1 J*nc

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N O V O M E S T ON E G A L J U D S T V A O K R A J A

L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J I Okrajni odbor S Z D L Novo mesto - Izhaja vsako sredo - Posamezna številka 10 din — L E T N A N A R O Č N I N A 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 800 din oziroma 3 amer. dolarje — T E K - R A Č U N pri Komunalni banki v

Novem mestu fitev. 60-KB-16-2-24

Stev. 23 (429) L E T O IX.

NOVO MESTO, 11. JUNIJU 1958

U R E J U J E uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - T E L E F O N uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov ne vračamo — T I S K A Časopisno podjetje » S l o v e n k

poročevalec« v Ljubljani

OSNOVNA NALOGA KMETIJSKIH ZADRUG J E IN OSTANE

organizaci ja kmeti jske proizvodnje Sedmi redni občni zbor okrajne zadružne iveze je bil 6. ju­

nija v Novem mestu. Razen delegatov K Z »o se ga udeležili tudi predstavniki OZZ Trbovlje — predsednik Tone Zupančič in tajnik Lojze Pajnič — ter delegati K Z bivšega okraja Trbov­lje, med gosti pa smo opazili sekretarja OK ZKS Jožeta Boršt-n&rja, predsednika OLO Franca Pirkoviča, sekretarja okrajnega odbora SZDL Martina Zuglja, strokovnjake OZZ in OLO. Na zboru so delegati razpravljali o poročilu upravnega odbora, sprejeli so nekaj sprememb v pravilih zveze, izvolili so nov upravni in nadzorni odbor OZZ, sprejeli 19 novih članic iz novo priključenih občin ter proračun za leto 1958,

Nn občnem zboru Okrajne zadružne zveze so sprejeli v članstvo zveze 19 no­vih članic, kmetijskin zadrug iz občin BREŽICE, SENOVO, SEVNICA in VIDEM-KRSK0 — Lani je vstopilo v kmetijske zadruge našega okraja 814 novih čla­nov — Zdaj imamo 60 kmetijskih zadrug, vinarsko zadrugo v Kostanjevici in 5 poslovnih zvez — Sprejeti so pomembni sklepi za nadaljnje delo zadružnih

organizacij na Dolenjskem

Tovariš Tito sprejema iz rok delegacije brigadirjev z avto vezane številke M L A D O S T I , glasila mlađih graditeljev

Delegat i so že pred zborom dobila zelo izčrpen i n obširen pregled celotne zadružne dejav­nosti v ok ra ju z vsemi n j en imi uspehi i n pomanjk l j i vos tmi . N a

S l o let šole v Podzemlju Ob stoletnici ustanovitve

osnovne šole v Podzemlju ob Kolpi je pripravljalni odbor predvidel vrsto zdravstvenih in gospodarskih predavanj ter prireditev. Tako so 5. junija

Novi člani okrajnega komiteja ZKS

V soboto j « b i la seja ok ra j ­nega komite ja Z K S . katere so se udeležili tud i tovariši, člani do­sedanjega O K Z K S v Trbov l j ah , k i pa so b i l ; medtem koopt i ran i v novomeški O K Z K S za pod­ročje novo priključeno h občin. No v j e lan i O K Z K S ČO:

Martin Baje (Brežice), Jote Bogovič (Sevnica*, Mirko Kam-blč (Brežice), Rado Kozel« (Se­novo), Slavko Štrukelj (Sevni­ca), Karel Sierban (Senovo) i n Marijan Span (Krško). Nov i čla­n i rev iz i jske komisi je O K Z K S pa so: Rozika Bohinc (Brežice), Lojze Colarič (Krško) jn Jakob Dcrnač (Artiče).

Blagodejni dež Budom ušnežd so Po branju

članka o dežju v zadnji številki našega lista marsikje namig­nili, da bi tak zapisek moral biti objavljen že pred 3 tedni* potem hi morda prej deževa­lo . V noči od 4. na 5. junij se je po dolgem pripravljanju vendarle uHlo. Do jutra je pa­dlo ri"l>- h 2,1 milimetrov blago­dejnega dežja, kar je bilo ta dan najobilnejsa padavina v Sloveniji. Zal je v nekaterih predelih Bele krajine in v M l -rensk; dolini padlo precej manj dežja, tako da lahko le se že­limo: čimprej spet kaj mokrot na polja, travnike, sadovnjake Jn vinograde!

dijaki metliške gimnazije z odraslimi vred z uspehom uprizorili Frankovo dramo »Jezusovi apostoli«. V dneh od 11. do 22. junija pa so predvidene še naslednje p r i ­reditve:

11. junija ob 8. uri mladinski športni dan v steljnikih; ob 20. uri v Gradacu zdrav­stveno predavanje o zaščit­nih sredstvih proti boleznim.

13. junija ob 20. uri v Pod­zemlju zdravstveno preda­vanje s jilmom o raku.

15. junija ob 7.30 v Podzemlju kmetijsko predavanje z otvo­ritvijo petih razstav, ki bo­do odprte vključno, do 22. junija, — ob 15. uri v Pod­zemlju mladin, igra »Moj­ca in živali«.

16. junija vb 20. uri v Pod­zemlju kmetijsko predava­nje s filmom.

17. junija ob 20. uri v Pod­zemlju koncert Mladih har­monikarji iz Metlike.

19. junija ob 20. uri v Grib-Ijah kmetijsko predavanje o živinoreji.

20. junija ob 20. uri v Pod­zemlju kmetijsko predava­nje s filmom o poljedelstvu.

21. junija ob 20. uri v Pod­zemlju ucseloigira J.Ogrinca »V Ljubljano jo dajmo« (igrajo mladinci iz Gribelj).

22. junija ob 8. uri slavnostna seja šolskega odbora; ob 8.30 »Ob stoletnici šole v Podzemlju« (govori upra­vitelj šole Otmar Zorn), ob 9. uri na šoli odkritje spominske plošče inž. Jane­zu Marentiču (govori inž. Jože Berkopec); ob 9.30 akademija (sodelu­jejo učenci domače in oko­liških šol);

ob 11. uri praktične de­monstracije s kmetijskimi stroji na terenu.

Popoldne ljudsko rajanje.

Pokrovitelj nad prireditva­mi ob stoletnici šole v Pod­zemlju je inž. Jože Berkopec, direktor Kmečke knjige v Ljubljani.

Na vse prireditve, zlasti na zaključno proslavo 22. junija vabi pripravljalni odbor vse učitelje, ki so kdaj službovali v Podzemlju, in vse učence, ki so obiskovali tamkajšnjo šolo. Vsi naj se ta dan po-služijo rednih zvez z avtobusi in vlaki. Za prebrano bodo po zmernih cenah poskrbele množične organizacije iz Pod­zemlja.

I

N o v o m e š č a n i ! Po zaslugi odbora *»

olepševanje mesta je dobi­lo Novo mesto zadnja leta orerej mikavno podobo. Zra-4li B O številni zeleni nasadi v različnih mestnih prede­lih; novi parki in zasajene rože nas pozdravljajo tam, kjer so bila nekdaj smetišča in kupi nesnage. Domačin in tujec s« rada ozreta na zele-nje in pbanc cVetice, ki Jih • skrbno roko negujejo vrtnar m njegovi. Zunanjost nesla, njegova privlačnost in domačnost, vse to Je s parki, nasadi in z novo zasa-lenim okrasnim drevjem najtesneje povezano.

Odbor za olepševanje me ^ta pa se mora žal pred no-vumeftko Javnostjo »mvva pritoževati. Neznani zlikovci «nova ogrožajo dolgoletne napore za olepšavo. Zadnje čase ne kradejo .samo rož iz rtnarije, temveč odnašajo

celo cvetlice s koreninami vred is meetnlh parkov. Ta­ko presajajo rože na svoje vrtove ali v lončke, fie ved no lomijo hre/.sreneii mlado drevje. V novem drrvorrdu ob Krki (proti črpalki pod »Ho žil I Ako postajo) so ne u H M H t polomili It mladih

Skoraj v celoti je polomljeno mlufl«« drevje "d

pošte proti Loki, »kodo p* delajo tudi v drugih Javnih nasadih.

Odbor za olepševanje me »ta, ki brezplačno in z na­vdušenjem opravlja svoje delo, proat za J M O T I O * pri va­rovanju parkov In dragih napadov V N C , ki jim Je pri srcu lepo, urejeno in z zele­njem okrašeno domače me­tlo! starfci, pooAfcte otroke, kako Je treba čuvati rože, trate in grmičevje v parkih ki s o naša »kupna lastnina' Prosvetni delavci, znova m znova opozarjajte na ta pe­reč problem šolsko mladino In vajence! Meščani: opom nite posameznike, ki delajo škodo v parkih in nasadih! Nesramne uničevalce narav­nih lepot prijavljajte Ljud­ski milici aH odboru za olep sevanje mesta, da jih bo >redlagal v kaznovanje pri sodišču!

Novomeščani! Ne sme nam niti vseeno, kakšna je zuna­nja podoba našega mesta' Sodelujte, da ho nadatfn.l«' »lepševanje mesta koristilo m / v o j n tujskega promet« lfl tddlhu naftlh delovnih ljudi' Ctivajmo parke In Javne nn *adf. «aj so bili urejeni -

,„,„„, vtrottl in K p o ž r t v o fslnoftjal \

občnem z/boru je zb i r teh ugo­tovitev, predvsem pa smernice za bodoče delo podal delegatom predsednik O Z Z Viktor Zupan­čič, k i je med drug im dejal , da kritična ocena oprav l j en ih n a ­log kaže, da so zadruge v okra ju v g lavnem našle pravo vsebino dela. Postopoma se p r e ­usmerjajo od navadnih p roda ­jalcev potrošnoga blaga v od -kupovalce kmet i j sk ih p r ide lkov in organizatorje kmet i jske p ro ­izvodnje. J e Se'nekaj zadrug, k i tem nalogam mto dorasle in k i zapostavljajo osnovno nalogo: organizacijo kmetijske proiz­vodnje. Razpra vijanje, kakšne obl ike dela v zadraznniSfcvu so prav i lne i n kako bi dosegli več­jo pro izvodnjo v kmet i j s tvu, je dalo — stoj pno z metodami, kri j i h je po t rd i la praksa — zelo jasen odgovor jn ugotovitev:

z raznimi oblikami socialistič­ne kooperacije —. zadružnim so­delovanjem — v proizvodnji lahko kmetijska zadruga kot g lavn i činitelj n a vasi sodeluje s privatnim kmetom v proiz­vodnj i . Kmetu ifhčf noče je-i i a t i xenil,ic; j,;'JS<t p* m a mora biti, da zahteva skupnost na tej zemlji kar največjo proizvod­njo.

Pr j t em je treba poznati tud i načeflo, k i nas voda v koopera­c i j i kmet i jske proizvodnje, je dejal tovariš Zupančič:

»Zadruga postaja organizator in nosilec moderne proizvodnje. Njena glavna naloga je, da v pogojih privatnega lastništva zemlje vključuje kmeta kot ne­posrednega proizvajalca z raz­nim} oblikami sodelovanja v so­cialistični mehanizem protevod-nje. To je naš (Mi, Pri tem ra­zumljivo čedalje bolj krepimo proizvajalna družbena sredstva, uveljavljamo mehanizacijo, usta­navljamo razne predelovalne obrate, ki vedno bolj vežejo kmečkega proizvajalca na za­družno sodelovanje.«

S t a k i m de lom se zadruga na vai&j krepi i n uve l j av l j a ; postaila bo resnično g lavn i organizator kmet i jske proizvodnje, h k r a t i pa mora p r i tem ustvar jat ; tud i potrebna sredstva (akumulac i ­jo).

Vprašanju kooperaciije (za­družnega sodelovanja) je b i lo namenjenega največ prostora v poročilih kot v r a zp rav i po n j ih , O tem bomo obširneje še poro-ročalj v pr ihodn j ih številkah n a ­šega l is ta . Danes pa naj se ome­j imo le na nekaj g lavn ih m i s l i iz razprave na zboru :

Vlogo up ravn ika v zadrugi moram© krep i t i z vsemi s r ed ­stv i . Razvoju v i n ogradni'štva v

okra ju bo treba po priključitvi nov ih občin posvetit i še več sikrbi. Uspešnega sodelovanja z zadrugami ne bo, če ne bodo tu p r v i z vzg ledom odbornik i O Z Z i n K Z . Investiranje zadružnih sredstev je bolehalo doslej na škodljivi nag l ic i in s lab im p r i ­p ravam; stroga d isc ip l ina p r i tem de lu bo vnaprej pogoj za katoršnokolj v laganje zadružne­ga denar ja v proizvodnjo. P r e d ­sednik Franc Pirkovič je pose­bej opozor i l delegate, da z vzgojo kadrov n ikako r ne sme­mo odlašati, temveč pohitet i i n za to žrtvovati tud i potrebna sredstva. St rokovnjakov imamo premalo, napredka v K Z pa brez n j ih , brez sodobne meha­nizacije i n moderne, v isoke proizvodnje ne bo. Posebej je predsednik O L O poudar i l tud i pomen sodelovanja med zadruž­n im i organizaci jami, občinami

in okra jem, pr i čemer je zlasti m i s l i l na združevanje vseh sredstev za nadal jn j i razvoj kmet i jstva na Dolenjskem.

Inženirja M i k l a v c i n L i n z n e r sta razprav l j a la predvsem o ži­v inore j i v okra ju in nujnost i kooperacije, s lednj i z lasti n a ­zorno tudi o dobičku, k i ga p r i ­naša tako sodelovanje za kmeta, zadrugo in socialistično s k u p ­nost. Zelo zanimivo je poročal Stane Rebern ik , upravn ik K P Z Brežice, o de lu, uspehih in n a ­črtih brežiške proizvajalne zve­ze- delegat K Z Dobova pa o prob lemih kredi tov in zamenja­ve s p r ide lk i , V razprav i so so­delovale tudi Jene —» zadružni-ce. posebej pa so delegat; in predstavnik i O Z Z opozori l i na nujnost nadaljnjega hitrega or­ganiz i ranja hmel jev ih nasadov v okra ju .

Občine BREŽICE, SENOVO, SEVNICA in VIDEM-KBŠK0 priključene okraju

Novo mesto Ljudska skupščina LRS je na

zadnjem zasedanju med đ ru­bim sklenila, da še odpravi okraj Trbovlje, katerega LO bo prenehal delat! 30. juni.ja 1958. Samoupravljanje občin bo z no-

Šolska r e f o r m a osrednja točka 5. skupne seje obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Novo mesto

Odborniki obeh zborov OLO Novo mesto so na skupni seji 3. junija razpravljali predvsem o šolski reformi. Navzoča sta bila tudi ljudska poslanca Nlko Šilih in Franc Krese-Coban.

V naši družbi šola ni več samo skrb prosvetnih delav­cev kot je bila včasih, temveč je skrb vse družbe. Kulturna preobrazba, katere glavni nosi­lec je šola, je del socialistične preobrazbe celotne družbe. Kar najodločneje moramo zato ustvarjati potrebne materialne družbene pogoje, da bi pospe­šili kulturno in izobrazbeno raven naših ljudi. Le tako bomo pripomogli k čimvečje-mu ustvarjanju materialnih in kulturnih dobrin.

Pred šolo so obsežne naloge. Slediti mora znanstvenemu in družbenemu napredku doma in v svetu, vzgsfjati mladino v zbliževanju in solidarnosti med narodi in v želji za mir in na­predek človeštva. Človek, ki ga vzgajamo, mora spoznati f i ­

zično in umsko delo, ker bo le tako delo pravilno cenil in lastno delo dobro opravljal. Končni cilj šole je torej vzga­jati mladi rod tako, da se bo sposoben vključiti v življenje kot dober proizvajalec.

D a bi bila šola sposobna te naloge izpolnjevati, morajo najširše množice v njenem upravljanju aktivno sodelo­v a t i . Social. demokratizacijo šolstva bomo uresničili z druž­b e n i m upravljanjem v pro­s v e tn ih , znanstvenih i n kultur­n i h ustanovah.

Ne smemo zanemarjati vpra­šanja vzgoje odraslih, ker morajo tudi odTasl i korakati z razvojem in časom. To vrsto vzgoje izpolnjujemo z raznimi tečaji, večernimi gimnazijami, s predavanji in sličnim.

Nov upravni odbor okrajne zadružne zveze

Za čitane novega upravnega odibora O Z Z Novo mesto so b i l i 8. j un i j a i zvo l j en i :

irug. Vilma Pirkovič, predsed­nica Glavnega odbora zadn-užnic LRS; Ton« Pire, dosedanja pod -predsednilk O Z Z Novo mesto; ing. Janez Miklavc, agronom O Z Z Novo mesto; A l o j z Hutar, upravn ik K P Z Črnomelj; An ­ton Jakše, predsednik K Z Šent­jernej ; Stane Somrak, tajmik O Z Z Novo mesto; Ferdo Setra j -člč, predsednik K Z Tržišče, AloJ* Muren, predsednik K Z Podgnad; Jože Roje, predsednik K Z H in je ; Viktor Zupan«!*, predsednik O Z Z Novo mesto; Anton Kožamelj, kmet i j sk i re­ferent O b L O Trebnje ; Jože Pelko, predsednik K Z Do len j ­ske Top l ice ; Ferdo Sepetavec, upravn ik posestva BLzeljsko; Stanko Rebernik, upravn ik K P Z Brežice; Min k T Zupančič, tajnica odbora zadružnic T r ­bovlje; Joško Radej , predsednik \7, ftpi tan ca. Joia Hogovtč kmet. šola Sevn ica ; Franc Jak-ljevW. pmks.n ln ik O b L O M e t l i ­ka ; Ing Milan Bračka, d i rek­tor K S G r m , Franc Stajdohar. predsednik K Z Draga tuš; Franc Dragan, dosedanji podpredsed­

n i k O Z Z Trbovl je (Krško). Nadzorn i odbor: Franc A l ,

upravn ik K Z Straža; Ivan Urh, upravn ik V inske k l e t i M e t l i k a ; Anton Zabkar - Brežice; Frenk Valant - Sevn*ca, in Anton Kralj - Gradac,

Vsa teža vzgoje mladega rodu pa seveda ne sme sloneti samo na šoli. Otroka ne sme­mo preveč odtegovati od dru­žine, saj potrebuje ljubezen staršev in preživi večino dneva v krogu družine. Zato moramo skušati najti najprikladnejše oblike dela, da bi se otrok vzgajal, rasel in razvijal pod dobrim vplivom šole, družine in okolja, v katerem živi.

Zakaj šolska reformo? Dosedanje šolstvo je obse­

galo 3 stopnje: osnovno šolo, gimnazijo in univerzo. Tak sistem smo podedovali iz pre­teklosti. Gimnazija je v pre­teklosti dajala dobre in po­slušne uradnike. M i pa danes potrebujemo dobrega delavca za strojem in v pisarni. Zato bo reforma zajela vse šolstvo od osnovne Šole do univerze. Človek, ki ga vzgajamo, mora spoznati fizično in umsko de­lo, ker bo le tako svoje delo lahko dobro opravljal. Več ko bo znal, bolj ko bo izobražen* več bo proizvajal.

Odgovornost družbe Največ pažnje pri šolski re­

formi moramo posvetiti osnov­ni šoli, ker je to obvezna šola množic. Njena naloga je: dati osnovno znanje ter možnost nadaljnjega izobraževanja in

usposabljanja vsakemu držav­ljanu. Ker je šolska reforma v mnogočem odvisna od sred­stev, je za njeno uspešnost od­govorna vsa družba.

Noše Sole 1945 in danes O d s k u p n o 95 o s n o v n i h So l j e

b i l o v n a š e m o k r a j n p o o s v o b o ­d i t v i 47 Sol p o r u š e n i h , d e m o l i r a n i h l n n e u p o r a b n i h , o s t a l i h 49 p a je b i l o d e l o m a z a s i l o o h r a n j e n i h i n d e l n o v p r i v a t n i h s t a v b a h . Tak : » i s m o o b u c v M 19 ««... po­p r a v i l i II d e m o l i r a n i h . S Sol z a ­časno u r e d i l i i n » Sol n a n o v o z g r a d i l i . D a n e s i m a m o v o k r a j u 95 o s n o v n i h So l . V š o l s k e m l e t u 1958/59 j e p r e d v i d e n i h 1« o s e m ­l e t k , n e p o p o l n i h o s e m l e t k , 22 o s n o v n i h štiri raz r e d n i h Sol i n 43 n i že o r g a n i z i r a n i h o s n o v n i h Sol . D a b i u s t v a r i l i možnos t i z a 16 o s e m l e t k v o k r a j u , m o r a m o p r e d p r i č e t k o m Šo l skega l e t a d o k o n č a t i g r a d n j o 2 Šo l sk ih p o s l o p i j , p r i č e t i 2 n o v o g r a d n j i , 2 e t a p n i n o v o g r a d ­n j i , 3 d o z i d a v e In e n o p r e u r e d i t e v š o l s k e g a p o s l o p j a . L e < Šo l sk ih

(Nadaljevanje na 4. s trani )

Brigada »Vinko Paderšič« -

drugič udarna! Z odlokom Glavnega Štaba

MDB je bila II. novomeška MDB »Vinko Paderšič« TA svoje uspehe v času od 20. do 31. maja že drugič proglašena ca udarno brigado.

Brigadirji — nale prisrčne če­stitke!

Kakor heli cvetovi in pisani metuljčki so bile pionirke na velikem telovadnem nastopu novo meškega učiteljišča in vadnlce v nedeljo, 1. junija. Kdor jih je videl, temu se je nasmejalo srce ob sproščeni, rajajoči sretni mladosti., ki se je smejala in uživala na jeleni L o k i . . ,

vo ureditvijo okrajev tako š» bolj zagotovljeno, kot tudi n l i ­kov nadaljn.J? Mutvovj Jji Oresni* čevanje številnih nalog, ki j i h zahteva komunalni sistem.

Po zakonu o spremembi zako­na o območjih okrajev in obč»n v LRS z dne 30. maju bo območ­je občin Hrastnik, Radeče, Tr ­bovlje in Zagorje priključeno okraju Ljubljana, občine Bre­žice, Senovo, Sevnica in Videm-Krškn pa se priključijo okraju Novo mesto.

Najpozneje do 30. julija 1958 bo OLO določil, koliko odbor­nikov bo imel za naprej okrajni zbor in abor proizvajalcev, naj-pozneje do 30. avgusta 1958 pa bodo v okraju nove volitve v okrajni ljudski odbor.

Medtem ko bo prenehalo uradno poslovanje okraja Tr ­bovlje konec tega meseca, so politične in družbene organiza­cije v tem okraju prenehale de­lati že 1. jun'ja. Občinska vod­stva političnih organizacij v novo priključenih občinah že redno poslujejo z okrajem Novo mesto.

Razveseljivo naraščanje hranilnih vlog

V p r v em tromesečju tega leta so v okra ju zelo narasle h r a n i l ­ne v loge. Pesebno razvesel j iva j t rast teh v log v zadiružn; h ra -n i l no -k r ed i tn i služb;, k i je v tem času spreje la nad 500 nov ih v lagatel jev; t i so shrami.li.'-v za­družne denarne zavode nad 14 mi l i j onov dinarjev. Kmet i j ske zadrug*? v manj razv i t ih področ­j i h okra ja so p r i t em de lu do» segle več uspehov kot tiste v go­spodarsko močnejših k ra j ih .

H ran i l n e vloge v okra ju so se v celot i povečale v p r v i h t reh mesecih letošnjega leta za nekaj več kot 34 mi l i j onov d in .

V četrtek občni zbor okrajne Trgovinske

zbornice 13. j un i j a se bo v S ind ika lnem

domu v Novem mestu začel 6, redni l e tn i občni zbor okrajne Trgov inske zbornice, na kate­rem bodo razprav l j a l i o poroči­l i h organov zbornice, sk lepa l i o statutu zbornice, pos lovn iku o de lu obč. zbora, p r a v i l n i k u o de lu častnega razsodišča i n po­dobno. Izvoli l ) bodo tud i nov upravn i odbor zbornice i n druge njene organe.

V R E M E ZA CAS OD 12. DO 22. JUNIJA

V drugi polovici tekočega te­dna pogoste krajevne nevihte, k| bodo proti koncu tedna pre­šle v trajen dež z močno ohla­ditvijo. V prvi polovici prihod­njega tedna lepo vreme in po­stopno topleje, a v drugi polo­vici tedna zopet nestalno s po­gostimi padavinami. Hkrati ! • možen tudi trajen de?

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

M a r s i k a j s m o b r a n v časop i s ln i n s l i ša t i p o r a d i u o p e t l e t n e m n a ­č r t u r a z v o j a n a š e g a g o s p o d a r s t v a i n o d r u ž b e n i h p l a n i h z a l e t o 1858. P o g l e j m o , k a k o g o s p o d a r s t v o n o ­v o m e š k e g a o k r a j a i z p o l n j u j e o b ­v e z e , k i j i h j e s p r e j e l o z d r u ž ­b e n i m p l a n o m .

N a č r t z a l e t o 1958 p r e d v i d e v a p o r a s t i n d u s t r i j s k e p r o i z v o d n j e z a 48 o d s t o t k o v , v p r v e m čet r t l e t ju j e do s e ženo 18 o d s t o t k o v l e t n e g a n a č r t a i n 25 o d s t o t k o v l a n s k e p r o -i a v o d n j e . S p l a n o m d o l o č e n i o b ­s e g p r o i z v o d n j e to re j n i b i l d o ­s e ž e n . O g l e j m o s i r a z v o j p o s a m e z ­n i h p a n o g : e l e k t r o g o s p o d a r s t v o Je d o s e g l o 21 o d s t o t k o v l e t o š n j e g a n a č r t a i n 201 o d s t o t e k l a n s k e g a , r u d a r s t v o 16 o d s t o t k o v l e t o š n j e g a i n 99 o d s t o t k o v l a n s k e g a , p r o i z ­v o d n j a n e k o v i n s k i h r u d n i n 23 o d ­s t o t k o v l e t o š n j e g a i n 108 o d s t o t ­k o v l a n s k e g a , k o v i n s k a i n d u s t r i j a 15,3 o d s t o t k a l e t o š n j e g a i n 205 o d ­s t o t k o v l a n s k e g a , k e m i č n a I n d u ­s t r i j a 26,5 o d s t o t k a l e t o S n j e g a i n 139 o d s t o t k o v l a n s k e g a , p r o i z v o d ­n j a g r a d b e n i h m a t e r i a l o v ( o p e k a r ­ne) 10 o d s t o t k o v l e t o S n j e g a i n 72 o d s t o t k o v l a n s k e g a , l e s n a p r o i z ­v o d n j a 29,7 o d s t o t k a l e t o š n j e g a i n 149 o d s t o t k o v l a n s k e g a , t e k s t i l n a i n d u s t r i j a 1K.4 o d s t o t k a l e t o š n j e g a i n 101,9 o d s t o t k a l a n s k e g a , u s n j a r ­s k a i n d u s t r i j a 22,5 o d s t o t k a l e toš ­n j e g a i n 156 o d s t o t k o v ' l a n s k e g a , ž iv inska i n d u s t r i j a 15,2 o d s t o t k a l e t o š n j e g a i n 70 o d s t o t k o v l a n s k e ­ga č e t r t l e t n e g a p l a n a .

I n d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a k o t c e ­l o t a t o r e j s v o j e o b v e z e n i d o s e g ­l a , č e p r a v so p o s a m e z n a p o d j e t j a v i s o k o p r e s e g l a p r e d v i d e n o n r o -i 2 v o d n j o . V z r o k i ? D e l n o lež i k r i v ­d a n a t e h n i č n i h o v i r a n l n s e z o n ­s k e m z n a č a j u n e k a t e r i h v r s t i n ­d u s t r i j e , d e l n o p a j e k r i v o t u d i to , d a s o n e k a t e r a p o d j e t j a p o k a ­z a l a p r e m a l o o d l o č n e g a n a p o r a za d o s e g o s v o j i h o b v e z . P r e c e j š e n v p l i v n a s k u p n o i n d u s t r i j s k o p r o ­i z v o d n j o j e i m e l l a n s k i p o ž a r v r u d n i k u K a n i ž a r i c a p r i Č r n o m l j u . R u d n i k i n e k o v i n i n p r o i z v o d n j a g r a d b e n i h m a t e r i a l o v s t a d v e v r ­s t i s e z o n s k i h s t r o k , i n v e s t i c i j e l a n s k e g a l e t a Še n i s o v c e l o t i a k -t a v i z i r a n e v N o v o t e k s u , k i z d a j o p r e m l j a n o v o p r e d i l n i c o v M e t l i k i . M o t o m o n t a ž a N o v o m e ­sto z a r a d i t e h n i č n i h o v i r še nI d o s e g l a p r e d v i d e n e r a v n i p r o i z ­v o d n j e , v ž i v i l sk i i n d u s t r i j i p a j e v e l H t a o v i r a i n v e s t i c i j s k o v p r a S a -n j e . P r o i z v o d n j a s a d n i h s o k o v j e n a m r e č m n o g o d r a ž j a k o t p r o i z ­

v o d n j a s a d n i h k o n c e n t r a t o v , p r e d ­v s e m z a r a d i v i š j ih s t r o š k o v p r e ­v o z a i n a m b a l a ž e . N a š o k r a j i m a z a d o s t n o s u r o v i n s k o z a l e d j e za to v r s t o i n d u s t r i j e , k l j u b t e m u p a j e j u g o b a n k a že d v a k r a t z a v r ­n i l a p r o š n j e z a i n v e s t i c i j s k o po so ­j i l o , s k a t e r i m b i k u p i l i v i n o ­z e m s t v u s t r o j - k o n c e n t r a t e r . V s i v e m o , d a s a d n i h s o k o v n i n a t r ­g u , z a r a d i o m e n j e n e o v i r e p a je p r o i z v o d n j a o n e m o g o č e n a , č ep ra\ so o s t a l i p o g o j i u g o d n i .

K m e t i j s t v o p o s t a j a e n a n a j p o ­m e m b n e j š i h o a n o g n a š e g a g o s p o ­d a r s t v a , saj o n j e m n a j v e č p i š e m o i n g o v o r i m o . K m e t i j s t v o d r ž a v n e ­g a s e k t o r j a je l e t o s i zv r š i l o v p r ­v e m t ro m e s e c j u 23,9 o d s t o t k o v o b ­v e z i n 117 o d s t o t k o v v p r i m e r j a ­v i z l a n s k i m i . V p r i v a t n e m s e k ­t o r j u p a j e s tan je t a k o l e : 300 h a p o v r š i n j e p o s e j a n i h s h i b r i d n o

k o r u z o , p o s a j e n e g a p a je t u d i 200 ton s e m e n s k e g a k r o m p i r j a M e r -c u r . O p a z i t i j e p r e c e j š e n p a d e c p r o d a j e u m e t n i h g n o j i l v p r i m e r ­j a v i z i s t i m r a z d o b j e m l a n s k e g a leta . U p a j o s i c e r , d a s e b o s t an j e i zbo l j ša lo s p r o d a j o f o s f o r n i h g n o ­j i l z a s t r n i š č n o se tev t e r s p o v e ­č ano p r o d a j o u m e t n i h g n o j i l za j e s e n s k o s e t e v .

S p o m l a d a n s k i p o s e v e k p o p r e d ­v i d e n e m p l a n u n i d o s e ž e n . P l a n i so b i l i p r e k a s n o s p r e j e t i t e r n i b i l o m o g o č e v e č i zvrš i t i n a l o g , k i j i h p r e d p i s u j e j o . P r i m a n j k l j a j bo m o g o č e n a d o k n a d i t i s s t rn i š čno i n j e s e n s k o s e t v i j o še letos .

O s t a l e p a n o g e — g o z d a r s t v o , p r o m e t , t r g o v i n a i n g o s t i n s t v o , — t e r o b r t k o r a k a j o p r i b l i ž n o v s o ­r a z m e r j u s o o t r e b n i m r a z v o j e m , če u p o š t e v a m o l . e z o n s k i z n a č a j n e k a t e r i h o d t e h s t r o k .

Na vseh pet kontinentov Leta i$38 je znašal izvoz raz-

r e ga blaga iz Jugoslavi je 370.207 vagonov, leta 1956 pa 406.668 vagonov. Čeprav je r a z l i k a med letom 193« in 1956 res v e l i ka —

Naše blago v Milanu N a nedavnem 36. mednarod­

nem vzorčnem ve lese jmu v M i ­l anu smo med 49 državami sode­lova l i tud i Jugos lovani . Le tos je povzročila pravcato preseneče­nje udeležba naših indus t r i j sk ih podjeti j . Posebno zanimanje j s ve l ja lo našim k inopro jektor jem, e lektromotor jem, razn im natanč­n i m instirumentom in i zde lkom metalurške proizvodnje . Tud i bogata izb ira usnjenih izde lkov, k r i s ta l a in stekla, pohištva ter med i c insk ih instrumentov je b i ­la deležna splošnega pr i znan ja in pohva l številnih tu j ih k u p ­cev. Tudj na tem sejmu smo s posebno turistično razstavo po­kaza l i naravne lepote Jugos la ­vije in sorazmerno n izke cene bivanja v naši državi. ^

Ob cesti v Žabjo vas je zrasla Moto montaža, tovar­na avtomobilov. Bliski va­rilnih aparatov, ropot stro­jev in delavci, ki se vsako jutro in popoldan zgrinjajo skozi vhod, vse to je postalo del življenja našega mesta. Danes vam predstavljamo Franca P održaja , de­lavca Moto montaže, ki de­la že od prvih dni tam in z njo vred raste in se raz­vija.

»Doma sem iz Rumanje vasi pri Straži. Oče je bil delavec, delavec sem tudi jaz. 1946. leta sem se šel učit ključavničarske obrti Po pomočniškem i z p i t u sem se Še naprej strokovno iz­popolnjeval. Vedel sem, da je za napredek potrebno znanje. Bil sem na galvani-zacijski praksi v Kočevju in nato prevzel galvaniza-cijski obrat novomeškega »Kovinarja*1.

Ko je bil ustanovljen Agroservis, zarodek današ­nje Moto montaže, je le-ta od »Kovinarja* prevzel gal~ vanizacijski obrat. Tako sem pričel delati pri Agro-servisu. Nato je začela rasti Moto montaža. Sel sem na galvanizacijsko prakso še v Maribor, da bi se bolj izpo­polnil Zdaj sem vodja gal-vanizacijskega oddelka v tovarni.*1

»Kako ste zadovoljni z delom?*1

»Lahko se pohvalim. Na­ša delavnica je med najbo­lje opremljenimi galvaniza-c t j sk imt delavn. v državi. Počasi smo jo modernizira­li. Izdelujemo vse kromira­

ne dele za domačo proiz­vodnjo, pa tudi za zunanja naročila. Dela je dovolj. Ka­pacitete delavnice so v ce­loti izkoriščene.

»In Moto montaža kot ce­lota?*

»Marsičesa nam še manj­ka, predvsem prostorov. Kolektiv se je na račun gradenj odpovedal delitvi dobička. Zdi se mi, da kaže družba premalo razumeva-vin za n.n$c f e ? " ! ' " . Tnkn s o

36.461 vagonov — vendar število vagonov n i najbolj bistveno.

Najvažnejše je dejstvo, da se je spremeni la s t ruk tu ra izvoza, kar je omogočil le nag l i razvoj naše povojne industr i je . V i zvo­zu bivše Jugoslav i je so b i le na p rvem mestu surov ine , k a r je pač mogla izvažati ekonomsko zaositala država: les, kože, tek­s t i lna v l akna , kov inske rude, žito Ln sadje. Tak je b i l pretež­no naš izvoz tud i v p r v i h le t ih po osvoboditv i , dok l e r niso za­čele obratovat i nove tovarne. Surov ine so v i zvozu zamenja l i f i na ln i p ro i z vod i : pločevina, sa­vane i n b.rezši%ne cevi, motor j i , železne i n mostne konstrukc i je , stroj i , generatorj i i n t rans for ­mator j i , turb ine i n kompletne e lektrarne, orocfce, pohištvo, cbutev, konserve i td.

Do konca septembra 1057 smo i zvoz i l i 346.162 vagonov blaga, in to na vseh pet kont inentov — v okrog 60 dežel. Naše blago — »Made i n Jugoslavija« — k u p u ­jejo Evrope j c i , K i t a j c i , Indi jc i , BrazJle i , A r g en t inc i , A m e r i k a n ­ci, Egipčani, E t i opc i , B u r m a n -ci i td .

2 e 9 O D S T O T K O V c e l o t n e z u n a n j e t r g o v i n s k e i z m e n j a v e Egi fpta z » J a m a n a š a d r ž a v a , n e d a v n o t e g a j e bifflo v K a K r u z a s e d a n j e j u g o s l o v a n s k o - e g i , p -t o v s k e k o m i s i j e za g o s p o d a r s k o s o d e l o v a n j e .

J U G O S L O V A N S K O L A D J E ­D E L N I Š T V O j e l a n i d o s e g l o i z r e d n o d o b r e u s p e h e . S k u p ­n a t o n a ž a i z d e l a n i h l ad i j je z n a š a l a ldO.OOO b r t , s č e m e r j e b i l l a n s k i p l a n p r e c e j p r e -

N A I Z V O Z V D E Ž E L E B L I Ž N J E G A V Z H O D A i n A f r i ­k e j e v l e t o š n j e m p r v e m t r o -m e s e c j u p o v r e d n o s t i p r e s e g e l 3.6 mi f l i j a rde d i n a r j e v . V p r i ­m e r j a v i z i s t i m o b d o b j e m l a n s k e g a l e t a se j e p o v e č a l z a 1.7 m i l i j a r d e .

terence na najvišji ravni niso ne dobi\ ne slabe. Tako nekako bi človek ocen., sedanje stanje v pogajanjih med Vzho­dom in Zahodom in se najbrž — zmotil. Zakaj toliko je neznank, verjetnostnih računov in napol znanih dejstev, da je mogoče reči samo to-le: upamo, da se približujemo konferenci na najvišji rav­ni. Znamenja kažejo, da se približuje­mo, a znamenja niso vsa dobra.

Odkrito moramo priznati, da so se na Zahodu sedaj nekoliko pomujali. Predvsem je govora o ženevski konfe­renci znanstvenikov, ki naj bi določili metode za inšpekcijo« nad izvajanjem sporazuma o ustavitvi jedrskih posku­sov. Eisenhower je privolil v to konfe­renco v odgovor na pismo Hruščeva. To pomeni, da se Američani ukvarjajo z mislijo, da bi te poskuse le opustili, čeprav jih še niso opustili in gre ta reč zelo na trdo. Toda odstop predsedniki komisije za atomsko energijo Z D A admirala Lewisa Straussa, ki je bil močno proti ustavitvi poskusov, potr­juje to domnevo.

Pač pa je na te priprave za sestanek na najvišji ravni vrgel zdaj senco Vzhod. Začela se je spet sovražna gonja proti naši državi, ki j i daje ton in silo­vitost predvsem Komunistična partija Kitajske. Toda tudi prvi sekretar C K K P ZSSR Nikita Hruščev ni dosti za­ostajal za Kitajci v govoru pred dele­gati, zbranimi na VII. kongresu K P Bolgarije, V slabo izdelanem, stilno in logično hudo nepovezanem govoru je skušal dokazati, da je jugoslovanska Zveza komunistov revizionistična, kar koli že to pomeni v jeziku ljudi, ki nas

... ..... trenil z očesom, j * arusčev mirno poirl izjave beograjskj m moskovske deklaracije in izjavil, da je bila resolucija'kominforma proti Ju goslaviji v bistvu pravilna. Ko je to izjavil v popolnem nasprotju s številni mi svojimi izjavami — omenimo vsa.i njegov govor na zadnjem kongresu so­vjetske partije — se nebo najbrž ni po­oblačilo in stavba se ni zrušila, pač pa se je ves svet spraševal, ali so kje meje miselnih skokov in preobratov nekatc-

bolj preveriti po njihovih odnošajih z iiialimi državami.

Eden izmed glavnih napadov v go->oru Nikite Hruščeva v Sofiji je bil »a, da Jugoslavija trguje in prejema kredite od Zahoda in s tem v zvezi tudi od Amerike. Bolj nesrečnega trenutka si Hruščev ne bi mogel izbrati za ta napad, saj je tik pred odhodom v So­fijo ponudil Z D A ogromno povečanje trgovinske zamenjave. V pismu pred­sedniku Eisenhowerju je Hruščev tuđi

S e n c a z V z h o d a rih svetovnih državnikov, ki danes mir-, no trdijo tisto, kar so včeraj še zani­kali in obratno.

Kdaj ima vse to opraviti s konferen­co na najvišji ravni, se bo kdo vpra­šal. Najbrž ima precej opraviti. Konfe­renca na najvišji ravni ima namen zboljšati mednarodno sodelovanje in utrditi zaupanje med narodi. »Kakšna naj bo koeksistenca med socialistično Sovjetsko zvezo — se sprašuje neki za­hodni komentator — in kapitalistično Ameriko, Če Rusija Še s socialistično J u ­goslavijo ne zna spoštovati načel miro­ljubne koeksistence, ampak izvaja na­njo ideološki in gospodarski pritisk sa­mo zato, ker hoče ta ostati neodvisna.«

Očitno najnovejši napadi socialistič­nega »tabora« niso ostali brez odmeva v svetu. In ker niso ostali brez odme­va, so slabo vplivali na priprave za se­stanek na najvišji ravni. Zelja velesil po miroljubni koeksistenci se da naj-

govoril o koristi take povečane trgov­ske zamenjave za mir v svetu. Trgovina med Z D A in Sovjetsko zvezo bi okre­pila svetovni mir, utrdila medsebojno zaupanje itd.

Zdaj se samo postavlja vprašanje, ali so nekateri državniki tako naivni ln ne vidijo očitnega protislovja med ti* stim, kar so trdili dan prej, in tistim, kar trdijo danes. A l i pa so tako cinični, da mirno gredo mimo takih kričečih nesoglasij. Položaj je torej tak-le: SZ sme trgovati z Ameriko, ker je to v interesu svetovnega miru. Če pa Jugo­slavija trguje z Ameriko, je to vdinja-nje imperializmu. Po domače povedano pa je zadeva hudo preprosta: Rusi bi radi brezpogojno komandirali svojemu »taboru«. Ker pa Jugoslavija ni v no­benem taboru in lahko trguje s komer hoče, je treba bratske države zastrašiti in j im prepovedati, da ne bi sledili nje­nemu zgledu.

O l o v u , l o v c i h i n d i v j a č i n i V 33 lovskih družinah v okraju je 649 lovcov — 0 problemih in nalogah

lovstva v okraju so razpravljali na letni skupščini okrajne lovske zveze O čem drugem naj razpravljajo lovci, kot o lovu, o doseda­

njem gospodarjenju, o nalogah in problemih, ki se pojavljajo v zvezi s tem, ter o sklepih, ki naj pomagajo dvigniti lovstvo. Na nedavni letni skupščini okrajne lovske zveze Novo mesto B O se lotili vseh teh vprašanj, za razpravo o njih pa ne bi mogli reči, da je bila izčrpna in plodna.

Iz poročila predsednika O L Z je b i lo raizvidno, da se stanje v l ovsk ih družinah izboljšuje. Oce­na dela posameznih l o v s k i h diru-žin pa je pokaza la vrsto nega­t i v n i h s t var i . Družine premalo skrbe za gojitev d iv jad i , razen nekaj i z jem, neredno pošiljajo poročila, n imajo redn ih posvetov in pod. V Črnomlju so na obč­nem »bonu predsednika i z vo l i l i še za zap isn ikar ja . Z a uplenjeno d iv jad so lami d o b i l ; le 16.000 diin, ta jn ik n i hotel* dati dokumentov predsedniku n a d u r n e g a odbora.

Lep uspeh družine pa je lovska koča v Zagrađeni, k i so jo zgra­d i l i l an i . N a Dvo ru " so lovc i oprav i l i občni zbor s i lno hitro, brez razprave i n sklepov. ? r , lovsk i družini Gor janc i nadzor­n i odhor sp loh n i de la l . Za 11 s rnad i so i z k u p i l i le 4.850 d in . Iz Gradaca prihajajo poročila s i la redko, nimajo družinskega raz­sodišča, prav tako menda ne potrebujejo nadzornega odbora, ker ga niso i z vo l i l i . *•

Lep napredek je pokazala L D Kostanjev ica , k i je uresničila

Resnica je grenka

nam dodelili le eno stano­vanje za naše potrebe; ka­dar kaj potrebujemo, se na­vadno vedno zatakne.*

»Kako pa dom?* »Imam ženo in •enega

otroka, sinčka. Prostega ča­sa mi ostane zelo malo in marsikateri dan preživim v tovarni. Prepričan pa sem, da bo kmalu boljše, ker vem, da bomo le z delom, ki ga opravljamo, dosegli boljše življenje.*

P r e d k r a t k i m s m o o b j a v i l i

č l a n e k » R e s n i c a p r i h a j a n a d a n « , v k a t e r e m smo o b j a v i l i

p i s m o e n e g a i z m e d s t a r i h i z ­

s e l j e n c e v v a m e r i š k i » P R O -

S V E T I « . K a k o j e v A m e r i k i z r e c e s i j o a H z g o s p o d a r s k i m

z a s t o j e m , k i z a j e m a v e d n o v e ­

č j e m e r e , n a m p o v e t u d i pis­mo, ki smo ga d o b i l i v UPra-v o n a š e g a l i s t a 6. m a j a . T o v .

N e ž a š i k o n j a i z T r i b u č pri Č r n o m l j u j e n a r o č i l a D O ­

L E N J S K I L I S T s v o j e m u s o r o d ­

niku, ki ž i v i v a m e r i š k i P e n -

s i l v a n i j i . S i c e r pa p r e b e r i t e

s a m i , k a j n a m piše M a t i j a B a -

hor iz A m e r i k e :

C E N J E N O U P R A V N I Š T V O

D O L E N J S K E G A L I S T A

N a z n a n j a m Vam, da sem prejel že 6 izdaj lista, pa ne vem, če ga je kdo naročil za­me ali mi ga pošiljate na iz­kušnjo? Ce je to zadnje, mi pišite, bom vse poravnal, ker

se mi list zelo dopade, ker je

dosti pisanega o Beli krajini. Posebno rad slišim kaj iz Dragatuške fare, kjer sem pred 50 leti trgal brageše po Šol­skih klopeh. Dam Vam znat, da nas je v Sharonu precej Slovencev in imamo prijazen slovenski dom, kjer se več­krat prav po kranjski pozaba­vamo. Delavske razmere $<> vsak dan slabše.

Pri Westinghouse, kjer dela­mo največje transformatorje na svetu, smo večinoma Slo­venci zaposleni, in so že vsi, ki delajo manj kot 9 let, iz­gubili službo. Izgleda, da se

B L A G O V N I P R O M E T V T R ­G O V I N I N A D R O B N O se Je pmveea i v S l o v e n i j i v letoš ­n j e m p r v e m četrt let jtt za 23 ods t . ; r a s e l j e v z p o r e d n o s -po­v e č a n o k u p n o m o č j o p r e b i v a l ­s t v a . V g o s t i n s t v u je b i l o v isitem č a s u za 22% v e č p r o m e ­ta k o t l a n i v t e m r a z d o b j u

V K R A L J E V I C I j e l a d j e d e l ­n i c a i z d e l a l a za 1 n e k e g a d a n ­s k e g a n a r o č n i k a ž e t r e t j o l a d ­j o z a p r e v o z ž i v i n e ; z a i s tega k u p c a I zde lu j e j o še d v e t a k i l a d j i .

Notranjepolitični tedenski pregled

Tokrat : potrošniški sveti Na nedavni letni skupščini Stalne

konference mest, ki je bila v Beogra­du, je posebna komisija razpravljala o delu potrošniških svetov. V več kot tri­desetih tisočih prodajalnah smo doslej izvolili v vsej Jugoslaviji le nekaj več kot 800 potrošniških svetov. Na posve­tovanju so ugotovili, da znatno število ustanovljenih potrošniških svetov ne dela dobro. Osnovni vzrok za nedelav­nost potrošniških svetov je v tem, da veljavni zakonski predpisi ne urejajo dovolj podrobno njihovih nalog, sesta­va, ne določajo pravic in odgovornosti. Zato je konferenca sklenila, da je treba čimprej sprejeti nove zakonske pred pise, ki bodo upoštevali pridobljene iz­kušnje ter precizno odredili naloge teh organov v trgovini. Seveda, to ne bo enostavna stvar, saj so bila glede tega tudi na omenjeni komisiji mišljenja precej deljena. Nekateri namreč niso upoštevali, da delavskega upravljanja v trgovini ni moč ukiniti, zato ne pride v poštev predlog, da bi uvedli v trgo­vini družbeno upravljanje podobno kol v zdravstvu ln drugje.

Glede tega je zanimiv predlog tova­rišev iz Makedonije. Po njihovem mne njtt bi bilo treba uvesti v trgovini ni* kakšen dvodomni sistem. O vseh važ­nejših stvareh, zlasti pa o uporabi gf^varjenega dohodka bi na ločenih se ran vselej razpravljala oba organa. Predloge delavskega sveta ln potrošni­

škega sveta posamezne trgovine, bi vsklajevali na skupnih sejah. V kolikor bi v posameznih primerih ne prišlo do ••oglasnih sklepov, bi naj o tem odločali drugi organi, na primer občinski ljudski odbor ali pa okrajna trgovinska zbor­nica. Tako bi o vseh stvareh odločala oba organa enakopravno. Potrošniški sveti bi lahko razpravljali tako o go spodarskem načrtu trgovine kot o upo rabi ustvarjenega viška, o kalu, o obli­kovanju cen Itd. Po predlogu tovarišem iz Makedonije naj bi ostala stvar de­lavskega sveta le notranja razdelitev sredstev za osebne dohodke. T a predlo« je tudi na posvetovanju zbudil precej­šnjo pozornost In pri sprejemanju no vlh predpisov bi te misli kazalo upo stevati.

Se več zanimanja je vzbudil tako imenovani »ljubljanski predlog« p « tem predlogu naj bi trgovina z najvaž nejšimi prehrambenimi artikli poslova la kot uslužnostna dejavnost, podobnr kot poslujejo nekatere druge javit' službe. Taka organizacija trgovine je vezana tudi na izgradnjo sodobnih, do bro opremljenih lokalov in v taki trgo vini naj bi uvedli popolno družbcmi upravljanje. Tudi o tem predlogu bt freba razpravljati, čeprav bi lahko tak' trgovino uvajali le v nekaterih mestih kjer je preskrba že dobro organizirana

Soodločanje, o uporabi ustvarjenega viška bi lahko postalo osnovna vzpod­

buda za boljše delo potrošniških svetov. Toda prav tako bi bilo treba vračaj potrošnikom del ustvarjenega dohodka v obliki ristorna. Udeležba potrošnikov pri razdelitvi dohodka bo gotovo pove­čala zanimanje za delo teh organov. Ob veljavnem načinu razdeljevanja dohod­ka bi bila sredstva za te namene ne­znatna. Zato so zbrani predstavniki ju­goslovanskih mest predlagali, da hi za trgovino uveljavili drugačno razdelitev dohodka. Edino to bi omogočilo izpla­čevanje oziroma tolikšno udeležbo po­trošnikov pri delitvi ustvarjenega do hodka, da bi to predstavljalo resnično vzpodbudo za sodelovanje v organih družbene kontrole. Drugačna delitev dohodka je v tem primeru potrebna tu­di zato, ker hi sicer lahko trgovina izplačevala rlstorno (del dobička) le v tem primeru, če bi povišala cene. To pa bi bilo prekladanje denarja.

Tudi v trgovini- na debelo bomo uvedli družbeno upravljanje. Tega ne preprečujejo niti sedaj veljavni pred­pisi, zato bi lahko ta predlog že uresni­čevali, V družbeno upravne, organe v veletrgovini bi izbirali del predstavni­kov iz podjetja, del i a hi jih določeval •očinski ljudski odbor. Po drugem pred-'Ogu bt bili v teh organih družbene kontrole In upravljanja razen predstav-likov podjetij, predstavniki trgovinske •bornlee. predstavniki trgovskih podje­tij, ki kupujejo pri veletrgovcu in iredstavniki ljudskega odbora.

To je le nekaj predlogov, ki p a jih '»orno uresničili le takrat, če se bodo indlkati, Socialistična zveza, trgovin

•ike zbornice, zlasti p a sveti za ti/i • • pri okrajih in občinah bolj zanimali za delo potrošniških svetov.

ne ve, kje se bo to ustavilo in da se nam bližajo Hoouierjevi časi. Eisenhomer in Dulles nas troštajo, da nas bodo s svojo zavoženo politiko izvle­kli iz depresije, izgleda pa, da so že zakasnili, ker je vsak dan slabše.

S pozdravom, Matija Bahor

V TEM TEDNU NABIRAMO:

Ovet bezga osutega (200 din), kami l i ce — samo cele g lav ice brez pecljeiv (600 do 700 din), l ipe (220 dim).

L i s t slezenovca (160 diin), h r i ­bovske rese (500 din), gozdne jagode (100 d'n), šmarndce brez peclijev (120 din), mel ise (140 d:i-narjov).

Ras t l ina hr ioske rese (250 diin-arjev), vodne kreše (140 d i ­narjev), jetičnika (105 ddn), n j i v ­ske mačehe (110 din), krvavega mlečka brez debelejših stebel (»0 dlp).

Korenine regrata (110 din), baldrij iana (260 din), haoata — smrd l j i v i bezeg (36 din).

Lubje če*miimovih koren in (16* diinarjev), kfMifke (54 din) .

Plodovi s U i h « borovnice (440 dinarjev) , seme jesenskega pod-lcskia (290 din).

Obvestilo: Nabiralci, pohitite z nabiranjem beigovcga ln l i ­povega cvetja, ker bo zaradi vročine izredno h1*r0 od cvetelo!

R A Z P I S I N D U S T R I J S K A Č E V L J A R S K A >l,A

V z I R E H

tazp isu jc spre jem učencev v 1. r a i -red za i o h k o leto 1 ¥38/59.

K a n d i d a t i z « v p u mornj ' j imet i t i s -defts pogoje

1. Dovršena na jmanj 2 r az reds gim* uas i j s ali b r a z r r d o r osemle tk* .

2. Slaro^t od U do t8 let. " 3. Kandidati mora jo bit i t e l e ino io

duševno zdrav i , 4. P r « d spre jemom mora j o oprn

»isj sp re j emni Ispit iz i l o v e n t k r g a i ' - z ika in matemui ike iz u rnega pro­g rama 1. in II. ( j imnazij« a l i V . in \ I. m/red« osninletk«.

Sp re j ema l I n l i l><> ns l o l i d im I, <opii-iiihra ob 8. u r i .

Lastnoročno p i t an i proSnj i , k i jo ie v loJit na jkasneje <k> konca h i -h|a im ravnate l j s tvo j<»le in ko l eko -\nti (kolfdt za 30 din) , j 0 ir*-ha p r i ­ložili ""nasl,-dri ]<• l l s t i iu 1 ;

i. Zadnje lotile u t r l e t v ak i 2. • . M n i l ist, 3,_ kratek i i v l j e n i e p i *

kandidata z o p i s o m premoženjskega s lanju. 4. zdravniško spričevalo.

Zs neenc« iz odćaljsmlb. kra jpv ho n u d i l i l o l i v internatu popolno me-•ii'fiM oskrbo . 11"t-n<-i pr i - jcmajo m r -leflno nagrado po obthojeolh p r tdpt -siki Učenci » • l id iko odloči jo z.a pouk r o l l i t/.delavp obutve a l i za kombi -n i ran i pouk rof no-s t roj ne i zde lav* obu tv i , U£na doba traja trt let « , po dovršeni l o l i dob i u tenec takojšnjo rapos l i l ev .

nacrt odstrela. Z a 16 firnadi je dobi la 70.000 din.. N i m a pa ure­j en ih odnosov & sosedno L D i'odbočje i n z okrajno lovi^ko zvezo. V Seutrupertu se l o v a zelo neredno udeležujejo sestan­kov i n prav tako neredno plaču­jejo pr ispevke. L D Trebnje je kar dobra, le s poročili n i pre­več točna. Sk l ep i družine su dobr i . L D V i n i c a je pokazala napredek, kot tud i žužember-ška, samo da je s lednja vložka v lovišče le 1.420 d in , preje la iz njega pa 34.000 d i n . V L D Ve l . Gaber je d i sc ip l ina popu­st i la . Več članov je b;lo menda kaznovanih , pa o tem niso b i le izdane odločbe. L D Trebelno ne gre n i k a m o r napre j . N i m a ure ­jene službe čuvajev p r i p r a v n i ­kov. Od 36.000 d i n pre je t ih iz l o ­višča, je dala za gojitev le 5.800 d in . Skup ina kr^volovcev v t em lovišču de la ve l iko škodo, vendar družina nič ne ukrene pro t i n j im . Iz L D V e l i k a L o k a n i poročil, zato n i znano, kako gospodarijo. K d o b i j i m ver je l , da so za uplenjeno d.vjad dobi l i le 1.600 d in .

V L D Dol. Topl ice bi se mo­ra l i l o vc i pogovor /ti odkr i to iz oči v oči i n ne za hrbtom, G o-' spodari pa družina še k a r dobro, saj je od 131.000 d in izkupička potrošila za letovišče 97.000 din. V L D Šentjernej b i s i več lov-

9. junija na novomeškem živilskem trgu in sejmišču

DomaČe ČeJnje so fe zrele — o tem pricsjn polne koiare, ki so Jih kmetice pi irtrile na trg. Zal pa zahtevajo za kilogram od 70 do 100 din, čeravno Jih v trgovini prodajajo po 65 din in če­tudi jih je na Primorskem po 20 din, kolikor Jih kdo hofe. Tudi borovnice in jagode so prodajali, seveda tudi predrago. Za liier jagod zahtevajo 160 do 180 din, za liter borovnic pa 60 din.

Jajca *o poakočfla kar na 17 din. prodajali pa ao tudi solato po 63 din kilogram, ipinačo po 20 din merico, čebulo, česen In drugo drobno zelenja­vo. Naprodaj j « bilo precej sadik ' in drv.

Cena mesu vedno bolj naraSča^ kljub teinu, da cen« živine pada. Sedaj pro­dajajo govedino po 300 diin, teletino p.. 340 din In tvinino po 400 din za kilo­gram.

Zadružni kupci iz Splita so na sej-mllču pokupil! precej prašičev. Od 1095 na prodaj pripeljanih p r e l j e v so jih «76 prodali po cent od 2300 dn SI.000

cev rado naprav i lo lovske »ohii-n."ce«, se p rav i , da bi lovišče razde l i l i . Nadzorn i odbor menda tudi n i ime l nobenega dela. S i ­cer pa so stanje v družini dobro oceniLi na občnem zboru druži­ne. Z a lovišče pa so potrošil', komaj četrtino izkupička za div jad. V L D Skocjan že dolgo ni p rave d isc ip l ine i n kaže, d i tud i sloge med lovc i ne. Dobro se je izboljšalo gospodar jem* v L D M e t l i k a . Za napredek l o ­višča je da la družina 86.765 d n , za uplenjeno d iv jad pa je dobi la le 62.465 d in . To je menda edina družina, k i je več vložila v l o ­višče, kot je iz njega prejela.

Podobno stanje je tudi v osta­l ih družinah; vseh je v okra ju 33. V n j ih je 649 lovcev, 24 več kot pred en im letom.

In divjad? Ce so poročila toč­na, potem je v naših gozdovih. 50 kosmatincev, 3 gamsi , 90 je le ­nov, 4-568 srnad i , 8.267 zajcev i n druge div jadi . D i v j i prašiči v stat is t ik i niso zajeti . Z a škodo po divjačini, predvsem prašičih in medvedih, je b i lo izplačano 761.000 d in . Prašičev je b i lo uplenjenih 44. l is ic 418, s rnad i 190, zajcev 1.994, 3 je len i , en gams, 72 pižmovk, 51 jazbecev, Ud. Število zajcev upada, pogi­nov je med n j i m i čedalje \eč. Lov c i so med drug im uničili t u ­di nad 3.600 sraik, v ran i n šoj ter 439 kragul jev. Med uničene škodljivce so lovc i lani prišteli tudi 641 klatečih se psov in 1.039 mačk, k i so j i h pos t reL l i .

Razprava je b i la k ra tka in šibka. N i razčistila nekater ih problemov, k i so v l ovsk ih v r ­stah. Ugo tov i l i so, da se številč­no stanje zajcev niža zaradi vedno bolj gostih poginov. Srnad ni ta>ko krepke rast i , kot je b.1a, čeprav se je dobro razmnožila. M e n i l i so, da bi bi lo treba sto­pit i v st ik z l o v c i v sosedni L R H r va t sk i , zaradi utreditve nekater ih lovsko mejn ih zadev. Spet so ponov i l i potrebo po smotrnejši goj i tv i plemenite d i ­vjadi , zlasti pernate, k jer »o ca to pogoji . P r i tem je b i lo dose-daj v nekaiterih družinah ve l iko n p r a 7 j u m e v a n j a .

Na koncu so Izvo l i l i nov upravni odbor in to zelo na M i r o , zato z i zvo l i tv i jo niso vsi

dinarjev. Cena nilve vage« motno pada. zadovol jni .

UPRAVA ŽITNIH SILOSOV LRS Ljubljana, Likozarjeva 5

r a z p i s u j e

javno licitacijsko prodajo

zidane stanovanjske barake ob cesti pri silosu v Straži pri Novem mestu.

Z f t B l d a n a p o v r š i n a obsega 174 m*. Baraka je krita t opeko

IiKlicna cena je 350.000 din.

L i c i t ac i j a bo v torek, 8. ju l i j a 1958, ab 10. u r i , dopol­dne na Hcu mesta.

P rav i co l i c i t i ran ja Imajo gospodarske organizaci je, ustanove, zavodi i n p r i v a t n i k i .

Interesenti, k i ae bodo udeležili l ic i taci je , morajo p r i ­ma t i > seboj pooblasti lo l n bančno jamstveno plamo aH d>nar v gotovini , zaradi položitve predpisane k a v c i j i . P r i va tn ik , kd bcf i z l i e l t i r a l omenjeno barako, mora k l i c f t l -rano ceno plačaiU lako j .

Kupec mora stavbo podret i In mater ia l odpeljati v 14 dneh po l i c i t ac i j i .

Gostinci in turizem »Ho-ruk za Slovence!« V okraju, ki se mu odpira

Ijana — Zagreb ve l ik razmah vloga 132 gost inskih obratov da takoj po vo jn i . L a n i so gostm Splošno družbenih obratov, 9 j ih zadružnih, 8 jih Ima pavšalni pa je v r okah zasebnikov) ime la lei te panoge v narodnem do lelc L26 odstotka, vendar pa ded zadovol jenja človekovih promet domačih gostov je b i l sicer za 12,3 •/» manjši (obisk podaljšala pa se je doba preb i je bilo število nočnin večje za

Docela nove pogoje nada l j ­n jemu razvo ju tur i zma na Do­lenjskem prinaša avto cesrta, k* bo odpr l a Dolenjsko domačemu in tu j emu svetu. Ce je b i lo leto 1957 — kot so tu ugotov i l i na 6. rednem letnem občnem zboru okrajne Gost inske zbornice — za razvoj gostinstva na Do len j ­skem najuspešnejše, je treba k temu vendar le takoj tud i do­dat i , da razvoj te pomembne go­spodarske panoge še zdaleč n i povsem zadovol j iv . Posledice naše prejšnje nerazvitost i obču­t imo tudi n a tem področju. S l a ­be prometne zveze (počasna že­leznica, premalo avtobusov, z a ­starele ceste i n pod.) so doma­čega tur is ta doslej odvračale od Dolenjske. Menda bo kacr dirža-lo, da vsaj po lov ica L j u b l j a n ­čanov ne pozna Dolenjske, v s i pa dobro vedo za Gorenjsko, njene lepe ceste i n naravne lepote. Zdaj se položaj sp r em i ­n ja ; lepote i n znamenitosti ' D o ­lenjske se bodo .odprle široke, m u k rogu domačih tur istov.

N a povečan obisk — zanj bo potrebna predvsem načrtna t u ­ristična propaganda, glede kate­re smo se vedno zelo šibki! — p* se ie tretba orTOraviti že zdaj Skirb za nada l jn j i razvoj tur i z ­ma rn za uredi tev naših go-stiifič je zato skupna dolžnost vseh činitelje v, k i odgovarjajo za gospodiairsiki dviig okra ja .

Največ de la odpada pr,i tem TarzuimrVivo za gostince in ob­čanske Ijiudske odlbore. M e d temi je žal Še vedno precej nerazu­mevanja i n h ladn ih , zgolj »ra-čomairslrih« odnosov mesto pre -potrebnega stalnega sodelova­nja. Brez povezave i n medse­bojnega rawuimevanja v gost in­s tvu ne bomo , šli naprej .

Navz l i c vsem opombam i n k r i n k i laniko še vedno znova ugo+avMamo. da v podeželskih gostiščih potn ik ne dobi tople hrane. Prenočišč povsod p r i -

t novo avtomobi lsko cesto L jub-domačega in tujega tur i zma, nes n i več samo to, kar je b i la ska podjetja (med n j im i je 16 je last družb, organizaci j , 5 je obračun, 114 gostišč oz. gostiln

339 mi l i j onov din prometa, De-l iodku okraja dosega zdaj res predstavl ja bistveni , sestavni vsakodnevnih potreb. Turistični lan i v pr imer jav i z letom 1956 inozemskih turistov za 13 •/•), vanja turistov v okra ju, tako da 17 oz. za 5,8%.

man jku je, to vemo. Toda zelo malo smo se doslej naučili od Gorenjcev, k jer se poleti doma­ča družina stisne alij celo u m a k ­ne na seno. samo da v sezoni lahko »odda sobe tur istom. V mnogih naš% k ra j i h , k jer z na ­ravn im i lepotami k i znameni ­tostmi n ismo v zadregi, b; na tak način, s ku l turno postrežbo in gostoljubnostjo kaj h i t ro od-pomoigll perečemu vprašanju po­manjkanja tiujskih sob. Nekaj takega že imajo v Kostanjev ic i , drugod pa še kar čakamo. V e l i ­ko obiskovalcev iz vseh naših repub l ik b i zmerne cene tak ih prenočišč, povezane z dobro, domačo hrano v gostiščih, p r i ­vabi le v naše lepe kraje. Dober glas o pr i jazn i postrežbi, na ­ravn ih lepotah K r k e . Ko lpe . Gorjancev, dolenjskega gričevja in vseh drug ih privlačnostih

levo in desno vzdolž nove ceste bo šel h i t ro ta daleč naokrog.

Za vse to pa je spet potrebno stalno sodelovanje gostincev in občinskih l judsk ih odborov. Sem sodi nadal jnja vzgoja go­st insk ih kadrov , boljša tehnična ureditev obratov,, pomoč gostin­cem s kred i t i in pametna davč­na po l i t i ka (nekateri O b L O v i ­dijo v gost inskih podjetj ih samo ključ za pr iv i jan je dohodkov, s tem pa kra tkov idno spodkopu-jejo t la razvo ju tur izma! ! ) , širo­ka te k u l t u r n a propagandna de­javnost turističnih društev, ne­motena preskrba gostišč, ure ­ditev družbene p r e h r a n e (abo-nentbv se še mars ik je vedno le

otepajo, namesto da bi Jjfa sma­t ra l i za stalne, domače goste!) in še mars ika j , o čemer bo tre­ba še javno razprav l ja t i .

Ponov imo pa: čas hiti in cesta bo konec leta že stekla! In že letošnje leto je z gradnjo avto ceste samo najboljša propagan­da za vse, kar lahko Dolenjska pokaže in nudi domačim in tu­jim gostom! Ne pozabi jajmo tega in ne zanemarjajmo na­daljnjega razvoja gostinstva v okraju! Zlasti občinski ljudski odbori naj bi imeli do teh po­membnih gospodarskih vprašanj boljše odnose, saj jih razen dveh, treh v okraju še vedno nimajo

Pismo III. novomeške MDB »DUŠAN JEREB-ŠTEFAN« iz Bobovice Ho-ruk , ho-ruk, ho-ruk, za

Slovence I Vožnja na v l a k u je že predolga. Kda j bomo i e p r i ­šli na mesto! K je bomo izstopi­l i , kako bomo nadal jeval i pot? Mnogo, mnogo vprašanj, na ka­tera nisem znal odgovorit i . J a ­nez, zaigraj na k i taro in zapoj, kako si i zb i ra l ženo! Le igraj in poj, želimo t i , ker s i dober fant, da t i res žena zgradi hišo. In spet fantje i n dekleta, zapoj -mo! Cas je mineva l in n i bi lo več vprašanj.

Izstopimo! Podsused! Ka j že zdaj? Da , tu bomo presedl i na ozkot irno progo. A l i se bomo vo -

V Prečni gori! V n e d e l j o , 25. m a j a o k r o g 10.

u r e se j e g o s p o d a r s k o p o s l o p j e F r a n c a S t a m f e l j a v P r e č n i z a v i l o v gost d i m . G o r i l O g e n j ! K m a l u

..po d a n e m s i g n a l u so p r i d r v e l i g a ­s i l c i . r>esetar s i j e o g l e d a l g o r e č e pos l op j e , n a h i t r o n a r e d i l nač r t i n d a l p o t r e b n a p o v e l j a za naipad i n o b r a m b o o g r o ž e n i h o b j e k t o v C e v i so se r a z v i l e , m o t o r k a je z a ­p e l a i n v o d a Iz T e m e n i c e je p o c e v e h s t e k l a v h r i b i n se s p o p r i ­j e l a z o g n j e m . P o ž a r j e b i l p o g a -šen, s o s e d n j a p o s l o p j a o b v a r o v a n a o g n j a ' M e d g a š e n j e m se je z b r a l o p r e ­cej m e š č a n o v , k i so o p a z o v a l i a k ­c i j o g a s i l c e v D e s e t a r i e p o s t r o j i l

Ne zametujmo kamilic in lipovega cvetja!

čudno se sliši, a je res, da v l ekarnah m droger i jah n i dobi t i kami l i c . K o je uprava J L A po ­trebovala za svoje zdravstvene

VARSTVENE CENE Varstvene cene, ki jih zadruge

uvajajo v zadnjem času pri sklepanju pogodb za vzrejo pra­šičev, so gotovo dober in plode 1 ukrep. S tako pogodbo je kme­tovalcu zajamčena najnižja ce­na za prodajo vzrejnega prašiča, Četudi bi bile dnevne cene ob prodaji nižje, hkrati pa ima pra­vico prodati prašiča po dnevni ceni, če je ta višja od varstve­ne. Tudi K Z Dvor uspešno sklepa takšne pogodb« s kmeto­valci, zadružniki pa so s tem predpisom izredno zadovoljni.

ustanove kami l i c e , j i h je morala k u p i t i cel vagon v inozemstvu ' Vse, ka r odkupi jo naša podjetja, gre zaradi v isoke cene kami l i c v tu j ino, doma pa dost ikrat ne moreš k u p A i žličke kami l i c , a če b i j i h za dojenčka, otroka a l i bo ln ika še tako potreboval .

Nabira j te zato kamiL'ce po v r ­tovih i n drugod, k jer rastejo dost ikrat kot p l eve l ! K a m i l i c bo letos še- manj v prodaj i kot zad­nje leto, zato oberite vsak gr­miček te skromne cvetl ice. N a ­birajte pa le prave kami l i c e , k i imajo vot lo g lav ico in pri jetno dišijo. V l eka rnah i n droger i jah j ih l ahko vedno ugodno prodate.

P r a v to pa ve l ja tudi za l ipo ­vo cvetje. L i p e bodo letos — kot zdaj kaže — dobro cvetele k*, ndkair ne zamudite, da ne b i nabra l i cvetja za zimo.

d e s e t i n o m p r e d a l r a p o r t p o v e l j ­n i k u T a j e pohva l i l i d e s e t i n o v h i t r o s t i i n i z v a j a n j u , n a k a z a l n e ­k a t e r e n a p a k e , k i v e d n o n a s t a n e j o t a m k j e r je t r e b a n e k a j d o b r o l n h i t r o n a r e d i t i . V g l a v n e m je d e s e t i n a d e l o d o b r o o p r a v i l a i n zas luž i la p o h v a l o . T u d i p o v e l j n i k o b č i n s k e G a s i l s k e z v e z e t o v . A t l k o S t a n e , k i je p r i s o s t v o v a l a k c i j i , je d a l p r i z n a n j e o r g a n i z a c i j i i n p o h v a l i l d e s e t i n o za d o b r o i z v r š e ­v a n j e n a l o g e

T a o gen j je b i l p a le v a j a P r o ­s t o v o l j n e g a g a s i l s k e g a d r u š t v a t o v a r n e N o v o t e k s v počast i tev d n e v a m l a d o s t i .

P r e d v a j p s e j e Č lanstvo z b r a l o v o r o d j a r n i , k i j e v z o r n o u r e j e n a . N a j v e č z a s l u g z a to i m a s e v e d a o r o d j a r S t a n e V a u p o t i č , k i m n o g o s v o j e g a p r o s t e g a časa ž r t v u j e za to. d a b o n j e m u p o v e r j e n o d e l o d o b r o o p r a v l j e n o .

P r e d s e d n i k d r u š t v a je v n a g o ­v o r u p r e d p o s t r o j e n o četo p r e d s v e č a n o o k r a š e n o o r o d j a r n o i z k a -za l z e n o m i n u t n i m m o l k o m čast

NI d o l g o tega , k a r &em sreča l v G l a v n e m » t a b u M O n 11H O t o f V n tova r i š a M l č a P r eMča , o d g o v o r n e g a za L j u d s k o t e h n i k o p r i G l a v n e m » t a b u . R a d m l je o d g o v o r i l na p o s t a v l j e n a v p r a -sVA 1 1aV

»Kol l lko tftčalev M<- dos l e j Že o r g a n i z i r a l i ? « » Z e c e l o v r a t o ! A v t o - m o t o , t r a k t o r s k i , f o to -

i«malK>r*»k.1, r a d i o a m a t e r s k i , m o d e l a r s k i , k imo -a p e r a l e r s k l n g r a d b e n i teča j .

» K a k š e n <pa le o d z i v b r i g a d i r j e v ? « » T a k š e n k o t ga sjploh n t s m o p r i č a k o v a n .

M i n l k m . d a n e bo m l a d i n c a , k i bo pr i še l i z b r L g a d e d a nI o p r a v i l vsaj <-ni-g;i t eča ja . N a j v e č se J i h le p r i j a v i l o za .iv o m o t o ln t r a k t o r s k i tt*ad T u a m o m o r a l i Štev i lo p v l j . i v ! l e m e v c e l o z m a n j š a t i z a r a d i p o m a n j k a n j a k a d r a , p r i teča ju •/. M<»ped<vm pa / a n i d l l ega . :.• • s<- "'»•<>«• m ' m a j o vocrMI H I t « : m Z a t o »n<> o i n a n m r a l : t U d I ! k o l e s a r s k i tečaj . «

» K j e v a m Je n a j b o l j u s p e l o r a z g i b a t i OHO?« • N a j b o l I organizirano d e l o le v n i . e l j i h v

MftČkovcM, K o r e n i t • In v N o b o v l e i . T a m Ima ­m o iprere j d o b e r s l r o k o v n l k a d - T , h k r a t i pa t u ­d i v««č t e h n ' " i l i pi i ; -omočkov NaJboV.t s e m za ­d o v o l j e n z d e l o m v NlHČkovcu. k l e r » o t r a k ton»k l tečnj J.e konča l * . «

» V a m p r i (Jelu l< r!.> p o m a < a ? » • N e m o r e m s.- prMožli f , d « natn n ihče ne

p o m a g a A v t > m o t o /veza J u K o s l a v l l e n a m le pr t «krb «Ma Mi< k o v n o l i t e r a t u r i . l i r N U - . t e h n i ­k a S l o v e n i j e hn H r v a t s k e »ta n o k a z a l l v o p r i p r a v l j e n e it' za deflo T u d i d o l e n j e k a a v t e m o t o d r u š t v a so n a m prlattoCMa M potnot s s v o j i m i p r e d a v a t e l j i «

» A l i Imate d o v o l j t ehn i čn ih s r e d s t e v z a de­lo s t e ča jn ik i? «

» S p l o h n e v e m , k o l i k o b i j i h p o t r e b o v a l i , da b i J i h b i l o d o v o l j . Z d a j i m a m o n a t r a s i « t r a k t o r j e v , k i J i h Je d a r o v a l a I n d u s t r i j a t r a k ­t o r j ev In s t r o j e v rz B e o g r a d a z 12 p r i k l j u čk i . T e a m o r a z p o r e d i l i v t i i c e n t r e , r a z e n tega p a i m a m o Se 4 t r a k t o r j e , trt Je d a l a L j u d s k a t e h -n t k * S l o v e n i j e , e n e g a pa N a r o d n a t e h n i k a H r ­v a t s k e C e l j s k a l n L j u b l j a n s k a b r i g a d a sta si t r a k t o r p r i p e l j a l i s s ebo j , ob o d h o d u p a odioe -Ijali I m a m o t u d i 32 k o l e s , 16 m o p e d o v t « v k r a t k e m d o b i m o 8 m o t o c t k l o v . «

» K a k š n e težave i m a t e p r i de lu? « » K a k š n i h več j i h težav n i m a m o , r a z e n s po ­

m a n j k a n j e m s t r o k o v n e g a k a d r a K o b o m o d o ­b i l i p o m o č o d L j u d s k e t e h n i k e S r b i j e , B o s n e In H e r c e g o v i n e , M a k e d o n i j e l n f - rne g o r e b o • t a n j e bol|Se. K o t s e m *e o m e n i l , i m a m o *«* v e d n o premalo t ehn i čn ih s r e d s t e v , pa t u d i go ­niva n a m p r i m a n j k u j e T a p r o b l e m b o m o s k u ­šali rešiti s p o m o č j o k m e t i j s k i h z a d r u g , k a t e ­r i m v z g a j a m o n o v k a d e r . « b

Se d o l g o m i b o d o os ta le v apoeni n u bese ­d e t ova r i š a P r e l t e a : »S t ra se n e » m e Iti n o b e n m l a d i n e c b r e z o p r a v l j e n e g a teča ja — to j e na l oga , kt Jo b o m o Z v z t r a j n i m d e l o m reš iU . «

V s e to. k a r m l Je p o v e d a l , p a v e l j a s e v e d a /.1 a;>! Isko Svnu-n«. b r u s n i 1 fev Z d a j . k-i le p i l -Alo na tras , . 82 n o v i h b r i g a d , se Je t ehn i čno I z o b r a ž e v a n j e m l a d i n e s e v e d a *e bol j r a z m a h ­n i l o

P o t o : F r a n j o M e d a r S l a v k o D o k i

Vsem bivšim kurirjem TV stanic!

P r i p r a v l j a l n i o d b o r za i z ­d a j o K u r i r s k e g a z b o r n i l k a p o z i v a v s e k u r i r j e b i v š ih r e l e j n i h T v s t a n i c , d a s p o ­r o č i j o n a s p o d n j i n a s l o v , če i m a j o n a r a z p o l a g o k a k r š n o k o l i z g o d o v i n s k o g r a d i v o v z v e z i z n j i h o v i m u d e j s t v o -v a n j e m n a T V s t e n i c a h (fo-tog r a f i j e , t o r b i c e , o b l e k e , n a h r b t n i k e , o r o ž j e , o r o d j e , v p i s n e k n j i g e za d o s t a v o pošte , k u r i r s k a p i s m a z o z ­n a k a m i s p r e j e m a n a n a -h r b t n i s t r a n i , p r o p u s t n i c e , d n e v n i k e , p r e v o z n a s r e d ­s t v a i n p o d o b n o ) . K e r p a so -v e r j e t n o p r o p a d l i n e k a t e r i p r e d m e t i , k i so omogoča l i p r e n o s poš te p r e k o r e k , že ­l e z n i c i n s k o z i s o v r a ž n e p o s t o j a n k e , že l imo , d a b i j i h k u r i r j i n a t a n č n o o p i s a ­l i P o t a k i h o p i s i h b i j i h b i l o m o ž n o obnov i i t i i n o h r a n i t i z a b o d o č n o s t .

T e p r e d m e t e b o o d b o r p o ­t r e b o v a l za z g o d o v i n s k o k u r i r s k o r a z s t a v o , k i j o p r i p r a v l j a m u z e j N O B v L j u b l j a n i . R a z s t a v a b o v e r ­j e t n o že letos . S p o r o č i t e t u ­d i , če ste p r i p r a v l j e n i te p r e d m e t e o d s t o p i t i , o d p r o -d a t l a l i d a t i z a č a s n o n a r a z p o l a g o .

P r e p r i č a n i s m o , d a bos te r a d i u s t r e g l i n a š e m u p o z i v u l n a t e m o b o g a t i l i že d o ­s le j z b r a n e p r e d m e t e . T a k o b o s t e p o m a g a l i č i m bo l j z a ­n e s l j i v o d o k u m e n t i r a t i n a š o s k u p n o b o r b o t a k o z a Z b o r n i k , k i ga p r i p r a v l j a ­m o z a i zda j o , k a k o r t u d i z a k u r i r s k o r a z s t a v o .

D o p i s e n a s l o v i t e n a : P r i ­p r a v l j a l n i o d b o r K u r i r s k e ­g a z b o r n i k a p r i G l a v n e m o d b o r u Z v e z e b o r c e v — L j u b l j a n a . E r j a v č e v a lfl

u m r l e m u b o r c u z a d e l a v s k e p r a ­v i c e t o v a r i š u D J u r o S a l a j u .

I z g o v o r a t ov . p r e d s e d n i k a s m o p o s n e l i d a se 1e d r u š t v o p o v e č a ­lo U s t a n o v i l i so m l a d i n s k o d e s e ­t i n o , k i j o t v o r i j o s a m i v a j e n c i — >

bodoč i s t r o k o v n j a k i pod j e t j a , p o ­n o v n o so z b r a l i ž e n s k o d e s e t i n o , k i j o t v o r i j o p r a v t a k o m l a d i n k e — d e l a v k e . P o v e č a n j e d r u š t v a z m l a d i n o je v e l i k u s p e h , saj še m a r s i k j e m e n i j o , d a je g a s i l s t v o le z a s ta re j še B i l o j e p o t r e b n o n a j t i po t , k i j e d o v o l j z a n i m i v a , d a j e m l a d i n o p r i t e g n i l a v svo je v r s t e , v N o v o t e k s u j i m j e to l e p o u s p e l o Ja . D e K a

Najdražje drevo v Jugoslaviji

V državnem gozdu p r i Z a v i -dovičih v Bosn i so leta 1025 našli nek i jesen, o katerejn so­dijo, da je doslej najdraže p l a ­čano drevo v Jugos lav i j i . Drevo je spadalo med tiste redke je­sene, karterih fu rn i r daje fanta­stične šare, podobne cvetovom.

Ta jesen je kup i l o neko gozd­no podjetje i n plačalo zanj 17.000 d i n od k u b i k a — skupaj 1,900.000 d in . Za ta denar se je takrat v Beogradu lahko kup i l o ve l iko zgradbo

ziLi v ku rp i k ih? Komandant na­selja »Joža Vlahovič« Lz Bobov i ­ce se pozdrav i s komandantom naše brigade jn z br igad i r j i . N a v laku sem govor i l z v lakovod-jem, k i je de ja l : »Najviše vo l im Slovence, oni znaju sve tako le­po i dostojanstveno razgovora ti s nama«. Nato predrami koman­danta naselja, k i že štiri noči n i zat isni l očesa, ker je b i l a i z ­mena br igad. P r i j a zen vlaiko-vodja je ustav i l v l ak ka r med postajami.

»Tam je naše naselje,« reč* komandant, »Poglej«, m i reče. »brigade v nasel ju že vedo. da prihajate«. Naenkrat je preko 300 br igadir jev Brčanske, T i to -vo-^Užičke in Gospićke b r i g ad 0

za vp i l o v pozdirav h u - r u k ! Ho-ruk za Slovence! V z k l i k i se do l ­go niso polegl i . K m a l u nato smo že dob i l i okusno in tečno večer­jo. Vse je b i l o lepo p r ip rav ­ljeno.

V ponedeljek smo b i l i nestrp­n i . K j e bomo delal i? Kakšno de­lo bomo imel i? A l i bomo prv i dan dosegli normo? K o m a n d a n ­tu smo b ra l i z oči: šlo bo ! Na­mestnik komandanta tov. Lado. absolvent tehnične fakultete, jp bi l bolj brezskrben; on ie že ve­del , kako bo razporedi l delo. V Hria»cV ie 83 mladincev in m l a ­d ink. Komandant je z br igad i r j i zelo zadovol jen. »Vsaj petkrat morate b i t i udarni.« nam p r a ­v i , m i s l i pa s i : ko b i b i l i le šest­krat .

Popoldne gremo prvič na de­lo. P o četrturnem delu ne bi

" nihče m i s l i l , da so to nov inc i . S k r b n i nntendant Guste l m i po­ve, da br igada dosega normo 150 odst. Vesel in ponosen sem nanjo. L e zakaj n isem mogel z n j im i , zakaj moram ostati prav iaz v nasel ju kot dežurni, ko je šla naša br igada prvič na delo?

O k o l i po l osmih sem b i l že prav nestrpen, kako je z uspe­hom. Ki<? so? G ledam i n čakam Saj b i že mora l i b i t i t u ! K m a l ' i 7a.eriiodqm slovenske T ^ S + B V P in

slišim pesem" »Hej brigade«. Ste­čem prot i n j im. Srce mi je po­skakovalo od radosti i n ponosa. Lado mi pove, da smo dosegli normo 253 odst.! K a r posKočil sem od veselja i n najraje b i vsa objel. B r i gad i r j i so b i l i ponosni i n kajpak tud i vesel i . Dogovo­r i l i smo se za sejo štaba. Takoj po večerji smo se zmen i l i , koga bomo pohva l i l i . Komandant j * izreke l pohvalo vsem, posebej

MOČ N A V A D E

Na nekem predavanju o zuravstveuem prosvetljevanju v mladinskem naselju »BORIS KIDRIČ« v Zgornjem Kronovem je kuharica naselja zaspala. Po končanem predavanju jo je nekaj brigadirjev hotelo zbuditi.

»Ni repete, n i . . . , « je zamomljala zmedena in napol prebu­jena kuharica, brigadirji pa seveda v smeh.

V Dubrovniškl brigadi, ki se je nahajala v mladinskem naselju »MILOVAN ŠARANOVIC« v L u -kovku je komandant brigade ponudil nekemu brigadirju čin desetarja. Brigadir pa ponudbe n| hotel sprejeti, češ da ga lah­ko samo general Rade Hamović degradira, ker je imel v J L A med služenjem svojega roka čin

starejiega vodnika. . . (Iz M L A D O S T I )

pa je pohva l i l br igadir je : M i h o V o l k a , Štefko P a v l i n , A lo j za Lužarja, Ivana F i n k a , Mar i j o Petrič, Jožeta Potočarja. Mar i j o Antončič, Staneta B rusa , Jože­ta Cindriča, Poldeta Bahor ja , A lo j za Klemenčiča i n Mar i j o Lenart .

Stab je nato obravnava l p ro ­bleme dela i n delovišča. L judje so zelo dobr i , le orodje je slabo. Sej i je pr isostvoval tudii sekre­t a r O K L M S tov. Jože Hairtman. Tud i on je b i l z nami zadovoljen in upa na najboljše. Lojze K l e -menčič je poročal, da je zbral že 118 pr i jav za tečaje.

Stane Zula Komandant III. novomeške

MDB »Dnšan Jereb — Štefan«

Zdaj bo dovolj vode Področji oko l i kmeti jske šole

G r m i n S-mihela sta b i l i do zdaj slabo oskrbovan i z vodo. Dose­danj i vodovodni odcepek iz k r i ­žišča Gubčeve, T rd inove in S k a -l icki jeve ul ice na G r m u n i mo­gel p r i povečani potrošnji vode v samem mestu odvajat i dovolj vode omenjenima področjima. Zdaj so ojačali odcepek s cevjo, k i je napel jana direktno iz zb i ­ra ln ika na G r m u .

Oko l i ca kmet i jske šole G r m in Smihe l bosta zdaj pre jemala zadostne količine vode, s čimer bo ustreženo vsem prebiva lcem,

(Iz M L A D O S T I ) posebno pa gospodinjam. uiililuuaumililmillimiliHimil'iiiiuiii'iiiliMnnii „ „ ulllttuilinil lUiEiiiirmiimiiiuimiltitiiitiiuii

Pri krompirjevih rekorderi h Kaj pravita o pridelovanju krompirja Ivan Ceh in Franc Fink iz Gornjih Ponikev, pri Trebnjem,

lanska zvezna zmagovalca v tekmovanju za visoke hektarske pridelke »Suša bo, ko & l e h i i dež.« se

pogovarjajo kmetje Ln zaskrb­ljeno pogledujejo v nebo i n na zemljo, k i je že počasi pričela pokat i .

Ob i ska l i smo Ivana C e h a i n Franca F i n k a iz G o r n j i h P o ­nikev prd Trebnjem. Oba sta dosegla v lanskem tekmovanju v p r i d e l k u krompir ja doslej naj­večji donos v F L R J . Ivan Ceh je Še mlad, toda k l jub temu n a ­preden kmetovalec:

»Pred posevkom k romp i r j a sem na površin; goj i l koruzo-" repo in kolerabo; zemlja je srednje težka i l ovka . A n a l i z a je pokazala kislost in pomanjkanje ka lc i ja , zato sem gno j i l p red­vsem s Thomasovo žlindro, k i sem j i dodal kal i jevo sol 1n n i -t romonka l (700 l 460 : 400 kg). V jeseni sem seveda n j ivo pre-oral in pognojil z uležanim h l e v ­sk im gnojem. Med v s 0 rastjo sem posevek stalno kon t ro l i r a l , izločal bolne rast l ine, škropil prot i plesni in ko loradar ju . K r o m p i r sem dvakrat bran al , preden je ska l i l , in enkrat, ko je b i l že v rasti , okop al enkrat ročno in enkrat z okopa ln ikom in dvakrat strojno osipal . P r o t i ko 'oradar ju sem Skropij t r ik ra t z l l ndan oljem, dvakrat pa protj plesni z galico. Povem vam, da sem mars ikatera uro preb i l na n j i v i , da sem šel včasih tudi do osemkrat na dan pogledat, k a ­ko raste.

.Spomladanski mraz krompi r jo ni Škodil, saj prav i jo : »če mra? dobi krompir- še e n 0 k let na­prav'.« K o fem v jeseni k r om­pir Izaral. se je r e s pokazalo, da bi potreboval š<> več kot eno novo klet. P r ide la l sem ga 67 tisoč kg na hektar.«

»Zakaj ste, po vašem mnenju, dosegdi tako v isok pridelek?«

»Ze skoz i se b a v i m z napred­n i m kmet i j s tvom. De l a l sem ekološki poizkus s k romp i r j em, tako da sem posadi l 12 sort k romp i r j a i n ugotovi l , katera sorta je za mojo zemljo na j ­boljša. 2e dve let i prej sem p r i ­deloval semenski k r o m p i r za se­menarno. Da l sem zemljo v analizo i n tako ugotovi l stopnjo kisilosti. Nato sem lahko upo­rab l ja l najprimernejša umetna gnoj i la v p rav ih količinah in kar je najvažnejše, ob pravem času. Posevek sem stalno k o n ­t ro l i ra l . Razen prakse so m i po­magal i tudi kmet i j sk i tečaji, k i sem j i h ob iskova l : tedenski te­čaj v kmet i j sk i šol; G r m , teden­sk i tečaj v Novem mestu in šti-rimesečni z imski tečaj v T reb ­njem.

Pohva l i t i moram tud i Ing L o v k a , ing. L in zne r j a in tov. Cešarka, k i so nam vsem ve l iko pomagali , še v le t ih pred tek­movanjem. Večkrat so prihaja-lj k nam in s « z nami lepo po do­mače pogovor i l i o vseh vpraša­n j ih s področja kmet i js tva, k i so nas zanimala .

Razen tega pa je bi lo tudi vre­me lani ugodno in je b i la v naši do l in ; prava krompir j eva let ina. P r i zna t i pa moram, d a me je stalo mnogo truda, da sem do­segel takšen uspeh.«

»Torej ste zadovoljni?« »Seveda sem, s p r ide lkom! Ne

velja pa to za nagrade Se da ­nes, ko je preteklo že več kot 8 mesecev, odkar smo k romp i r posprav i l i , nismo prejel ; ob l jub­l jenih nagrad Mars ikateremu kmetu j© vzel# to vso voljo do

dela, jaz p a ravno tako n isem zadovol jen. Ce nekaj obljubiš, moraš obljubo Izpolnit i . M i s l i m , da b i lahko meni i n F i n k u kot najboljšima v državi da l i še po­sebno nagrado i n pismeno p r i ­znanje. P a še to napišite: zadnje čase se ve l iko govor i o tovarni špirita in o tem, kje naj b; jo grad i l i . Jaz želim, da b; b i l a ta tovarna v temeniški do l in i , ne­kje b l i zu Trebnjega.«

Tud ; F r a n c F i n k , kmetovalec iz G o r Pon ikev , k i je v tekmo­vanju dosegel drugo mesto, je povedal približno isto kot Ceh. Je pa zarad i nagrad tako ogor­čen, da spočetka sploh ni mara l odgovarjat i na vprašanja.

K r o m p i r je obdeloval približ­no enako kot Ceh. dosegel pa je za 2000 kg nižji donos, to je 65.000 kg na ha. Poveda l je, da se, odkar je ukin jena obvezna oddaja, baVj 2 napredn im k m e ­t i jstvom.

Po njegovem mnenju je k m e ­ti jska zadruga Trebnje l an ; od­kup krompi r j a slabo o rgan i z i ra ­la, še posebno zato, ke r je b i l a izredna let ina. P r i s l u h n i m o :

»Pridelek je b i l zelo dober, k e r pa sem k r o m p i r prodajal po vozeh je denar prihaja] v m a ­lih količinah in se je razgubi l . Razen tega sem pr i takšnem n a ­činu prodaje izgubi l mnogo de­lovn ih dna. Zjutraj sem koš krompir ja pr ipe l ja l v Trebnje in do večera čakal, da to g;i stehtal ; In prevze l i . n a t 0 sem mora l pustiti še ko$ v Trebn jem m se naslednj i dan v rn i t ; ponj Po mojem bi se dalo boljše i z ­peljati tako. da bi močnejši kmetje po eden sam al i v e č s k u ­paj naložili vagon i n tako ime l i manjšo Izgubo čaaa.«

Taka ugotovitev je gotovo po­polnoma utemeljena in p rav i lna , namreč v pogledu organizaci je odkupa.

Posebno poglavje pa so nagra­de.

Novice, češ da so nagrade iz­plačali po vsej S loven i j i i n na Hrvaškem, samo v Novem me­stu ne, škodljivo v p l i v a na kme ­te, k i so tekmova l i . Mogoče je, da take vest i tudi kdo z lona­merno širi. O Z Z L jub l j ana je res izplačala nagrade za pr ide­lek k romp i r j a vsem, k i so do­segi; določeni hektarsk i donos. Vendar je za izplačalo nagrad posodila svoja lastna sredstva ;n bo posoji lo obračunala, ko pre j ­me denar od tekmovalne k o m i . sije. Novomeška O Z Z pa za to žal n ima zadosti lastn ih s red ­stev. ,

Nagrade * bodo izplačane!

To smo napisali pred 10 dne­vi. Medtem pa je Zvezni izvrš­ni svet na svoji seji v pretek­lem tednu sprejel več predpisov s področja gospodarstva. Med drugim Je tudi dodelil Zvezi kmetijsko-gozdarskih zbornic iz gospodarskih rezerv federacija znesek do 525 milijonov dinar­jev za plačilo nagrad kmetij­skega nagradnega tekmovanja v letu 1957. Nagrade bodo torej i7.plača ne. zavlačevanje uredi­tve tega vprašanja je pa med­tem vendarle povzročilo med pridelovalci precej ugibanj in kritike, kar se je poznalo t u « v prijavah za letošnje tekmova­nje

flova geneiaeija na edtu Ob nastopu dramske družine MPD »DRAGO TIN KETTE« novomeškega učiteljišča

Prosvetno društvo M I R A N J A R C v Črnomlju je pred kratkim nastopilo doma s »Prevaranim soprogom« Moliera, ponovilo pa ga je medtem tudi na gradaškem odru, kjer so črnomaljski Igralci poželi prav tako velik uspeh. N a sliki: po zaključni sceni

v Črnomlju,

Sestanek nekdanjih maturantov novomeške gimnazije

N a p o b u d o K l u b a d o l e n j s k i h v i - sokošolcev . k . Je o b n o v i l d e ­l o v a n j e t a k o j p o v o j n i , j e b i l s e ­s t a v l j e n p o s e b e n odtoor z a o r g a n i ­z i r a n j e v s a k o l e t n i h p r o s l a v o b l e t ­n i c m a t u r e n o v c m e š k l n d i j a k o v L e t o a b o t a p r o s l a v a p r v i č 21 J u n i j a v N o v e m m e s t u . T u k a j š n j i p r e d s t a v n i k i l j u d s k e o b l a s t i i n o s t a l i h f o r u m o v so p o k a z a l i z a t o a k c i j o v s e r a z u m e v a n j e i n Jo t o ­p l o p o z d r a v l j a j o .

N a m e n a k c i j e Je o b n o v i t i t r a d i ­c i j o p r o s l a v o b l e t n i c m a t u r e v N o v e m m e s t u i n o b tej p r i l o žnos t i p r i k a z a t ; u d e l e ž e n c e m r a z v o j i n p r o b l e m a t i k o N o v e g a m e s t a i n D o l e n j s k e , k t se b o l e t o s z a v t o ­m o b i l s k o c e s to š e t e sne j e p o v e z a ­l a & s v e t o m . O d b o r želi pož iv i t i z a n i m a n j e za d o m a č i k r a j p r i v s e h »b tvš ih D o l e n j c i h « , k i s o d a ­nes r a z t r e s e n i p o d r ž a v i , p r e k o n j i h p a želi t u d i v z b u d i t i p o z o r ­nost za D o l e n j s k o v č i m š i r š i J a v ­n o s t i .

O d b c r z a p r o s l a v o po š i l j a t e d n i v s e m b i v š i m m a t u r a n t o m p o s e b n a v a b i l a s p r o g r a m o m p r o s l a v e . K e r p a j e m o ž n o , d a o d b o r n e b o v e ­d e l 7a n a s l o v e v s e h , k i b i J i h T a d p o v p b i i , naj v e l j a t a p o z i v k o t v a b i l o . V a b l j e n i s o p r a v v s i , kn so

doseda j m a t u r i r a l i v N o v e m m e ­s t u b r e z o z i r a n a l e t n i c o m a t u r e . P r i j a v e za u d e l e ž b o i n z l a s t i z a r e z e r v i r a n j e p r e n o č i š č a je t r e b a p o s l a t i n a n a s l o v :

K l u b d o l e n j s k i h v i s o k o š o l c e v , L j u b l j a n a . H a j d r t h o v a 19 ( Inš t i tut v B o r i s a K i d r i č a « ) .

N a s v i d e n j e v N o v e m m e s t u !

P r i p r a v l j a l n i o d b o r

Dramatski odsek PD Dra-gotin Kette na novomeškem učiteljišču je v okviru pro­slav ob desetletnici ustanove uprizoril 4. junija dramo v treh dejanjih »Jezusovi apo­stoli**, ki jo je po motivu ro­mana Leonharda Franka na­pisal J. J.

Ti podatki, suhoparno napi­sani, ne morejo označiti utiša, ki ga je še mladi kolektiv dramske sekcije na učiteljišču napravil na gledalce. Ti so verjetno po večini bolj iz vljudnosti kot iz pričakovanja kulturnega užitka napolnili dvorano. Upal pa bi si trditi, da je bila ta vljudnost nagra­jena z močnim doživetjem odrske umetnosti.

K temu vtisu je pripomogla gotovo izbira pravega dela. Težko bi bilo najti za mlad igralski kolektiv, ki se skuša izoblikovati pod spretno roko režiserja pedagoga v bodoče nosilce odrske kulture med našim ljudstvom, bolj primer­no delo. V zadnjem času opa­žamo da nas bolj približa resničnemu življenju odrsko delo, prirejeno po umetniškem izražanju, ~ki ga veže stilizira-

Književniki med pionirji P r e t e k l i torek in sredo so ob i ­

ska l i nekatere šole v novome­ški občini m lad insk i p isate l j i France B E V K , Jos ip RIBIČIČ, Tone SELIŠKAR m E l a PERO-CI . P i o n i r j i v M i r n i peči, Preč­n i , Birčn,! vas i , Smiheh i , Otoč­cu, Šmarje t i i n v novomeški osnovni šol1 ter nižji g imnaz i j i so j i h povsod prisrčno spre je l i , toplo pozdrav i l i i n j i m pr ines l i cvetja. Za prebrana dela so po­

želi umetn ik i povsod toplo h v a ­ležnost pozornih poslušalcev. To lahko t rd imo tudi za obisk p r i gojencih kmet i jske šole na G r m u .

V jesni bodo m l a d i n s k i p i sa ­te l j i ob i ska l i še ostale osnovne šole v novomeški občnnd. P o ­buda tajništva obč. sveta za šol­stvo, prosveto i n ku l tu ro za obisk p;sateljev je vredna po­hvale i n posnemanj a I

na forma drame. Spretna reži­serjeva roka ima tu veliko več svobode pri izbiranju sredstev, ki naj pričarajo gle­dalcem pogled v resnično živ­ljenje.

In ravno ta pogled v resnič­no življenje je pustil v gledal­cu »Jezusovih apostolov* tako močan vtis. Skrbno izdelana scenerija, ki so jo pripravili učiteljiščniki pod vodstvom strok. učit. Marjana Kukca, in dobra scenska .razsvetljava ka­kor tudi nemaskirani t p ra l c i , so ob odprtem zastoru takoj napravili vtis resničnosti.

Sredi zbombardiranega mesta Wiirzburga v srednji Nemčiji je prikazan košček razvalin, v katerih so si mladi fantje, ne­zadovoljni z obstoječim redom, ustvarili tajno družbo »Jezu­sovih apostolov*, da pomagajo najbednejšim. Zelja, da se spo­primejo z nevarnostjo in priro­jeni čut, da je treba pomagati sočloveku, ki si nebogljen v težkih razmerah ne zna poma­gati sam, je združila mlade fante v tesno povezan kolek­tiv, ki z zanosom izvršuje svo­je poslanstvo — jemati onemu, ki ima vsega v izobilju in da­jati temu, ki je potreben.

težko je mladim ljudem, ko jim obravnava pred sodiščem odpre oči, da je njihovo ple­menito delo bila samo otroška igra — in da jih sedaj, ko je

Vaza in pol V tovarni stekla v Rogaški

S»latini hranijo največjo kristal­no vazo, Izdelano v Jugoslaviji. Vaza j « visoka 110 cm in težka 40 log.

±£NA IN DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO & "ENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO

Skromen , a delaven ko l ek t i v 0 delu Zavoda za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu

za delo v pri V dveh majhn ih i zbah, od ka te r .h je ena brc* oken, doo iu -je v Novem mestu okra jn i Z a ­vod za pospeševanje gospodinj­stva, k; se že štiri leta t rud i s prosve.iljevamjem žena i n deklet ter s i pr izadeva razbremen i t i zaposlene žene.

K o t so sk romn i prostor i zavo­da, je sk romna tud i upravn i ca M i l k a Češarkova; njena dejav­nost je znana daleč naokrog zlast i pa ženam. K a r h i t ro je stekel pogovor i n tovarišica M i l k a je pr ipovedova la :

»V pre tek l ih le t ih je ob iska l D naše tečaje preko 2500 deklet in žena, k i so nato v svoje domove vnesle nov duh gospodinjstva Pa t ron a žne sestre, k i obiskuje: c podeželje, povedo, da so Često-k ra t presenečene, ko j i m v h r i ­bovsk i vasi ponudi jo vložene kumare a l i gobice in da p r i ob isk ih k l jub po l j skemu de lu nalete na čiste in pospravl jeno izbe in umite otroke. Brez dvo­ma je to zasluga naših tečajev

Pr i zadevamo si tudi za čim bolj zdravo množično prehrano preb iva ls tva , ker se zavedamo, da bo p rav i l no hran jen človek na svojem delovnem mestu l ahko mnogo več kor i s t i l . P r i r e ­d i l i smo tudi seminarje za k u -hairice mlečnih k u h i n j , za kuha ­r ice bolnišnice i n ra zn ih men* ter j . h naučili sestavl jat i j ed i l ­n ike , k jer so upostevarti v i tami­ni in kalorična vrednost jed.il."

»Ln letos, boste nadal jeva l i a tem delom?«

»Storili bomo, k a r bo mogoče, vendar bo dejavnost zmanjšana zarad i okrnjenega proračuna. D o b i l i smo 600.000 d in manj kot amo računali, zato bomo mora l i še bolj varčevati kot doslej, tudi p r i tečajih. Odslej bo mo­ra la vsaka občina, k j e r bodo tečaji, k r i t i de l stroškov, ostalo Pa tečajnice.«

»Mn-a vaš zavod skrbebi za vea okra j , a l i imate na terenu kakšno pomoč?«

»Po naših smern icah dela v ok ra ju več centrov za pospeše­va lno službo gospodinjstva; v te cenrtjre je Vključenih 1« s t rokov­n ih učiteljic«

»Kaka pa delajo ostal i zavodi r S loven i j i , saj ima vsak okraj svojega?«

»VeNnoma vsi so b i l i usta­nov l jen i kasneje kot naš, v en ­dar lahko več stori jo v borbi

pro t i zaostalosti, ke r j i m poma­gajo domače tovarne Ln podje­tja, p r i nas pa se tako sodelova­nje še n i uve l jav i lo . Drugje imajo zavodi tud i sodobno ure ­jene prostore kot vzorec današ­nje kuhin je , sobe i td. , m i pa ne moremo m i s l i t i na kaj takega, saj v id iš . . . «

»In vaše želje hodnje?«

»Najbolj ši želimo, da bi go­spodinjstvo, ki je uvedeno kot obvezen, predmet v 6., 7, in 8. razredu reformirane šole, dobilo kot predmet pravo veljavo. Naše delo bo močno olajšano in materam bo veliko pomagamo, če se bodo otroci že v šoli nava­dili ceniti obleko in obutev ter se naučijo pravilnega ravnanja m čuvanja. Naučili pa se bodo zlasti ceniti domaČe delo, kar je osnovni namen tega predmeta. Ko bodo ti obroci postali možje

in žene, si bodo deJo doma znali razdelili va ne bodo več žene suž­nje dela v družini. Učni pripo­močki tega predmeta pa bodo razred, šolski vrt, dvorišče in šolska kuhinja, kjer jo imajo. Naš okraj jo poslal že 6 osnov­nošolskih učiteljic v L jub l j ano n« tečaj, da se bodo usposobile za pouk tega predmeta.«

Želimo, da hi se jim želja iz­polnila in trdno upamo, da bo ta mali petčlanski kolektiv v prihodnjih leti razšiiril svojo de­javnost, kri je za dvig naše živ­ljenjske ravni, in za boj proti zaostalosti nujno potrebna.

R. B.

Naučimo otroka plavati! M a r s i k a t e r i m s t a r š e m p o v z r o č a

n j i h o v a l n č e k a l i h č e r k a s k r b ! , k e r n e z n a p l a v a t i O b » p o t e p a n j u p r t voda « a l i v o ž n j i 9 č o l n o m , k i s e p r e v r n e , p r i d e k a l l a h k o d o n e s r e č e , č e o t r o k še n e z n a p l a v a ­t i , zilatftt p a . Če se b o j i v o d e .

Z g u m i j a s t i m o b r o č e m a l i b u ­čami , k i J i h s t a r š i n a v a d n o o v i ­j a j o okoltl o t r o k o v e g a t r e b u h a , n e b o m o d o s t i d o s e g l i , k a j t i b r ž , k o n e b o i m e l o t r o k v e č t e g a p r i ­p o m o č k a , b o spf laval n a d n o .

I z k u š n j e s o p o k a z a l e , d a se o t r o k n a j h i t r e j e nauč i p l a v a t i , č e se v p r i m e r n o p l i t v i v o d i n a v a d i r a z n i h s p r e t n o s t i j b r o d i t i p o nje.1. f -prva d o k o l e n , p o z n e j e d o p a s u In v i š e , p l j u s k a t i , b r i z g a t i , s e d e t i v vodil i t d . S t e m s e o t r o k s e ­z n a n i a p o s e b n o s t m i d o t l e j n e z n a ­n e g a m u e l e m e n t a l n i z g u b i b o j a ­z e n p r e d vodo/ . Z d a j g a z a č n e m o učit i t e ž j ih Teč i : n a j p r e j g l e d a n j a v v o d i P o t o p i n a j g l a v o v v o d o In s k u š a n a j t i n i d n u k a m e n al) m a m i n p a l e c , t a k o s e b o n a v a d i l z a d r ž e v a t i d i h . N a t o g a s k u š a m o nr l ip rav i t j d o t ega , d a b o z z a d r ­ž a n i m d i h o m l e ge l v o l * * v l v o d i n a d n o , p r i č e m e r b o s a m opaziO d a ga v o d a d v i g n e n a p o v r š j e . V s e to b o o t r o k u č e b o m o p r e v i d n o r a v n a i i . v v e l i k o v e s e l j e .

K o o b v l a d a o t r o k v s e te s p r e t ­nos t i , g a z a č n e m o uftlft) p l a v a m a.

N a j p r e j g a v a d i m o ležat i v v o d i , n a t o se p r i m e v r o k a m i z a b r e g a l i g a s a m i p r i m e m o z a r o k o . z n o g a m i p a na j s e o d r i n e o d t a l i n s t e g n e t e l o , n a t o n a j d e l a g i b e z n o g a m i . P o z n e j e n a j s e n a m e s t o na še r o k o o p r i m e p l a v a j o č e g a k o ­s a l e s a N a t o g a n a u č i m o še g i b o v z r o k a m i . S p o č e t k a se b o op i ra l i *> z e n o n o g o n a d n o , p o z n e j e o a b o s p r i m e m o v z t r a j n o s t j o t u d i t o o p u s t i l In z a r e s z a p l a v a l .

K o oto-ok že z n a p l a v a t i , s e p r a ­v i , d a n a r e d i n e k a j g i b o v , g a m o ­r a m o Se v e d n o n a d z o r o v a t i . P a z i t e , d a n e p o s t a n e p r e v e č »korartSen« l n g a n a v a d i t e , d a ge n e usti-a#l, če ga k d o p o t o p i .

V s e t o l a h k o o t r o k a s a m i n a u č i ­m o s e v e d a p a se bo o t r o k v s e g a h i t r e j e naučili v d r u ž b i s v o j i h s o ­v r s t n i k o v , z i a s t i , če J i h v z p o d b u ­j a m o s t e k m o v a n j e m .

D V E Z A VROČE POLETNE DNI

Zgoraj je ob l eka i z pralnega kariranega blaga, p r i m e r n o zlasti za vitke postave. Poživ­lja jo spredaj zavezana pent l j a . Z malo spretnosti s i j o i z 4,» metra blaga lahko tudi sam* sešijemo.

Letos so spet v modi pike, pa tudi obleke v celem. Oh straneh jih lahko poživlja bel naiitek. Tako narejeno obleko lahko nosimo tudi brez bolera.

Ž E N E V S V E T U 4 « - L E T N A M A T I 4« O T R O K Sa l ima , žena vaškega duhovna

iz I raka , se je poročila t 14 let i . Odtlej je b i l a neprestano nose­ča, včasih je rod i la tud i dvojčke, l an i pa je rodi la štiridesetega otroka. Od vseh na so le t r i J *

N A flVEDSKFM I M A J O DRUŽINSKE H O T E L E

K a Švedskem skušajo poma­gati zaposlenim ženam s r<»m. dja so zgrad i l ; tako imenovane dmužinske hotele, se p rav i 4—5-ra stanovanja v v e l i k i h b lo -

k l e r i m s l o otroške vrtce.

sobe pospravl ja jo hote lsk i usluž­benci, kosi lo pa dobivajo iz skuipne kuh in j e a l i ga pojedo kar v skupn i obednic i . P rav i j o , da so stanovalc i teh b 'okov telo zadov- l jn i .

GIZDAVI SPOL V Zahodmj Nemčiji izdelajo ln

porabi jo n a leto za 70 mi l i jonov lasnih vod, a samo za 5 m i l i j o ­nov pudrov in Črtal za ustnice. K e r večino lasnih vod porabijo moški, trdi jo nemški kozmet ik i da so trenutno g izdavi spol mo­ški — v«aj v Zahodni Nemčiji I

Jogurt iz mleka v prahu

Iz m l e k a v p r a h u se d * n a p r a v i t i p r a v o k u s e n j o ­g u r t . P o n u d i m o l a h k o k a r s a m e g a aOi z r a z n i m i d o d a t ­k i .

1 lrtter v o d e . 1« d k g m l e č ­n e g a p r a h u , 4 ž l ice j o g u r t a o d p r e j š n j e g a d n e .

O d c e l o t n e k o l i č i n e v o d e o d m e r i m o p r i b l i ž n o l d e l l n v n j e j g l a d k o r a m o s a m o m l e č n i p r a h . D a n e b o g r u ­d i c , ga v l i j e m o s k o z i c e d i ­l o v v r e l o v o d o i n m e d v l i v a n j e m v e s čas m e š a m o , d a s e mfleko n « p r i p a l i . M l e k o d o b r o p r e v r e m o , g a o h l a d i m o , n a 4fi s t o p i n j ( t e m p e r a t u r a , k i j o r o k a l a h k o v zd r ž i ) , m u d o d a m o j o g u r t , v s e p r e m e š a m o , p o ­k r i j e m o In d a m o v t a k o t o ­p l o v o d o , d a o b d r ž i 46 s t o ­p i n j K o se j e m l e k o z g o ­s t i l o ( p r i b l i ž n o 2 d o 3 u r e ) , g * p o s t a v i m o t a k o j v m r z l o v o d o afl.1 v h lad lđn lk In s t e m p r e p r e č i m o n a d a l j n j i r a z v o j g l i v i c . P o v e č k r a t ­n e m u p o r a b i l anj u g l i v i c e o s l abe , z a t o m o r a m o j o g u r t o b n a v l j a t i ( k u p i m o v m l e ­k a r n i svež i J o g u r t i

Jogurt z jagorličjem E n l i t e r Joigurta . lfi d k g

Jagod lč j a ( b r u s n i c e , Jagode , m * M n e ) , 10 d k g s l a d k o r j a .

. l a god l č j e dobro z m e č k a ­m o i n vse s k u p a j s s l a d ­k o r j e m v r e d / .mešamo m e d J o g u r t .

P r a v t a k o l a h k o n a r e d i ­m o J o g u r t z z m l e t i m i če s -n l s m l , p r e t o č e n i m i m - r e i l i -e a m l i n b r e s k v a m i Z . J .

Športne bluze temne ali svet­le barve skoraj ne moremo po­grešati v svoji garderobi. Eno­stavno, o mladostno bluzn lah­ko oblečemo k širokim ali ozkim krilom.

Drobni nasveti • D E Ž N I K E , z l a s t i s v i l e n * i n

p o i s v u i e n e p o s t a v l a j ( č e ao m o k r i ) v e d n o le r a h l o r a z p e t e n a t l a , s i ­c e r se b l a g o r a z t r g a . K o s o t e » k o r a l »uhd . J i h r a a p n l i n d o k r a j a OSUŠI.

• G O B E , K I J O d n e v n o » a b l m o t a u m i v a n j e , n e s m e m o p r a t i v v r o č i v o d i , t e m v e č Jo s p e r e m o t m l a č n o , s l a n o v o d o . M O k r o g o b o p u s t i m o n a z r a k u , d a se posuš i , s i c e r k m » I u r a z p a d e .

• K A M I L I C E C V B T O v J u n i j u l n ted*1 je čas . d * s i n a b e r e m o m a j h n o z a l o g o t « k o r i s t n e r a s t l i ­ne , k i J o p o s u š i m o v s e n c i In r s p r e p i h u . Z l a s t i l e to s se m o r i m o p o t r u d i t i , ker Je b t l o J a v l j e n o , da J ih p o r i m l ne bo v p r o d a j i .

• O I . J N A T K S I , I K K l a h k o l e p o In b r e z š k o d e o č i s t i m o * p r e r e ­z a n o č e b u l o . « k a t e r o d r g n e m o p^ » l i k i ; k o je č e b u l a u m a z a n a , orl l e ž e m o u m a z a n o p l a s t In č ist im da l j e , d o k l e r m » l i k a p o p o l n o m s oac iaJena .

prišlo to spoznanje, čaka resno delo v družbi, da bi jo pre­obrazili ...

Režiserju prof. Tonetu TR-DANU je uspelo ohraniti v ce­lotnem igralskem kolektivu prirodno izražanje in ubranost tudi v množičnih prizorih, Če­prav so nekateri izmed sode­lujočih prvič nastopali na od­ru. Vloge so bile dobro izbrane po značajih igralcev samih, kar je olajšalo naravno igranje. Tudi vključitev prostora v dvorani v igro je prispevala k vtisu prirodneoa dogajanja.

Posebno prepričljivi so bili v svoji igri Peter, poglavar tajne družbe (UROŠ DULAR), skladiščnik Matej (JOŽE MR-VAR), Andrej, tihi rival pogla­varja (FRANC S ALI), sodni­kov sin Juda (MATIJA KO­CE) in Tadej s svojo preprosto zagrizenostjo (STANE PEC-NIK). Tudi sin judovskih star­

šev, sirota Janez (EDO ZGONC) je v prizoru pred sodiščem, ko spozna morilca svojih staršev, pretresljivo zaigral. Dobri so bili v podajanju odraslih vlog sodnik Lieban (VLADO POD­GORŠEK), jetični bolnik Hohl-fuss (SLAVKO VIDENIC) in verižnih, bivši esesovec Zwi-schenzahl (FRANC VIDEC-NIK). Edino žensko vlogo de­klice Katarine je skladno z ostalimi dobro zaigrala MIRA DAROVEC, ki je s svojo pri­rodno zadrego, ki pa je v odlo­čilnem trenutku pred sodiščem prešla v odločen nastop, na­pravila prijeten vtis.

Dramatska sekcija na učite­ljišču v Novem mestu je s to uprizoritvijo dokazala visoko raven svojega dela, za kar ji gre vse priznanje z željo, da bi v tej smeri razvijala svoje delo tudi v prihodnje.

N.K.

Na koše smeha je vzbudila m e d več kot 1500 gledalci živahno se­stavljena igra pionirjev z žoga­mi ln klobučki, s katero so na­stopili na telovadnem nastopu novomeškega učiteljišča ln vad-nice v nedeljo, 1. Junija, na Loki

Šolska reforma (Nadaljevanje s 1. strani)

p o s l o p i j je p r i m e r n i h z a o s e m ­l e t k e i n še t a le d e l o m a , k e r bo m o g o č e reš it i v p r a š a n j e z r a z ­n i m i k o m b i n a c i j a m i . S k u p n o j e 3 š o l sk ih k u h i n j , s t e l o v a d n i c , 3 d e l a v n i c e , 29 k a b i n e t o v . N a v s e h š o l a h v o k r a j u (ne s a m o o s n o v ­n i h ) p o u č u j e 53« u č n i h m o č i , o d t e g a 349 ž e n s k . K a d e r Je v e č i n o ­m a m l a d i n b r e z i z k u š e n j . T o p a Je s e v e d a le s k r o m e n d e l č e k s l i k e Šolstva v o k v i r u d o s e d a n j i h m e j a o k r a j a .

Kaj ukreniti? D a b i š o l sko r e f o r m o u s p e š n o

i z p e l j a l i , b o m o m o r a l i p r e d v s e m v o d i t i r e s n o p o l i t i k o i n v e s t i c i j , o b ­č insk i l j u d s k i o d b o r t , k i s o šo l ­s t v o p r e v z e l i , m o r a j o i m e t i p r o ­s v e t n e r e f e r e n t e , k i se b o d o u k v a r ­j a l i s Šo l s t vom. P o v e č a t i m o r a m o s t a n o v a n j s k i f o n d , d a b i v z g o j i ­t e l j e m n u d i l i č l o v e k a d o s t o j n o s t a n o v a n j e . I n š p e k t o r s k a s l u ž b a bo m o r a l a p r e d v s e m z i n s t r u i r a ­n j e m p o m a g a t i o b č i n a m r e š e v a t i š o l s k o v p r a š a n j e . P o s e b n o p o ­z o r n o s t b o m o m o r a l i v b o d o č e p o s v e t i t i I z b o r u p e d a g o š k i h k a ­d r o v . P r e d v s e m b o m o m o r a l i š t i ­p e n d i r a t i d o m a č i n e , k i b o d o n a D o l e n j s k e m o s t a l i In p o u č e v a l i . T u d i to je l e d e l n a l o g , k i s to je p r e d n a m i .

RAZPRAVA 0 ŠOLSTVU... P o p o r o č i l u s v e t a z a šo l s tvo se

je r a z v i l a ž i v a h n a r a z p r a v a . O d ­b o r n i k i so u g o t o v i l i , d a so p o ­t r e b e o g r o m n e , r a z p o l o ž l j i v a d r u ž ­b e n a s r e d s t v a p a m a j h n a . N u j n o b o t o r e j p r e d v s e m n a p o d e ž e l j u skušat i v p r a š a n j e rešit i z o r g a n i ­z i r a n j e m s o d e l o v a n j a p r e b i v a l s t v a , g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j l n K Z , t a k o d a b i v s i m a t e r i a l n o p r i s p e ­v a l i . P r e b i v a l c i p r e d v s s m z d e l o m In v o ž n j a m i p r i g r a d n j a h .

O b č i n e b o d o m o r a l e k a r n a j -s k r b n e j e r e S e v a t l v p r a š a n j e ž i v ­l j e n j s k i h p o g o j e v u č i t e l j e v l n v t o d e l o v k l j u č i t i p r e b i v a l s t v o . L e t a k o b o m o p r e p r e č i l i b e g p e d a g o ­g o v z D o l e n j s k e .

P r i Š t i p e n d i r a n j u s m o se d o s l e j r a v n a l i p r e v e č p o že l j ah Š t i pend i ­s t o v . V b o d o č e m o r a b i t i Š t ipen ­d i r a n j e T r a z p i s i p o l i t i k a u s m e r ­j a n j a v p o k l i c e , k i J i h n u j n o p o ­t r e b u j e m o .

. . . M 0 STROKOVNEM ŠOLSTVU

Čedalje večja i n d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a vp i j e po k a d r i h . N u j n o p o t r e b n a je s r edn ja e k o n o m s k a šola. S priključi­t v i jo d e l a t r bove l j skega o k r a ­j a bodo u s t v a r j e n i pogo j i z a ­njo. V a j e n s k o šolo t rgovcev , k i i m a l e 35 učencev, b i p r e m e ­s t i l i v Brežice t e r t a k o d o b i l i po t reben pros to r i n k a d r e v N o v e m mes tu .

V Krškem je s t r o j n a s r e d ­nje tehnična šola, zelo po t reb ­n a p a je v o k r a j u k o v i n a r s k a šola .Ses tav l j ena je b i l a k o m i ­s i j a , k i bo o p r e d l a g a n i h k o m ­b i n a c i j a h r a z p r a v l j a l a z O b L O Brežice i n predložila s v e tu /n šolstvo ses tav l j en p red l og .

V o k r a j u so 4 k m e t i j s k e šole. N u j n o je ses tav i t i nov učni p r o g r a m , k e r dosedan j ih go­jencev ne u s m e r j a p r a v i l n o i n se zapos lu je jo po šoti ce lo v d r u g i h s t r o k a h . Učni p r o g r a m b i m o r a l i m e t i več praktič­nega znan ja , upo rabnega v n a ­šem k m e t i j s t v u . S v e t za k m e ­t i j s tvo bo s k u p n o s s ve t om za

šolstvo i z d e l a l nov p r o g r a m . K m e t i j s k o šolstvo v sedan j i o b l i k i ne doha ja r a z v o j a k m e ­t i j s t va .

Tečaji v gospoda rsk ih o rga ­n i z a c i j a h so najcenejši način pošolske i zobrazbe . M o r a l i b i pa n u d i t i več možnosti p r i d o ­b i v a n j a k v a l i f i k a c i j , z a k a r i e sedaj preveč p r eg rad . V r u d ­n i k u Kanižarica se j e l a n i 60 de lavcev usposob i lo n a tečajih i n s e m i n a r j i h z a p o l k v a l i f i c i r a -ne. k v a l i f i c i r a n e i n v i s o k o k v a ­l i f i c i r a n e de lavce . S k u p n i stroški so b i l i 180.000 d i n . Vprašanje s t r o k o v n i h šol i n izobraževanja bomo v bodoče m o r a l i reševati v tesnejši po­vezav i s p r o i z v a j a l c i .

O d b o r n i k i so po r a z p r a v i so­glasno sp re j e l i poročilo S v e t a za šolstvo i n p r e d l o g o šolski r e f o rm i , o čemer bomo še po­ročali.

Sklad za kadre Iz noročila u p r a v n e *a odbo ra

s k l a d a za k a d r e j e b i l o r a z ­

v idno , d a so s reds t va , s ka t e ­r i m i s k l a d ra zpo laga , so raz ­merno m a j h n a , do t a c i j a i z r e ­publiškega s k l a d a p a znaša samo 5 m i l i j o n o v . Z razpolož­l j i v i m i s r e d s t v i n i mogoče r e ­šiti vprašanja g radn je v a j e n ­s k i h šol. Republiški odbor s k l a d a za k a d r e je z a v z e l s t a ­lišče, d a je nu jno rešiti v p r a ­šanje s t r o k o v n e g a šolstva v gospodarsko r a z v i t i h industrij­s k i h c e n t r i h i n je letos d o t i -r a l p r e d v s e m te . O d b o r n i k i so v r a z p r a v i z as t opa l i stališče, d a naš o k r a j h i t r o g r a d i i n d u ­s t r i j o i n povečuje kapac i t e t e t e r i m a zato v e l i k e potrebe po s t r o k o v n i h k a d r i h . V r e p u b l i ­ški s k l a d s m o p r i s p e v a l i 15 mi l i j onov , p r e j e l i p a le 5 m i ­l i j onov do tac i j . Število v a j e n ­cev je na ras l o z a 300 Va, O k r a j n i l j u d s k i odbo r mora zato v t e m vprašanju zav ze t i ostro stališče. Poročilo u p r a v ­nega o d b o r a s k l a d a za kadne je b i l o sog lasno spre jeto .

J. M.

Pionirji novomeške gimnazije (starejša skupina) so zmagali na okrajnem prvenstvu

ž u ž e m b e r š k e v e s t i O b č i n s k i o d b o r S Z D L j e

p r e t e k l i t e d e n s k l i c a l s e s t a n e k p r e d s t a v n i k o v v s e h o r g a n i z a ­c i j i n d r u š t e v v o b č i n i , d a b i se p o g o v o r i l i , k a k o b i č im bolj p r a v i č n o r a z d e l i l i d o t a ­c i j o o b č i n s k e g a l j u d s k e g a o d ­b o r a družlveniin o r g a n i z a c i ­j a m . S Z D L j e p r i p r e d l o p i h za p o m o č u p o š t e v a l a d e j a v ­n o s t i n p o t r e b e p o s a m e z n i h o r g a n i z a c i j . N e k a t e r i m o r g a ­n i z a c i j a m je b i l a p o u t e m e l j i ­t v a h p o t r e b p r e d v i d e n a p o d ­p o r a z v i š a n a .

Z a p r o s l a v o 1.1-letnice b o j e v

n a S u t j e s k l j e O b č h n k i o d b o r

Z B s s o d e l o v a n j e m z a s t o p n i ­

k o v o s t a l i h o r g a n i z a c i j n a p r a ­

v i l širši n a č r t . R e z e r v n i o f i ­

c i r j i b o d o i m e l i p r e d a v a n j a o

b o j i h n a S u t j e s k i , z a j a v n o s t p a bo o tej l e g e n d a r n i b i t k i p r e d a v a n j e , s p r e m l j a v o z d i a f i l m o m i n s k i o p t i č n i m i s l i k a ­m i , d a b i l j u d e m č i m n a z o r ­n e j e p r i k n z u l i o f e n z i v o . P o

v s e h . šolah b o d o p r o s l a v i p o ­s v e t i l i precej č a s a . N a šolah v Ž u ž e m b e r k u , n a D v o r u in v S m i h e l u j e p r e d v i d e n o p r e d a ­v a n j e s s k i o p t i č n i m i s l i k a m i , r a z e n t e p a p« b o d o o t r o c i v i ­d e l i še k a k o z k i f i l m o p a r t i ­z a n s k i h b o r b a h . O b č i n s k i o d ­lici r S Z D L b i m o r a l z a p r e v o z a p a r a t u r e n e k a j p r i s p e v a t i .

• NAROČAJTE • IN SIRITE

• D O L E N J S K I LISTI

Topličani spet pojo Zadnji nastop domačega mo­

škega pevskega zbora v Dol. Toplicah je bil l. 1949. Zbor se je razšel, ker ni imel pevn-vodje. T op l i c ano ra p a je ostalo veselje do petja in želja po svojem zboru, saj so bili že od nekdaj znani kot dobri pevci.

Po vetih poskusih, da bi svet organizirali pevski zbor, se je letos Prosvetnemu društvu »Maks Henigman* posrečilo organizirati moški pevski zbor. Od novembra 1957 do danes se je 17 pevcev shajalo vsako so­boto. To so bili fantje iz To­

plic, še več pa iz okoliških va­si, po poklicu kmetje, delavci in obrtniki. Nararmont žejno so sprejemali pevsko teorijo, * katero so se seznanjali v za-četku vaj. Zadovoljni so bili, ko so z notami v rokah od­krivali lepoto naših pesmi. Tako so se pridno vadili pod vodstvom pevovodje Jožeta Crneta in na Irtnšnji občinski praznik so prvič nastopili. V sončno pomladansko dopoldne so zadonell mladi glasovi i t i T n p l r č a n j .s-o bili zadovoljni. Starejši — nekdanji člani sta­rega zbora — so srečni ugotO' vili, da mladi uspešno nadaljv jejo pev>sko tradicijo in mar­sikateri od njih je sklenil, d& se bo pridružil novemu zboru.

Čutimo, da je novi pevski zbor trden in delaven kolektiv* pred. katerim je še lepa bodoč­nost. Požrtvovalnemu pevovod* in iz srca čestitamo in žeUnV>t /n hi I « r i r i d a l j e JI svojim zbo­

r o m uspešno gojil našo naroa* nn, partizansko in umetno V** sem! A. B.

Stev. 38 (4291 D O L E N J S K t L I S T « Stran S

D r o b n e i z M i r n e p e č i S ! S slavja na Mirni

V k r a t k e m raodobjiu j « m l a d i ­ca iz M i r n e (peči dvakra t u p r i ­zor i la »Sorodnika iz Amerike": , žal z zelo s lab im obiskom. P i o ­n i r s k i odred »Katja Rupena« pa je v o k v i r u Tedna mladost i p r i ­p rav i l pravljično igro »Pogumni Tonček«. T u d i ta predstava je bila s labo obiskana. K l j u b s l a ­bemu ob i sku na predtetavah j d p i on i r sk i odred naštiudiral spe­voigro Radovana Gobca »V bra t ­skem objemu«, zato prosimo Mirnopečane naj vsaj tokrat napolni jo dvorano in pokažejo, da znajo cenit i prizadevanj« tvoje mladine.

Zadružni dom popravl jajo i n beli jo, prav b i pa bi lo , če bi hkra t i nared i l i tudi galer i jo v dvorani $ kabino za k inoapara -fcuro. To ne b i ve l iko stalo, ker •o dela že začeta in b,i b i lo pa ­metno, da se to naprav i zdaj, ko dtem obnavljajo, ne pa kasneje, ko bo že p o b e l i l o .

smenih Izdelkov šolske mladine, na ka r že sedaj opozarjamo Mirnopečane. T u d i na zaključno proslavo šolskega leta v l judno vabimo starše nastopajočih otrok in ostale

3. jun i j a so otroke na naši šoli ob i ska l i m lad insk i književniki in b r a l i svoja dela. MOadiina j « b i la zelo d i sc ip l in i rana i n so jo književniki pohva l i l i . Ob i ska l i so nas: France Bevk , Jože R i b i ­čič, Tone Seliškar in E l a Pe -

roci . P isate l j em se je mladini , toplo zahva l i l a ter j i m pok lon i la cvetja i n jagod iz naših gozdov. Pogrešali pa smo povabljene za­stopnike množičnih organizaci j .

M l a d i n a mirnopeške nižje g im­nazije je pre tek l i mesec obiska­la br igadir je naselja v Dolenj i vasi. Naši p ion i r j i so sodelovali p r i štafeti brigadir jev, nato pa so j i m p r i r ed i l i k u l t u r n i spored Z izvajanjem so b i l i brigad.:rji prav zadovol jni .

I v a n J a r c — osemdesetletnik

15. jun i ja bo prta razstava

v M i r n i peči od-i sarsk ih in pi-

V četrtek 12. junija praznuje upokojenec IvanJarc osem­deset let. Rojen na Viču nad Ljubljano prav tistega dne, ko je njegov oče odhajal z ostali­mi slovenskimi fanti v Bosno in Hercegovino. Ze v zgodnji mladosti je izgubil najprej ma­ter, potem pa tudi očeta in družina se je razkropila. Po končani obrtni šoli je predča­sno prostovoljno odslužil voja­ški rok, potem pa služboval ne­

kaj let v žendarmeriji, nato pa prestopil v sodno službo. Od leta 1912 je kot pisarniški u r a d n i k b i l na sodišču v Ko­stanjevici in po prvi svetovni trojni nekaj časa v Brežicah, nato pa pri? 'I k Okrpžner u

I Z M E T L I K E V nedeljo, L juni ja , je i g ra l ­

ska d.užna na nižji g imnaz i j i v M e d i k . ob sodelovanju odra ­s l ih upr i zor i la dramo Leonhar ­da F r a n k a »Jezusovi apostoli«. To resno in hkra t i vedro, glo­boko humano delo, k i zadnje čase osvaja naše amaterske odre, •je tudii v M e t l i k i lopo uspelo, k čemer je ve l iko p r i ­pomogla ubrana Igra mlad ih »apostolov« k i v zbombardi ira. nem Wur/.buagu jemljejo boga­t im in dajejo revn im. Zan im i v razplet, ko se človekoljubni fantje preko razprave na sod i ­šču preobrazi jo v zavedne p r i -

KRATKE IZ Š M A R J E T E Vašoaini so se razveselil; n o v i ­

ce, da je ponovno odobren k r e ­dit za prepobrebno nadaljevanje gradnje vodovoda. Računajo, da bo mogoče napel jat i vodo v Sma».-jeto in Dolenjo vas. P r i tem pa bo potrebno, da tudi t i - • atl vaščani, k še niso i zpo ln i l i obljubljenega prostovoljnega dela v vožnjah al i mater ia lu , opravi jo svojo dolžnost.

Napredn i kmetje mar l j i vo zapra/.ijejo in škrope kromp i r , saj je koloradskega hrošča to­l iko , da grozi uničiti nasade. Ponekod pa posamezniki še £ar čakajo z zat iranjem.

Iz V in ice po.-očajo, da so se lot i l - poiil, ii kar je b i l res ž* -"krajni čas. P r i dno vo ­zijo pesek in kamenje, da bo pot Zalog - V in i ca v na jkra j ­šem času popravl jena. Doslej reševalni avtomobi l n i mogel do V in ice . P r a v bi bi lo, ko bi tudi občima Šentjernej nekaj pr lspe-tala pr i tem delu, ker leži polo­v i ca poti v njenem* območju.

D i j ak i - modelar j i so n a 8

prejšnjo nedeljo pri jetno razve­se l i l i z lepo urejeno razstavo.

padn%e naprednih idej , je t u d i

v igrj mladjih metliških igralcev našel sproščen, odirešujoč konec — Delo sta zrežirali J u l i j a Raj -mer i n Jožica M ikac .

• Mladi , metliški ha rmon ika r j i

g imnazi jc i so 3. jun i ja oskrbo­vancem v Domu onemogl ih p r i ­red i l i 1«P, veder popoldan. Ped vodstvom S i l va Mihelčiča so j i m zaigra l i vrsto valčkov i n polk. nato pa je nastopi l še i n s t ru ­menta ln i kv intet ,

M l a d i m harmonikar j em, kj so j ih v domu tudi pogosti l i , se je za n j ihovo plemenito zamlsed, da razvedre betežne starčke, za ­hva l i l a upravn ica doma Nežka Dragoševa.

sodišču v Novem mestu, kjer je opravljal vrsto let službo vodje pisarne predsedstva Okrožnega sodišča. Kot pristav pomožnih uradov Stola sedmo­rice v Zagrebu je bil upokojen.

Ves čas od leta 1919 do danes živi v Novem mestu. Iskre .o mu želimo, da bi v krogu svo­jih domačih preživel še dosti zdravih let!

T r e b a n j s k i d r o b i ž O P E K A R N I f i A C J b S E L O Jfc

p r i č e l o p r i m a n j k o v a t i g l i n e . R a z i s k a v e z em l j i š č a n a p o v r š i n i 28 h a , k j e r so na red i l a 20 v r t i n s o p o ­k a z a l e z a d o s t n e z a l oge m k v a l i t e t ­no gl i .no. Z a l o g e so to l ikšne , d a b o d o z a d o s t o v a l e še p r e c e j časa.

N O V I D R O B I L E C Z A K A M E ­N J E b o n a b a v i l a občana T r e b n j e , P o p r a v i l a o b č i n s k i h ces t i n p o ­tov se n i s o r a z v i j a l a p o nač r tu z a ­r a d i p o m a n j k a n j a g r a m o z a , z a to b o d o k u p i l i n o v d r o b i i e c . G r a m o ­z a t o re j n e b o m a n j k a l o , p o t a p a b o d o p o p r a v l j e n a .

G O Z D N A P O T A so l e tos d o b r o p o p r a v l j e n a , k e r Je b i l o v g o z d ­n e m s k l a d u d o v o l j s r e d s t e v .

D V E K O R I S T N I O D R E D B I je p r e d k r a t k i m s p r e j e t a o b o i na T r e b n j e . P r v a o d r e j a o b v e z n o z a ­t i r a n j e š k o d l j i v c e v , v k l j u č n o p l e ­v e l . T a o d r e d b a je ze lo u m e s t n a , k e r n a s i z k u š n j e uč i j o , d a š k o d ­l j i v c e v In p l e v e l a ne b o m o z a ­t r t i t a k o do l go , d o k l e r J ih n e b o ­m o z a t i r a l i v s i .

D r u g a o d r e d b a d o l o č a obvez .no u m e t n o o s e m e n j e v a n j e v obč in i ter d o l o č a p a v š a l n o s k o č n i n o v z n e s k u 1000 d i n l e t n o . N a p o d r o č ­j u o b č i n e so zad rža l i s a m o d v a b i k a za s e k t o r Ča tež . k1 I m a t a d o l o č e n e p l e m e n i l n e k r o g e .

Z E L O M O Č A N Č L O V E K te, ko t j e v i d e t i . T. O . i z T re t jn j e i s a .

.i ju«uja l e tos dc/poidne j e p r i še l n a u p r a v o za d o h o d k e O b L O ' i r e b n j e l n . k e r se n i s t r i n j a l z n o v o d a v č n o o d m e r o z a l e t o 1358, je s t a k o m o č j o u d a r i l po m i z i , d a j e r o b m i z e poč i l p r i b l i ž n o 30 c m da l eč . *>*ftazen tega j e o b m e t a v a l p r i s o t n e z n e s p o d o b n i m i i z r a z i . U p a j m o , d a ga b o s o d n i k za p r e ­k r ške , k j e r j e v p o s t o p k u , p r i ' m e r n o o h l a d i l .

S. L . i z D o l e n j e g a v i h a s l o v i k o t i zz ivač i n p r e t e p a č . N e d e l a , h o d i po z i a a n i c a h t e r n a d l e g u j e l j u d i za p i j ačo l n se o p i j a . I m a p o s e b e n u d a r e c z r o k o n a l i c e i n u h o . t a k o d a č l o v e k a o n e s v e s t i .

8. II. l e tos ee Je s t epe l v g o ­s t i l n i C o l a r i č v T r e b n j e m , 9- I I . ' Je p r i p e l j a l na S v e t i n j e v a š k e f an te t e r i m e l s s ebo j p s i c o , v s e z n a m e n o m d a b i s t r a h o v al f a n t e i z Š a h o v c a . P r i š l o Je d o p r e t e p a i n p o s l e d i c a : n e k a j l a že p o š k o d o v a ­n i h , e d e n p a v b o l n i c i . 20. II. se je v g o s t i l n i Q p a r a s t e p e l s s o v a -š č a n e m . N a s p r o t n i k Je b i l m o č ­nejš i t e r ga je polož i l n a m i z o i n t iščal z a v r a t . V p r a š a l g a j e : • K o V i k o b o š še ž ive l?« S. L . p a je o d g o v o r i l : » D o k l e r m e boš p u ­st i l « . K o ga je s ova š čan I zpust i l , Je v n jega ptjuva. l , k e r je u v i d e l d a j e le e n k r a t n a l e t e l ne m o č ­ne j š e ga .

V nedeljo, 8. jun i ja , so poča­s t i l i na M i r n i letošnji občinski praznik. Po ju t ran j i budnic i so ob devet ih dopoldne ratzvili p r a ­por obč, odbora Zveze borcev, po razv i t ju je pa bilo slavnost­no zborovanje. S sprevodom h grobnic i pad l ih borcev N O B in s počastitvijo spomina vseh žrtev za svobodo je b i l slovesni del zaključen. Na družabni p r i ­red i tv i je bi lo zatem Mirenča-nom prav pri jetno.

Propagandni tabor DPK V okviiinu proslav ob 10- l e tn i c i

učiteljišča je p r i r ed i l a tudi D r u ­žina pr i jate l jev K r k e , v kater i so t aborn ik i šole, majhen, a p r i ­jeten 3-dnevnii propagandni t a ­bor ob Pootovem gozdičku, kijer je prostor odstopila uprava bo l ­nišnice. V nedeljo so b i la krog tabora tekmovanja medvedkov i n čebelic, zvečer pa pri jetna taborniška zabava ob ognju.

Zabeleži^ rnorarno tud i uspeHe razstave taborniškega gradiva ?.a letošnji Dan mladosti , kot razstavo družine učiteljiiščnikov tabornikov v m inu l em tednu. Okusno pr ire jene razstave s,i je v izložbah novomeških trgovin ogledalo mnogo ' l judi.

0 mladih Topličanih Pred dnevj s *m v Dolenjsk ih

Topl icah ob iska l predsednika k luba m lad ih zadružnikov tov. Jožeta Pršino. Pogovor i la sva £ e o dosedanjem de lu in o n j ihov ih bodočih načrtih. L a n i je b i l nj ihov k l u b precej delaven, saj so brez kakršne ko l i strokovne pomoči doeeglj lepe uspehe. Na n j i v i , k i j i m jo -je odstopila za­druga, so preizkušali razne k u l ­ture. Rezultate poizkusov so po­tem razde l i l i okoliškim kmetom, da so lahko posadi l i boljše in preizkušene ku l ture .

Letos so hotelj- pričeti z isto vnemo, toda od. nikoder niso dob i l i nobene pomoči.in tako so sedaj brez pravega vodstva, k i b; znalo organiz i rat i m l a d e za­družnike i n j i m p r i ni jhovem delu nud i t i potrebno pomoč. Za ­druga j i m pomaga, vendar tud; sama n ima dovol j strokovnega kadra , k i bi lahko delal z n j im i .

Ce bi dob i l i kakšno pomoč, so pr ip rav l j en i de la t$ t se bolj p r i ­zadevno, je rekel tovariš Pršina Letos bodo obiskal i kak k lub mladih zadružnikov, k i dosega lepše uspehe, in tako zamenjal i izkušnje, ob iska l i ' bodo tud: Mlekarno v Novem mestu in še več zanje zan im iv ih objektov.

S. D.

DOLENJSKI UDV£SČ£VAL£C

S r e d a , 11. junija - Srečko Četrtek, 12. junija — Čedomir Petek, 13. junija - Anton Sobota, 14. junija - Metod Nedelja, 15. junija — Vid Ponedeljek. 16 junija - Ben. T o r p k . 17 iunffc - G o r a / d

g*v«ivr*» i>w, ,_. oa iu . Uu IZ, junija ameriški lum »fadli anyek. Od 13. do 16. junija ameriški barva-si i cinemaseope film »zlomljeno kopje«.

DOM J L A - NOVO MESTO: od 10. do junija ameriški film »Gospodai

Balantrea«. Od 13. do 16. junija ame­riški cinemaseope film »Sedeči bik«.

CKNOMELJ : 10. in 11. junija italijanski film »Umberto D«. 13. in 15. junija ameriški barvasti film »Kockar iz Mississipija«.

KUSiANJi iVTCA; 11. juniju ameriški film »Kalifovo blago«. 15. junija nem-Iki film »Velika noč Časa nove«.

TREBNJE; 14. V" 15. junija ameriikl barvasti film »Do pekla in nazaj«. -Predstava v nedeljo ob 14. in 16. url.

DOL. TOPLICE: 11. junija ameriški film ^Plamen opoldne«. 14. junija ameriški barvasti film »Pekel pod ničlo«. 15. junija italijanski film »Vrnitev v življenje«.

SEMIČ: 15. junija angleški film »Ber­linska zgodba«.

METLIKA. ±1. junija italijanski film »Hči polka«. •

ŽUŽEMBERK: 15. junija mehiški film /Poslednja želja«.

N e k a t e r i o s e b n i m družinski upoko­j ena ie niso predložili zahtev za po­pravek pokojnine, ki ga omogoča Zakon of pokojninskem zavarovanju. V zvezi s tem opozarjajo uživalce pokojnin, da bo samo tistim upokojencem, ki predlo­že zahteve do 18. junija lata 1958, iz­plačan znesek popravljene pokojnine od 1. januarja letos.

Upokojencem, ki bodo predložili svoje zahteve po tem roku, se bo znesek popravljene pokojnine Izplačeval od prvega prihodnjega meseca po predlo­žitvi zahteve.

Okrajni zavodi za socialno zavarova­nje bodo sprejemali 7ahteve tudi brez

uuirebnih dukazilnih dokumentov. Do ­kumente, s katerimi dokazujejo posa­mezna dejstva, lahko uživalci pokojnin predložijo naknadno. (Iz Zvezntga za ­voda zja socialno zavarovanje).

RAZPIS

Upravni odbor Kmetijska zadruge Šentjernej razpisuje delovno « i e a t o

r a č u n o v o d j a .

Pogoj: srednješolska izobrazba z najmanj enoletno prakso v zadružnem knjigovodstvu ali popolna nižjeSolska izobrazba z najmanj 5-letno p r a k s o . Nastop službe takoj. Plača po dogo ­voru. Pismene ponudbe s kratkim živ­ljenjepisom in opisom dosedanjega služ­bovanja pošljite Kmetijski z a d r u g i Šentjernej.

i " J L / N U PRODAMO r o t n i vo/icek <pla-

l o n a r ) , kompletni zidan štedilnik in dve mreži za posteljo. Interesenti nej se zglasijo v upravi hotela Me­tropol.

TRGOVSKA POMOČNICA išče zaposlitev, najraje v truoviftah Non-stop. Naslov v upravi lista. (319-58)

TRIČLANSKA SLOVENSKA družina v Zadru išče pošteno, pridno in zdravo dekle od 16 do 20. let (lahko pa je tudi upokojenka) za pomoč v gospo­dinjstvu. Nastop službe 1. julija ali l . avgusta. Naslov v^ upravi lista -(320-58).

NAŠEL SEM POCINKANO CEV na ce­sti Novo mesto - Karteljevo. Lastnik jo dobi pri Francu Strgarju v Karte-ljevem.

• ZGUBILA «E JE PSICA pasme »Koker-španiel«, črne barve z malo belo liso na prsih. Če kdo ve zanjo, naj javi Lovski družini Novo mesto ali pod­polkovniku Ivanu Suliču, VP 1693 N o v o m e s t o , z a p r i m e r n o n a g r a ­do .

(ZVEŽBANO GOSPODINJSKO POMOČ­NICO srednjih let, resno in zanes­ljivo, sprejmem k trem odraslim ose­bam. Ponudbe pod »Novo mesto« na uredništvo lista.

KUPIM BENZINSKI ALI DIESEL MOTOR

N O V O M E S T O

V času od 31. maja do 7. junija }• bilo rojenih 15 dečkov (n 14 deklic.

Poročili so se: Jože Curl. dimnikar 12 Novega mesta, In Jožefa Deželan, de­lavka iz Brusnic. Bogdan Sitar, mizar­ski mojster, ln Rozallj* Piškur, oba ii šmihela.

Umrla sta: Marija Pečjak, gospodinja iz Gradenca. 87 let, in Franc Ko -st*evc. vrtnar iz Novega mesta, 83 let.

PREČNA

Umrla je Neža Jerman, gospodinja iz Ločne, 69 let.

GRADAC

Maja sta bita rojena 1 deček In 1 deklica.

Poročili »o se: Anton Tome Ih M a ­rija JUrejevčič iz Primostka, Matija Kralj In Amalija Starašinič iz Kapljišča, Dušan Hudorovac in Antonija Hudoro-vac iz Dol. Dobravice, Anton Pezdir' in Ana Nagode z Otoka, Joče Starašinič In Neža Križan z Ot6ka, Anton Milavee in Vida Rakar iz Kloštra.

Umrla j * Ana "ozek iz Gribelj.

ČRNOMELJ:

Maja so bili rojeni i dečki in 3 de­klice.

Poročili so se. Alojz Hudelja, rudar iz Kanižarice, in Ana Sajevic, usluž­benka Iz Črnomlja, Jožef Bahor, rudar, in Jožefa Kievišar, šivilja. oba iz Doblič. Anton Milkovič, rudar iz Vel. Lahinje, in Frančiška Šterk, gospodinja (z Butoraja, Stanislav Šegina, polje­delec, in Ivana Gešelj, poljedelka, oba iz Zapudja. Nikola Vujanovič, oficir JLA , in Alojzija Horvatin, gospodinja, oba iz Novega mesta. Ivan Rožič, dela­vec iz Nakla, in Marija Rom, hči kmeta iz Dobličke gor« . Janez Bahor, kmet z Griča, in Ivana Banovec, hči kmeta i? Doblič.

Umrli so: Nikola Paunovič, učitelj (7 Marlndola, 24 let. in Franc Pečaver. užitkar iz Rodin. 73 let.

Janez Plevnik, sin posestnika z Črnom­lja, je na igrišču padel in si poškodoval levo roko. Polde Seničar, sin posestnika s Krke, se je z vročim mlekom opekel po sprednji strani telesa. Ing ArkadlJ Sirks iz Ljubljane je padel z motorja in si poškodoval glavo. Na Jožeta Re« tarja, sina posestnika iz Knežje vasi, se je prevrnil voz in mu poškodoval desno nogo. Mihael Mestnik, skladišč­nik iz Novega mesta, je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo. Jože Palk, sin čevljatja iz Gorenje vasi, je padel s skednja in si poškodoval levo tako. Slava Golei , hči delavca Iz Goležev« Drage. je padla z lestve in si poško­dovala glavo. Alojz Becele, mali posest­nik iz Smolenje vasi, je padel s kolesa in si poškodoval glavo.

od 6 - 8 A K S . Jožefa Prešeren, št. 3, D OtoČec.

Zagrad Pretekli teden iskali pomoči v

so se ponesrečili iti novomeški bolnišnici.

Pretekli teden so v novomeški porod­nišnici rodile: Frančiška Šmid iz Mirna peči - deklico. Milka Stamčar iz Čuž-nje vasi - deklico. Jožefa Ficko iz LI -volda - dečka Ivanka Smolič s Selske gore - deklico, Marija Kastelic lz Jurne vasi - dečka, Marija Kolenc 1

Sela pri Mirni - deklico, Milka Zobec iz Gorice v as i - dečka, Vera Bezen-šek iz Metlike - deklico, Anica S t a j -dohar Iz Dragatuša - dečka, Jožefa Novak z Malega Korena - deklico, K a -rolina Jakš iz Mršeče vasi — deklico, Marija Slivnik iz Novega mesta — dečka, Frančiška Bukovec iz Petan — dečka, Tončka Tratar iz Kostanjevice — deklico, Slavka Košmrlj i z Menilke v a s i - dečka, Angela Dragman, i z Novega mesta - dečka, Marija Turk Iz Šalke »asi - deklico, Amalija Sega iz Novega mesta - deklico, Marija Saje z Dolj -njega vrha - deklico, Marija Rolih s Starega loga - deklico, Marjeta Jer ­man iz Novega mesta - dečka, Milena Šenica iz Obrha - deklico, Marij« Foršček iz Praproč - deklico, Karol;na Benčič iz Črnomlja - dečka

Iz Črnomlja in o k o l i c e

Kar 11 vrst na prvenstvo LR Slovenije V nedfljo dopoldne Je bilo na novo­

meški Loki spet zelo živahno. Tokrat ja tekmovalo 13 vra« z več kot 100 tekmo­valci in tnkmovalkaml iz različnih par­tizanskih društev novomeškega okraja. Vrst« so se pomerile za naslove okraj­nih prvakov v p» ' rižanskem mnogoboju in v mnogoboju l vajah na orodju. Se­veda je bil prav gotovo CJU vseh. d« bi dospgli preupisano itevilo točk 85 %, kolikor je potrebno za uvrstitev na r tpubhiko prvenstvo, ki bo 22. Ju­nija na Bledu. Vrste so se menjavale na posameznih orodjih, vse pa so mo­rale prestati tudi prfl7Kyinjo v nekate­rih atletskih disi iplinah * v skoku v višino, v metii krogle aH žogice In v teku n« 60 l i l 100 m Itd. Sodniške ko­misij«, ki »o jih sestavljati domači te­lovadni strokovnjaki m atletski sodniki, so Imele polne roke dela.

V p«r!l»nniki>m tnr»o9" t>"Ju i p f ekmo-vato 12 vrst in 94 posameznikov. Pri članih IV. razreda so bili Stoplčanl brez k»nkur«nce. Vrata se Je dobro odre/ala (R6.84 o/(0. zr.tn bo znstopala novomeški okraj na republiškem prvenstvu na Bledu. Tvdl Semcanke so v kategoriji članic IV. ra/r«da dosegle 85 % , neko­liko boljši rezultat pa so \rncU- pri sla­nicah l i l . razredi Metllčanke ( 88 , 14 ' ; , ) . Oho vrsti bosta tekmovali na ntrdu. Pri mladincih IV. ra/reda so bili najbolj-i i Trabanjcl t «B pri mladinkah pa tekmovalk« Iz 2užemberka, ki so prav tako dosegle visoku Število točk (iW.20 odatokov). Pri slednjih je bi l" pri r » -čunanju r«/i;|iaio V narejena večja na­paka, zato »o bilo na zaključni svečano­sti za okrajne prv«kjnj« pronlaiene tekmovalk« lz S»oplč. čeprav j « v res­nici vrsta Iz Žužemberk« dosegla sko­raj ra i l točk boljil rezultat kot vrst«

Iz Stopi«. Pri mladinkah l it . razreda je bila najboljša vrsta novomeškega Par-Uzana (90,39%). toda tudi ostale tri vrste lz Mirn« peči, Šentjerneja ln Trebnja so se plasirale na republiško prvenstvo.

V mnogoboju v vajBh n« orodju je tekmovala samo vrsta mladink B 0 v 0 m e ; «keg« Partizan*. Dosegi« je » . 8 2 % točk zato bo prav tako nastopila nB Bledu. Kot posamezniki so tekmovali tudi trije Člani novomeškega Partizana - pri članih Petelin, pri mladincih (ni­žji razred) Pavlin In pri mladincih (višji razred) Koprivnik.

TEHNIČNI REZUt TATI:

Partizanski mnogoboj Člani - IV. razred 1. Pertlzan Stopl-

če 330,05 točk (»8,84 %) posamezniki: Ljubo Žagar 69 točk (od 60). A. Mikec 5.^.3, I. Zalik 50.8.

C U n l c e IV. razr«d: 1. Partizan Semič •m.25 točk (A5 %) posamezno Ljuba Bobnar 45,15 (od 50), M. Skedelj 43,05. M. Potočnik 42.3. ČUnlee III. r«zred:

. Partizan Metlika 440,70 točk (»8,14 %), posamezno: Katica Ostronič 75,3, A. PlrkovM 73.3, A. Clgler 69.55, Mladinci IV. razred; 1. P«rtiz«n Trebnje 323,70 no: Marijan Slak 59 totk (''d 60). P. točk (85.18 %), 2. Mirna peč. posamez-frlflka 54.1 A FtorjančIČ SJ..9. Mladin­ke IV. razred: I. Partlaan Žužemberk 283,40 točk (»«,20 %). 2. Partizan Sto-

Naši atleti v Grazu I.jub-

Graz.11, LJubljane

Najboli I '„,1 s i n o v o

Na trobolu mest Graz - Celje ljana, ki 'Je ml pred dnev' «0 nastopili v reprezentanci tudi itirje novomeški »tleti uspešni sta bili Hudetova In v teku na 800 m. p n e k l l sta na cilj v odličnem času In tudi dosegli nov do lenjskl rekord. Pred njima sta bili naša najboUia SUmnikov« In Avstrljka obe prvakmll v n-ku na 800 m. Hudeto­va j « dosegla čas 2 24.2. Ooriinov« pa 2:24.8.

Nala atleta 1'olrč In K-.tnlkov« sta dosegla J>eto mesto v skoku v vlitnn (Potrč 175 cm. Koti.ikovs 135 cm)

V reprezentanci I -ililjan« «o nIT u«p..*nl štirje atleti \l Kočevja.

22. junija bo natit >n,lo večje število nailh atletov na pokra |lnsk*>m rlol ' Partizan« v Slsku. •< ° -

V nedeljo slavje v Vavti vasi

Ob otvoritvi fzikulturneg« dom« v vavti vasi priredi T V D P«rtlzan Straž« V n«del>>, iS. junija, fi/.kul'.iirno prire dltev / n a s l o n im sporedom

ob 14. url OIVOrlt*V, nato povorka, ob 18. url telovadni nantop; ob 18. url tekmovanje V odbojki In podelitev pr-hndnttg« pokala.

Stidelii|*Jo- TVD Trebn1«>, TVD Novo H»o«to. IVO Žužemberk. TVD Dol. To­r ino .

Vabimo k čim večji udeležbi!

Športna tekmovanja v Žužemberku

Zadnjo soboto v maju so b i la I okv i r a proslav Dneva mladosti 1111 l o k i šmr i i i a tekmovanja šolske nilii din«-, aa ka l e r a ji* mod šolsko min l ino v lada lo prece j šn je zanimanje

V teku nn W> m j<- bi la najboljši, Va l rn l in « T r l c p , prav tako T skoku r daljino* Najviše je skočil dijnk Bol t jan Smrke . 'l>kiiio\ nli so Muli K metu krog l i ' , » odbo jk i in nn'H dvenm ipn j fma. Mnojjo zanimanja in vose I i a je b i l o za »po lževe , rlirk« -kolesom. 7 m a * « l je Dušan Zupančič na ih i t r a j l a ko lesar ja pa sla bi la Jn-ne« 1'otforeh in An ton S l ak/ Po tek movanju so b i l i dobro pogoščeni v-i II l e l e / r i l C i . M *

Kolesarji so tekmovali Novoustanovljeni Kolesarakl klub

El AS Je prič«! delati. Nekateri njegovi so ž« nastopili na dirkah fn ugo

toviti moramo, da ao se prav dobro od re/all. Tretrklo nedeljo Je klub organi tiral mnn|»o dirko, katere so se razei domačih kolesar!ev udeležili tudi goati« I/ Hrustnikn Tekmovalci (vozili ao * turnimi kolesi) so dvakrat prevozi! orogo Novo mesto - Šentjernej - Drn ,a - Otočer - Novo meato. Skupo lolJlna proge Je bil« «4 km. Na dir' le zmana! tekmovalec Iz Hrastnika Zmazek, ki le progo prevozil v 2 ur*> M minutah ln 24 sekundah. DrugI Je 1 /alokar (N m ) i 08,34 ln tretji M m kovl? (N. m ). Povprečna hitrost tek movalrav le bila N km n« uro, kai 1« u turna Vole«« pr«v doher po vpreček. r M ^

piče 274,90 (85,90%), 3. Partizan Straža 262,10, posamezno: Angela Re­alna (st.) 48 točk (od 50), C. Strmola 47,65. Trlep 47,10. Mladinke III. razred: I. Partizan Novo mesto 451,90 točk (1)0,39 %). 2. Mirna peč 442,90 (88,58 %), 3. Šentjernej 433,92. 4. Trebnje, posa­mezno: 1 Vida Gerden (Trebnjel 77,05 (od 80), J . Falkher (N, m.) 73,40.

Mnogoboj v vajah na orodju: Mladinke - nižji razred: 1. Partizan

Novo mesto 382,07 točk (88,82 %), po­samezno: 1. Ivanka Klemenčič 65,7 (od 70), M. Klemenčič 64,7. Člani - nižji razred: (posamezno): MIlan Petelin (N. m.) 61,10 (87.14%). Mladinci -nižji razred: (nosHinezno): Slavko Pavlin (N. m.) 66,'.1 m,i3%). Mladinci višji razred: (posamezno): Bruno K o ­privnik (N. m.) 66 t. (94,28 % ) . F. M,

— O —

Teniški dvoboj Hrvatska - Slovenija

V okviru prireditev za brigadirje, ki delajo na avlo cesti, prirejata Teniška zveza Slovenije in TK Elan Novo mesto zelo zanimiv in kvaliteten nastop naj­boljših igralcev tenisa Hrvatske in Slo­venije. Prvenstveno srečanje obeh re­publiških reprezentunc, v katerih bodo nastopili tudi nekateri najboljši tenlškj Igreilci Jugoslavije, bo v nedeljo, 15. Ju ­nija v Novem mestu na teniških Igri­ščih na Loki . Začetek dvoboja bo ob 8. url. Nastop najboljših igralcev teni­sa bo prav gotovo zanimiv in vreden, d« si ga ogledate. Vstopnine ni !

Kako je a koloradarjem 2e pred p r v i m jotniijem smo

opazi l i prve li&inke, k i *o pojavi le zllasti na posesrtvih ob cearti Črnomelj—Semič in Črno­me l j—V in i c a . Znatoo manj ao okužena višja področja. Z orga­niz irano akci jo škropljenja je p r y a začela K Z DragatuS. M o ­torni škropilnici sta se pomika l i iz n j i ve na njivo, ne oziraje M , kdo je njen lastnik. Gotovo bo ta akc i ja ena najuspešnejših. V nekaj dineh so bi la poškropljena skoraj vsa krompirižča na ob­močju zadruge. Na hr ibovsk ih n j i vah , krjer pr imanjkuje vode. pa krompiiri'šča prašijo. V zad­njem času je pričela z o rgan i z i ­ran im škropljenjem tudii K Z Čr­nomelj .

Nova gostilna v Podbočju

V nedeljo, 8. j on i j a 1&58, smo imeJii v Podbočju majhen dogo­dek, toj pa je ve l ikega pomena za napredek vaai i n tunlrm« v tem predelna. Vas P o d b o j e se počasi razv i j a i n vsatk napredek toplo pozd.ravlijaTno. Viv.a i n Pepj Keirto sta odprla novo, res sod'obn.0 urejeno goistitao. V ta ­kem l o k a l u se gost resnično p r i ­jetno počojjti, ka j t i prej.šnji l o ­kalu v Striitarjevd hdft z,a gost i l ­no ne ustrezajo z * današnje ča­se več, pa tud i sedanjim pred­pisom nasprotujejo. Gos t i lna bo omogočila gostom *udj prenoče­vanje z nekaj l ep imi tu j sk im i sobami. S tem je Podbočje p r i ­dobi lo drugo lepo urejeno go­st i lno. K i u t o r n a postrežba, do­bre piijače iin jedJlla ter sol idne cene pa .bodo najfbol'j'ša r ek l ama za razvoj tuiriOTna. -ski

Za tetanovaavje s pogodbeno rejo prašičev sta se pr i j av i l i K Z Črnomelj in K Z Dragatuš B 5 0 0 pogodbami za vzirejo praši­čev i n 5 0 ha h ibr idne koruze. K Z Črnomelj ima že letos v po­godbeni rej i 2 0 0 prašičev. Po­godbeno rejo prašičev je K Z pr ig las i la na občini, k jer bodo zagotovi l i ustrezne premije, po­godbene stranke pa imajo za­jamčeno ceno prašičev.

Umetno osemenjevanje Osemenjevalna postaja Črno­

melj je zajela nad 70*/o k r a v v

na*i občini. Le živinorejci a oddaljenejših krajev, kot s S i ­njega" vrha in iz Starega trga, sedaj le ne osemenjjtijejo živine umetno.

Se 5 ha hmelja Skupina kmetovalcev se je v

dogovoru e K Z Črnomelj odlo­čila zasaditi še 5 ha hmelja Žično armaturo bodo postavili že v jeseni. V Črnomlju imamo že 5 ha sodobno urejenega hme­ljišča .Z novo zasajenimi 5 ha hmelja se je površina hmeljišča tako dvigni!!* na 10 ha.

SMETI, SMETI, S M E T I . . . R a g o v l o g počas i s p r e m i n j a l i c e .

N a ža lost v t e m sanis lu , d a b o v n J e m k m a l u v e č p a p i r j a l n o d ­p a d k o v k o t z e l e n j a .

M o g o č e b i b i l o d o b r o , d a b i k o ­m u n a l n a u p r a v a n a m e s t i l a k o š e za s m e t i . P o u d a r i t i p a m o r a m o , d a ba Novoaneftčani, . p r e d v s e m mlađana , l a h k o mai lo bo l j s k r b e l i z.a č istočo i n r e d v l o g u . Ze s e ­da j , k o Je mf lst k o m a j p o p r a v l j e n j e v n a s a d u m n o g o p o l o m l j e n i h ve j , p r e d v s e m p a p o l n o p a p i r j a i n o d p a d k o v .

T r e b a b o t o r e j namest i i t i k o s e z a s m e t i , p r e d v s e m p a b o d o m o r a l i o b i s k o v a l c i R a g o v e g a l o g a p o k a ­zat i k u l t u r n e j S i o d n o s d o s v o j e g a sp r eha j a l l * ča .

S P E T K O L E S A R J I

K l j u b pozo r i i l om , d a j e v o ž n j a s k o l e s i p r e p o v e d a n a , m a l o k d o to u p o š t e v a po p o t e h n o v o m e š k i h l ia&adov. Ta lko n a p r i m e r n a o d ­s e k u p o t i o d pošte d o t r a f i k e p r e d o k r a j e m voz4Jo c e l o m o t o r i s t i , (pa t u d i p o l e s e n e m m o s t u c e z K r k o ) . N a s p r e h a j a l i š č u za L o k o u p r i z a r ­ja jo p r a v e kot lesarske d i r k e , p o n o -CH v o a l j o v e č i n o m a b r e z luči . K a n d l j a k i . m o s t , R a g o v l o g i n Z u ­p a n č i č e v o s p r e h a j a l i š č « s o pos ta l i s k o r o i z k l j u č n a l as t k o l e s a r j e v . D o b r o b i b i l o , d a b i P o s t a j a LJM včas ih p o s l a l a t j a m i l i č n i k a . P o ­t e m b i t a k i p r e k r š k i n e m a r a h i t r o o d p a d l i .

K A N D I J S K E Z A P O R N I C E T e z e l e z n i S k e z a p o r n i c e so po­

g l a v j e zase . P o s e b n o za to , k e r je t ja u s m e r j e n z a r a d i g r a d n j e a v t o ceste v e s p r o m e t p r o t i L j u b l j a n i . Z a p o r n i c e s o pogos to z a p r t e z a r a ­di p r e m i k a n j a t o v o r n i h v a g o n o v K o l o n a a v t o m o b i l o v , k i » e nabe re na o b e h s t r a n e h p a d e m o n s t r i r a .s p r e t r e s l j i v i m h u p a n j e m . V n e p o ­s r e d n i b l i ž in i j e b o l n i š n i c a l n t a k ­šen h r u p p r a v g o t o v o n e v p l i v a d o b r o n a b o l n i k e . N u j n o j e t i k o b z a p o r n i c a h n a m e s t i t i u s t r e z n i p r o m e t n i z n a k , p a t u d i mMičn ik k i b i v č a s i h s t a l t a m , n e b i š ko d l l . D o b r o b i b i l o , d a b i Odjoči ln l j ud j e s k u š a l i t o v p r a š a n j e rešiti v r a z g o v o r u z ž e l ezn ico . ( T u d i ne v e m o , če j e z apo rmlce , t r e b a s p u ­s t i t i , k o j e v l a k — n a p r i m e r -Sele o d p e l j a l s sosta je v Bi.rčn-; vas i . )

Dopisujte v Dolenjski list; to je boljše kot jezo, M »o nos po nlC ne piSejc . . « !

i i l K D C I L J E M (s l e k m o v a n j a

l a h k o a t l e t o v n a n a s t o p u u č i t e ­

l j i š č a 1. j u n i j a 1958)

ADMINISTRATIVNI S0LA NOVO MESTC obvešča vse, ki se zanimajo za vp is :

Prošnje ?a sprejem oddajte do 20. jun i ja . Sprejet i

bodo vsi, ki imajo za to pogoje: končano nižjo

gimnazijo ln uspešno opravljen spre jemni i zp i t iz

slovenščine In matematike, ne glede na to, Če so

otroci padlih odnosno živečih borcev aM ne

Sprejemni i zp i t i bodo 23. in 24. jun i j a .

Ravnateljstvo

u r a iiuiimiiiiiiKiiiimiiiii:

TRGOVSKE VAJENCE samo 7 đ r a v « ln močne fante

Zaključnu »lika »10 let u č i t e l j e « - na velikem * L junija

telovadnem na Loki.

nastopu novomeškega učiteljišča

TRG. POMOČNIKE - železninarje eventualno tudi mešane ali špecerijske stroke • P r i j m e

TRGOVSKO PODJETJE

» K O V I N A « — LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA 7 (dvorišče, I. nadstropje)

A r h e o l o š k i i z s l e d k i n a a v t o c e s t Otočec, 29. maja 1958

Letošnja mladinska akcija se Odvija na zgodovinsko po­membnem terenu. V prvem tisočletju pred našim štetjem to stala na Številnih dolenj­skih gričih utrjena gradišča moaočnih rodovnih knezov. Ob trasi avto ceste je najvažnejše tako gradišče Vinji vrh nad Belo Cerkvijo. Vendar večjih najdb iz tega časa ne pričaku­jemo, ker leži avto cesta ob vznožju gričev.

Drugače pa je z najdbami rimskega obdobja. Kakor je za današnji čas značilen priliv prebivalstva v industrijska središča in v obrate ob pro­metnih žilah, tako je značilno ta rimsko obdobje naseljeva­nje kmečkega in obrtniškeca prebivalstva v ravnine. Ozadje takemu nenadnemu obratu je pax Romana — mir v mejah rimske države. Po zasedbi so ukinili Rimljani prejšnji mo-narhistični ustroj in u v e d l i iz­enačenja prebivalstva v samo­upravljanjem v municipijih in kolonijah. Odstranitev doma­čega plemstva in s tem prejš­njih prask med veljaki, je omogočila delavstvu in kmeč­kemu prebivalstvu varno živ­ljenje na plodnih, toda neza­varovanih poljih. Hkrati je doživela trgovina z uvedbo de­narja močan pospešek. Drug činitelj splošne blaginje je bi­la graditev ceste. Idejna za­snova je bila enaka današnjim hotenjem pri gradnji ceste — speljati traso zložno in po naj­krajši noti. Dokaz zd to je sko­raj enak potek rimske ceste in moderne avto ceste vse od Ljubljane do hrvaško-sloven-ske meje.

Na ohranjenih mestih je ustroj cestišča grajen izredno skrbno. Posteljica je iz step­tane zemlje, na katero je na­suta plast spehanega rečnega preda ali drobnjaka, debela včasih tudi 20 cm. Srednja ši­rina ceste znaša 7 m.

Točnega leta graditve rimske ceste ne verno. Na miljnikih Antonina Pija in Septimija Severa se omenjajo popravljal­na dela na mostovih in cesti­šču. Na splošno smo menili, da sta omenjena vladarja uka­

zala opraviti le manjša popra­vila. Zato je bil prvi rezultat kontrole s strani arheologov več kot presenetljiv. Pri iz­kopih za temelje mostov in propustov so v več zaporednih jamah zasledili kar dvoje ce­stišč in to v različnih globinah, ki sta medsebojno oddaljeni več desetin metrov. Iz izredno zapletenega položaja nam je pomagal tov. Ivo Pirkovič. Pri študiju težavne in doslej Še vedno dvomljive lokalizacije rimske naselbine Crucium je moral pritegniti kot osnovni vir miljnike in rimsko cesto, da bi vskladil izročene razdalje s stvarnimi Intuitivno je sklp-

be so bila v Sloveniji pred­vsem v imensko poznanih kra­jih, kot so Emona, Nauportus, Celeia, Poetovio in še v neka­terih drugih. Raziskovanja na podeželju pa so pred osvobo­dilno vojno zapostavljali. Ka­že, da bodo letos nadomestili zamudo preteklosti, saj stalna ekipa arheologov zbira podat­ke, na avto cesti ob podpori mladine in investitorja.

Tam, kjer se rimska cesta po dokaj strmih vzpetinah spu­sti pri Kronovem v Krško do­lino, so odkrili ob cesti že se­dem rimskih hiš. V zemlji so se ohranili le temelji iz veli­kih lomlienih plošč Apnenca,

Ker je kamenje položeno pro­sto v zemljo in ni vezano z apnom, dokaj slabi temelji verjetno ne bi zdržali moč­nejšega ostenja, zato so bile stene iz vodoravno razvršče­nih lesenih brun. Običajno so bile stavbe pravokotne. Streha se je naslanjala na ostenje in je bila krita s slamo, deskami ali skodljami. Pred mrazom so špranje med bruni zadelali z mahom in glino. Posebnih tal hiše niso imele pač pa so spe-hali zemljo na vsem zazida­nem prostoru.

Popotniku iz Italije ali bo­gatega' vzhoda je utegnilo biti vse to dokaj nenavadno. Ta-

jinstveni gozd in zelena Krka sta tu pela svojo pesem kmetu za plugom, pastirju, ki je W0 sončnih gozdnih tratah pase! čredo, i n samntni skupin oglarjev, od katerih je na ce­sto zazvenel rezek odmev udar­cev sekir, vse do enakomerni drdrajoče kočije mestnega po­potnika. Njemu, meščanu, je bilo življenje v teh gozdovih tuje: nikjer večnadstropnih zi­danih stavb, nikjer mikavnosti mestnega gostišča. Vendar ugotavljajo arheologi vzrok in red tudi v teh skromnih sta­novanjih. Vzrok, zakaj so gradili lesene stavbe, je jasen: stanovali so sredi neprodirne-ga gozda in so izkoriščali pač to, kar je nudila narava o obi­lju. Ze po letošnji akciji spo­znavamo v načinu graditve in v oblikah teh primitivnih stavb določeno dosledje.

( K o n e c p r i h o d n j i č )

r. N" T K ° • U P A N T C

Gradnja nove avtomobilske ceste odkriva v nedrjih nase zemlje ostanke narodov in kultur, k i so živeli tu pred davnimi tisočletji

pal, da obstajata dve cesti od Bele Cerkve proti Neviodunu — današnjem Drnovem, kajti prvotno cestišče je bilo v de­ževnih letih pod vodo. Tako je bila prva uganka kmalu reše­na, znanstvena vrednost iz­sledka utegne biti sčasom še večja, zlasti ker vrisujejo arhe­ologi na terenu točen potek ce­ste v specialko.

Dosedanja arheološka izko­pavanja stanovanj rimske do-

Školjkolovci ob Donavi V povo jn ih le t ih se je na re­

k a h , r i b n i k i h in močvirjih P a ­nonske nižine razv i l posebni po­k l i c — školjkolovci. 2e pred vojno smo ime l i v Jugos lav i j i

PREŽIVELO SNUBLJENJE »Kunigunda, poročiva se, na

rokah te bom nosil.« »A tako! Jaz sem pa skozi

mislila, da imaš Fiat 600.«'

POGOVOR NA TRSKI GORI »Jejhata, Tone, s i slišat;

ljudje bodo kmalu šli na Me­sec, pa na Venero in še na druge zvezde,,.«

»To bo vse eno figo vredno, Miha: takega cvička, kot ga midva pijeva, tam gori ne bo­do rfhšli.«

J U N A K »Torej pravite, da se je bil

tat skril pod posteljo. Kako da ste ga tako hitro odkrili, ko ste prišli domov?*

»Veste, tovariš sodnik, ko sva z ženo ponoči prišla do­mov, sva se hudo sprla in jaz...«

»Aha, že razumem,* ga usta­vi sodnik.

PRI LJUDOŽERCIH »Ali naj oba bela kuharja, ki

smo ju ujeli, skuhamo naen­krat?«

»Ne,« odgovori poglavar. »Več je kuharjev, slabša je obara.«

SKRIVNOST PARIŠKE MODE Znanega pariškega profesor­

ja Strovskog so vprašali v družbi, v čem je pravzaprav skrivnost pariške ženske mode

in njene vlade v ženskem modnem svetu.

»Veste, tam, kjer se ženske veliko slačijo, se znajo tudi lepo oblačiti,« je odgovoril profesor.

PRI V E D E 2 E V A L K I »Karte kažejo pametnega in

zelo naprednega človeka ...« »Seveda, to sem jaz!«

ZAGOVOR »Torej vi ste tožnika udarili

s steklenico, polno vina,*1 pra­vi sodn;k za prekrške. Ali ni­ste p o m i s l i l i , da bi ga s tem lahko hudo poškodovali?!«

»Poškodoval, pravite? Kje neki: vino je bilo naturno, ne šišensko!«

— Dobil je 10 let, pa bi Cisto pozabil na poklic; je namreč vr­

vohodec . . .

VSE Z A LEPOTO! — Na vse mogoče načine se mučijo ameri­ške in tudi druge milijonarke, da bi shujšale za kak kilogram in ohranile »linijo«. Da bi ugo­tovila, koliko morajo prj tem pretrpeti, se je temu podvrgla tudi neka ameriška časnikarka, k) je komaj živa prišla izpod številnih shujševalnlh naprav . . .

Potepuhi - ocenjevalci Par i z i m a najrazličnejše sen­

zacije in zanimivost i , zadnjič je pa doživel spet novo posebnost. Šest najbolj tipičnih pariških »klošarjev« (posebn.-f v r s ta p a r i ­ških klatežev) je b i lo i zb ran ih za komisi jo , k i naj ugotovi, k a ­teri od Lastnikov l judsk ih 1 k u ­hinj okrog osrednje pariške trž­nice, najbolje praži k r omp i r , znanj »pomfri«. Sest članov . te komisi je, k i so jo sestav l ja l i na j ­večji pariški o r i g ina l i , klateži, kakor n. pr. »Markiz«, k i govor i Ses>t jez ikov, je dode l i la prvo nagrado nekemu Jeannu. k i že 27 let prodaja na tržnici prazen k romp i r .

nekaj tovarn za izdelavo bisero-v inas t ih gumbov (v K a m n i k u , Šoštanju, Zagrebu in manjša v Beogradiu), toda za izdelavo teh gumbov so uvažali iz Eg ipta rečne školjke iz N i l a , k i so večje in ve l iko bogatejše z b i -serovlno, kakor naše. S e l e v zadnj ih predvo jn ih le t ih , ko je b i l ustav l jen uvoz iz Eg ipta , je t o vamiea v Beogradu začela i z ­koriščati školjke i z Donave.

Danes uporabljajo dve vrs t i školjk l z voda Panonske nižine: večje lz r ibn ikov , k i imajo ve ­l i ko mesa i n tanko lup ino , i n rečne, k i so manjše, imajo pa debelejišo lupino. Od posušene­ga i n zmletega mesa školj do­bijo školjikino moko- iz zmlet ih l u p i n pa minera lno moko. Obe m o k i sta i zvrstno hran ivo za ži­v ino.

Današnja pro izvodnja bisero-v inast ib gumbov ne zadostuje le vsem domačim potrebam, a m ­pak daje tudi v e l i ke količine za izvoz, z last i v dežele Bližnjega vzhoda.

Lov na rečne Školjke na Do­nav i In Sav i ,se začne jun i ja i n tra ja do septembra. Lov i j o J ih

predvsem takrat, ko je n i zka voda. L o v c i gazijo po p l i t v inah in z rokami pobirajo školjke, k i v v e l i k ih nasel j ih žive na pe­ščenem dnu , p o k r i t i m s t ank im s lo jem mivke . Iz večjih globin pobirajo školjke z grab l jami a l i s posebno mrežo. Školjkolovec, kmet a l i ribič, k i mu je : to po­stranski pokl ic , nabere pr i s red­nje' v i sok i vodi okrog 60 kg školjk na dan, če je voda n i zka , pa tudi do 200 k g . Močvirne školjke je laže lov i t i , pa j ih školjkolovec lahko nabere na dan po 120 kg. M i m o tega j ih lahko lovi jo vse leto, razen po­z imi , ko močvirja a l i r ibn ike pokri je led.

Od vinarjev do dinarjev 2e 43 let, od 1. mairca 1915,

pre jema družinsko/ pokojnino A n a Bab i c v Zagrebu. Najprej je prejemala 138 k r o n in 2* v i ­narjev, sedaj pa dob i 5500 d i ­narjev. »Ni veliko,« prav,{ A n a Balbič, k i i m a nemara jiugosUo-vamski rekord v tra janju pre ­jemanja pokojnine, »toda jaz živim skromno. G lavno je pa zdravje.«

Nad lo tisoč pariških šolarjev je nedavno tega preplavilo mest­ne ulice in nosilo napise, s katerimi so pozivali prebivalstvo na red In snago. Šolarji so hkrati tudi sami slovesno obljubili, da ne bodo več pisali po zidovih, pazili pa bodo tudi na vse javne nasade In parke. Ce kaj, Je vredna posnemanja ta akcija

mladih Francozov.

w$i/^wr&d\A »2s trm ave

K a j se pa je agođilo, da so B e l o k r a n j c i z gub i l i svoje s tarodavno Pobrežje, k i je čuvalo ozeml je Privršcev i n P o l j -cev k a k o r od H o m e r j a opevana M i k e n e r a vno A r g o l i d o v s i v i d a v n i n i ? N a š najznamenitejši z godov insk i spomen ik je uničil leta 1945 ogenj ustaških in " h i t l e r j e v s k i h m inometa l c ev .

Po p r i p o v e d o v a n j u očividca M i h e Ho tu j ca , k i je b i l m a r c a 1945 s ek re ta r Podra j onskega odbo ra Adlešiči so s l o v e n s k i ob­veščevalci in k u r i r j i 21. m a r c a 1945 i zvede l i , da ustaši i n N e m c i p r i p ra v l j a j o napad n a k r a n j s k o obi'ežje K o l p e v raz ­da l j i od Kunić do Mošanjcev. T a napad pa n i b i l namen j en s l o v enskemu c i v i l n e m u p r e b i v a l s t v u , temveč uničenju k a r -lovškega vo jnega odreda , da l j e k o m a n d e mes ta K a r l o v a c , okrožnega karlovškega odbo ra i n n j ihove vo jne bolnišnice, k a r je vse b i lb n a o z e m l j u adlešičke občine. N a pobreških l o k a h je b i l a t u d i s t r o j a rna kož za h r va t sko p a r t i z a n s k o vo jsko i n za c i v i l n o p r eb i va l s t vo B e l e k ra j ine .

Istega dne (21. m a r c a 1945) so v p o p o l d a n s k i h u r a h začeli ustaši i n N e m c i obs t re l j eva t i z m i n o m e t a l c i s l ovensko vas V r h o v c e , k j e r so z m i n a m i zažgali neka j gospodarsk ih pos lo­p i j . T u d i na vas Adlešiče je pad lo neka j i z s t re lkov . O t em p r e m i k a n j u ustaških in nemških čet, k i so n a m e r a v a l e vd re t i na adlešičko ozeml je , je tamošnji r a j onsk i odbor pravočasno obves t i l K o m a n d o mes ta Črnomlja s prošnjo za i zda tno po­moč, če b i prišlo do sovražnega napada . Črnomelj je na to odgovor i l , da n i neva rnos t i za večji sovražni v d o r s h r v a t s k e s t r an i i n da je črnomaljska k o m a n d a o v s em g iban ju dobro poučena. Po p o n o v n i zah tev i je Črnomelj le pos la l m a l o četo 40 mož pod pove l j s t vom k o m a n d i r j a E m i l a Zarkovića i * Pri'bjjfiec, d a zasede terase n a l e v i s t r an i reke K o l p e . T a četa pa je b i l a prešibka i n pres labo oborožena za uspešno o b r a m ­bo. L j u d s t v o je b i l o zelo zbegano, v enda r je ime lo še dovo l j p r i so tnos t i d u h a , d a se je zava rova l o p r ed največjim z l om.

Dne 22. m a r c a 1945 je v z godn j ih j u t r a n j i h u rah začel so­vražnik p r o d i r a t i čez K o l p o n a več sek to r j i h , t ako da je b i l a r a z g i bana v sa ustaško-nemška f ronta od M a r i n d o ' a do Fuč-kovec. Najmočnejši v d o r je sovražnik izvršil p red s a m i m po-breškim g radom, k e r ga je t u ščitila n jegova m i n o m e t a l s k a četa n a h r i b u H l a p n i k u b l i z u d o m a n e k d a n j i h p r a v o s l a v n i h v l a s t e l i nov Čavićev. S te višine je sovražnik o b v l a d a l g rad Pobrežje, h o l m Priložnik i n v i n o r o d n o Plešivico n a k r a n j s k i s t r an i . H r v a t s k i p a r t i z a n i v Pobrežju i n n jegov i o k o l i c i , so se, videč v e l i k o nevarnos t , pravočasno brez borbe u m a k n i l i v vas P r i b i n c i i z z a Plešivice, ne d a b i se b i l i ka j s S l o v e n c i d o m e n i l i o s k u p n e m bo jnem nastopu.

K e r naša p a r t i z a n s k a četa n i b i l a dovo l j močna i n k e r je b i l a t u d i s labo oborožena, se je po h u d e m bo ju i n po tem, ko je i z g u b i l a več tovarišev, u m a k n i l a v vas Beden j zahodno od Plešivice. Švabi i n H r v a t i p a so v d r l i čez K o l p o n a k r a n j ­sko s t r an v g u m i j a s t i h čolnih i n po j e zu g ra j skega m l i n a .

K o so zased l i Pobrežje, so sovražni v o j a k i n a n o s i l i v g rad s lame, dračja i n s u h i h d r v , vse p o l i l i z b e n c i n o m te r p r e d a l i p l a m e n o m častito štiri sto let s taro poslopje. K a r se n i posre­čilo T u r k o m , so doseg l i nemški o k u p a t o r j i i n ponore l i ustaši.

Po okoliških vaseh je sovražnik p o b r a l k m e t o m živino, vozove ter zažgal hiše z g o spoda r sk im i z g r adbami v red . Te ­daj so zagore le v a s i : Pobrežje. P u r g a , Adlešiči, G o r e n j c i , V r h o v c i , V e l i k a se la , M a l a s e l a i n nas l edn j i d an še v e l i k a vas

(Pogled na grad Pobrežje pred zadnju vojno)

G r i b l j e , r o j s tn i k r a j av to r ja , k i je ta s i l o v i t i požar opazova l s h r i b a Kučarja p r i P o d z e m l j u ob K o l p i . C e l o b e l ok ran j sko obrežje K o l p e od M a r i n d o l a do G r i b e l j je b i l o t ak ra t kot ognjeno mor je , k i ga je v z v a l o v i l s p o m l a d a n s k i jug . P r e t r e s ­l j i v je b i l ta d a n konec m l a d e g a črnomaljskega p a r t i z a n a F r a n c k a P l e v n i k a , k i je b i l p r i p e l j a l za četo voz h rane do b l i z u Adlešič, p a je t a m pade l v roke ustašem, k e r ga n i nihče poučil, o n e v a r n e m položaju. P o d i v j a n i Paveličevi h l a p c i , k i so se p r i l i k v i d a c i j i u j e t ih pa r t i z anov posluževali h l adnega orožja, so mladoga fanta z a k l a l i kot svinjče in ga p u s t i l i vsega prebodenega ležati n a cest i .

K o je dan kasne je dospe la V I I I . Prešernova b r i gada na lirofed in t r a v n a t i V r h Plešivice (336 m), je že ogenj s p r e m e n i l Pobrežje v r a z va l i no . Ustaši i n S v a b i so z a p u s t i l i B e l o k r a ­j ino i n jo o d k u r i l i p r o t i Z a g r e b u . Z obžalovanjem so t a k r a t l jud je govo r i l i o n a p a k a h črnomaljske mestne komande . V z r o k p r o p a d a Pobrežja pa je p r a v z a p r a v v t em, d a je b i l g rad b ra t sko dode l j en k o m a n d i Karlovškega vo jnega odreda , k i se n i čutil dovo l j varnega na las tnem o z em l ju B ra j c e v med K a r l o v c e m in K o l p o p r i Pobrežju, ke r t a m v tem Času še nI b i l a dovo l j r a z v i t a protifašistična m i s e l t e r o r gan i zac i j a pa r t i z ans t va . V s o vo jne in up ravne o rgan i zac i j e Karlovškega Obreda, k i so b i l e v g r a d u Pobrežju t e r o k o l i n jega, b i p r a v ­zap rav b i l e m o r a l e Imet i svo j sedež v s t a r em f r a n k o p a n s k e m R i b n i k u , središču belooblečenih Bra j cev .

101. Prve živali, ki so nam prišle pred oči, so bile antilope. Švignile so mimo nas kakor ribice skozi tmaragdnoteleno vodo. Ro so bile mimo, je zavla­dala kratka tišina, ki jo je kmalu pretrgal kruleči In puhajoči nosorog, Vihral je naravnost in puščal /a seboj razdejanje. Kari se Je obrnil proč: slonom Je prevzetni nosorožji hrup zmerom zoprn. Takoj nato je privršal mimo čekunast merjasec, Sledile so mu podlasice, divje mačke in včasih kak čitah. Na planjavo se niso upale; krile so ae v zelenju ln travi, ker ao vohale človeka in slona.

102. Tu pa tam smo zaslišali strastno in Jezno ren-čanje. Kadar koli nam je ta > las udaril na ušesa, se je uradnik s svojo puško usedel tako, da hI luhko takoj streljal. Potem je za nekaj minut vse potihnilo. Kmalu pa smo zaslišali v daljavi vpitje •ronjačev. Nenadoma je prišla mimo čreda slonov ISre/šumno in brez sledu so šli mimo kakor poiv joče katedrale. Jezno renčanje v džungli se Je zno vat Oglasilo. Toda tokrat neposredno pred nami Gonjači so kričali že čisto blizu, nato pa so val utihnili, ker je zarjovel bližajoči te tiger.

103. Tiger je z enim samim skokom planil na jaso, pa takoj spet izginil; opaziti je bilo. kako šviga od Krma do grma, ko pa se Je ustavil, M I se za trenutek pokazale njegove zadnje noge. Uradnik je ustrelil, ne da bi ga bil posvaril, Hmr je samo zarjovel in še Isti hip bliskoma skočil pred slona. Slon se Je vzpel, se odmaknil nazaj in obstal tako, da je Imel drevo za seboj. Ker uradnik na tigra u| inngel stre­ljati, če ni hotel pognati krogle skozi mojo glavo, je moral čakati.

104. Tiger je z enim samim skokom planil *k>«n na bok. tako blizu liaudahe, rti nI bil niti za dolžino puškine cevi oddaljen od uradnika. Odložil a* 1 0

piščalko ln začel preklinjati Angleža. »TI, brat nje,« sem kričal, »Zakaj ga nisi posvaril, preden >» -ireljal? Kdo Je še videl človeka, ki b| streljal ue da bi JI poprej pogledal v oči? Kakor da boš tigra ubil, če mu boš s Kroglo ruimesarl! zadnjo nogo!« Mož Je bil smrtno bled od strahu, ruško W držal v roki, ali tiger Je gladal čez haudaho in "*•"

goval šapo, da bi ga pograbil.