UPRAVLJANJE PROIZVODNJEI. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJEII. OCENA POTREBNE KOLIINE PROIZVODNJEIII. PROIZVODNI PROGRAMIV.ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITETV. ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESAVI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTUVII. KAKOVOST PROIZVODOV IN STORITEVVIII. PLANIRANJE PROIZVODNJEIX. ZALOGE MATERIALA IN PROIZVODOVX. VZDREVANJE

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJE= dolgorona usmerjenost org. in njeno podroje delovanja, s katerima v spreminjajoem se okolju dosega, z uporabo svojih virov, prednosti za sebe, zadovoljuje potrebe trga in uresniuje priakovanja delenikovSESTAVINE:1. dolgorona usmeritev org. (poloaj ez 5, 10 let)2. kako pridobiti konkurenno prednost3. doloitev podroja delovanja4. primerjava z razmerami v okolju5. ustvarjanje in razirjanje virov organizacije6. spremembe v strukturi virov7. daje okvir operativnemu odloanju8. odnos do delenikov

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJESTRATEGIJA PROIZVODNJE= model odloitev, ki so v skladu z eksplicitnim nartom, ali pa jih uresniujejo z izvajanjem doloenih aktivnosti, nanaajo pa se na prispevek proizvodne funkcije k uspehu poslovanja organizacijePROIZVODNJA KOT KONKURENNA PREDNOST1. posebno znanje o proizvodih in procesih2. hitra dobava3. kratek proizvodni ciklus4. proizvodna fleksibilnost5. nizki stroki proizvodnje6. prironost in lokacija7. raznolikost proizvodov in velikost kapacitet8. kakovostPROIZVODNO USMERJENA : TRNO USMERJENA

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJEREAKTIVNE STRATEGIJE:a. defenzivna = obramba donosnega proizvodab. imitativna = hitro kopiranjec. drugi- ampak boljid. responzivna = odgovor na zahteve kupcevPROAKTIVNE STRATEGIJE:a. razvoj in raziskave = inovacijeb. marketinka = ugotavljanje potreb kupcevc. notranje podjetnitvod. nakup podjetij in njihovih trgove. povezave podjetij

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJEOKOLIINE ZA IZBIRO USPENE PROIZVODNE STRATEGIJE1. monosti rasti podjetja1.trna penetracija3.trna penetracija2.razvoj proizvoda4.diverzifikacijaobstojei proizvodi novi proizvodiobstojei trgi

novi trgi2. zaita inovacij pred kopiranjem konkurentov3. velikost trga - na velikih trgih proaktivna, na majhnih reaktivna4. konkurenca: as kopiranja, vstopni stroki, zaita patentov, ekonomija obsega mona: reaktivna; obramba poloaja: reaktivna5. poloaj v mrei proizvodnje ali distribucije

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJEREAKTIVNA NAJBOLJA E:osredotoenje na obstojee proizvode in trgemajhna zaita inovacijtrg premajhen za pokritje razvojnih strokovnevarnost da konkurenca imitiradistribucijo e obvladuje kak inovator

PROAKTIVNA NAJBOLJAE:zahtevana hitra rast prodajevstop na nove trgeomogoa prodajo velikih koliin in velike donoseomogoa dobro patentno zaitoje as in viri za razvoj novega proizvodakonkurenca ne more uporabiti drugi - ampak boljizagotovljena mo v distribucijskem kanalu

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJEPODSTRATEGIJA MERJENJA USPENOSTI IN UINKOVITOSTIcilje kvantificirati, meriti doseganjeza razline ravni organizacije mere razline, niso (vedno) zamenljivemere za organizacijo kot celoto neprimerne za proizvodnjoza organizacije najpogosteje:- dobikonosnost- trni dele- rast podjetja- drugi cilji in mereposamezna mera ni primerna- kratkorona - dolgorona usmerjenost organizacije- konceptualne in raunske pomanjkljivosti- interesi posameznih interesnih skupinskupne mere: slovenski raunovodski standardiorganizacija posebne mereizbira odvisna od organizacijske sestave

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJENAJPOGOSTEJE MERE ZA PROIZVODNJO:produktivnost dela: Pd = enote outputa/ure delateave:- e ve razlinih proizvodov- e proizvodi razline kakovosti- unikatne storitve- e ni optimalna z vidika org. kot celotevrednostna mera produktivnostiPv = denar.vred. outputa/ure deladodana vrednostVd = denar. vred. proizv.- stroki inputa (brez dela

MESTA ODGOVORNOSTI:strokovno upravljanostandardno strokovnoprihodkovnodobikovnonalobenomera uspenosti: odmik = doseeni - nartovani rezultatmerjenje uspenosti1. strokovno: predraunski odmik2. prihodkovno: prispevek za kritje3. dobikovno: odmik pri dobiku4. nalobeno: odmik pri dobiku in donosnosti= IZBRATI MERO, KI PODPIRA STRATEGIJO

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJETEHNOLOKA PODSTRATEGIJAtehnologija: celota naprav, ljudi in postopkov za izdelavo proizvodov in storitevvpliv na vse sestavine proizvodnega procesa: znanje, lokacijo, strojeindustrijska mrea: (ne)zavedna povezava podjetij, ki podobne proizvoderazvoj tehnoloke mree:- dalje obdobje postopnega razvoja- kratka obdobje dramatinih spremembkljuna vloga managementadve pasti:- ujetost v obstojeo tehnologijio- averzija do tehnologijeuvajanje tehnolokih sprememb- znotraj organizacijski dejavniki: organizacijski, finanni, klima, spodbude, usposabljanje , nain odloanja, org. kultura, procesi

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJEtipi inovacijske strategije- ofenzivna: prvenstvo v novih proizvodih in storitvah- defenzivna, sledilna: slediti, naprej razvijati- imitativna: poceni posnemanje- odvisna: doloa kupechitrost uvajanja nove tehnologije:- inovatorji: pustolovci, 2,5%- zgodnji uporabniki: spotovani v okolju, 13,5%- zgodnja veina: premiljeni, oprezni, 34%- pozna veina: skeptiki, 34%- neodlonei: tradicionalisti, 16%. dejavniki hitrosti uvajanja inovacij:- stopnja inovativnosti- cena in dostopnost nove tehnologije- ekonomski uinki nove tehnologije- konkurenca na trgu- usposobljenost zaposlenih- dravna politika, itd.organizacije redko celovito prenavljajo tehnologijo

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJE- zunaj org. dejavniki: instituc. struktura, zakoni, kultura okolja, vlada, dravna lastnina, politina klima, vloga organizacije, poloaj panoge, ekologija, presti, transfer tehnologijedejavniki stopnje in smeri tehnolokih sprememb:- povpraevanje po proizvodih, storitvah, procesih- stroki vhodnih dejavnikov sedanje tehnologije- konkurenca (obramba)- tehnoloko znanje v organizaciji- notranje sinergije in kooperativnost okolja- zunanje podpore tehnolokim spremembamprednosti visoke tehnoloke ravni:- inovacije v proizvode in procese uinkoviteje, e skupaj- lastnitvo tehnolokih procesov - sredstvo proti konkurentom- laje in bolje vzdrevanje tehnologije

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJEPODSTRATEGIJA UDvsebina:- planiranje kadrov - vabljenje, pridobivanje- izbira med kandidati - priuevanje za delo- usposabljanje in razvoj - ocenjevanje, motivacija, plae- participacija - odpuanje presenihusklajenost s tehnologijo:- ne obvladajo uporabljene tehnologije- so bolj usposobljeni- so primerno usposobljenirazvojne strategije: kadrovske strategije:- inovacijska - olajevalna- kakovostna - akumulacijska- nizke cene - utilizacijska

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJEPODSTRATEGIJA PROIZVODNIH KAPACITETlokacija kapacitet: glede na trg proizvodov in storitevmednarodna strategija lociranja kapacitet- ekonomska uinkovitost:cena dela, surovin, zemlje, opreme, kakovost delovne sile, infrastruktura, davki in prispevki, pravna varnost- diverzifikacija in zmanjanje tveganja zaradi spreminjanja pogojev- dostopnost do trga: * ustveni nagibi kupcev * bliina uporabnikov * zakonske omejitve uvozaprilagajanje kapacitet potrebam:- razirjanje preden jih potrebuje- razirjanje sledi povpraevanju- soasna rast kapacitet in povpraevanja- redno poveevanje ne glede na trenutno povpraevanje

I. DOLOITEV PROIZVODNE STRATEGIJEPODSTRATEGIJA PROCESOV IN KAKOVOSTIprojektni proces - kontinuiran procesproces in ivljenjski ciklus proizvodakakovost proizvodov in storitev

SPREMLJANJE IN DOPOLNJEVANJE PROIZVODNE STRATEGIJEda je mobilizacijska jo morajo zaposleni poznatipreverjanje uinkovpogostost preverjanja in dopolnjevanja odvisna od okoliin

II. OCENA POTREBNE KOLIINE PROIZVODNJEPROIZVODNJA ZA PRODAJOelezno pravilo: proizvajati kar in kolikor je mogoe prodati- premalo: izguba prilonosti in prihodka, manji dobiek- preve: zaloge, stroki, manji dobiekker praviloma povpraevanja v prihodnje ne poznamo - napovedi, ocenenapovedovanje nikdar povsem natanno:- upoteva nekatere dejavnike, drugih ne- uporabnik ne pozna vseh dejavnikov, ki vplivajo na natannost ocene- novi dejavniki med napovedjo in dejanskim dogajanjem obutek upoteva vse dejavnike, ki se jih oseba zaveda ali ne, ne ve pa katereza izbiro najprimerneje metode:1. za kakno odloitev bo napoved uporabljena, namen2. ez koliko asa se mora pokazati vrednost napovedi3. katera specifina koliina je predmet napovedi4. kaj vemo o variabli, ki je predmet napovedi5. s katerimi podatki o variabli razpolagamo

II. OCENA POTREBNE KOLIINE PROIZVODNJEasovni horizont napovedi: 1. kratkorone, 2. srednjerone, 3. dolgoronekvantitativne metode: - na podlagi modela napovedujemo odvisno spremenljivko glede na neodvisno- izhodie: pretekli podatkikvalitativne metode:- temeljijo na izkunjah, intuiciji, vrednotah itd. napovedovalcakatere dajo bolje rezultate odvisno od okoliin:- kupna mo, nakupovalne navade, konkurenca itd- kratkorono: kvantitativne- dolgorono: kvalitativnekombinacija kvalitativnih in kvantitativnih metod

II. OCENA POTREBNE KOLIINE PROIZVODNJEKVALITATIVNE METODE uporabljamo:- kadar nimamo empirinih podatkov iz preteklosti- relevantne okoliine se bodo spremenile v asu za katerega napoved- napoved dolgorona, ve kot za 3 letaglavni problem: ne vemo na em temelji!!!!!tehnike izboljanja kvalitativnih napovedi:- standardizacija procesa: napovedovalec poskua ugotoviti, kako je ravnal- ugotavljanje natannosti napovedi: napovedovalec primerja dejansko z napovedanim- nagrajevanje dosekov v skladu z napovedmi: samouresnievalna napoved, portniki- uporaba skupinskih napovedi: * izraun povpreja * soglasje skupine * delfi metoda

II. OCENA POTREBNE KOLIINE PROIZVODNJEKVANTITATIVNE METODE NAPOVEDOVANJAprednosti: pomanjkljivosti:- transparentnost: jasne sestavine - le za stabilne okoliine- neodvisnost od posameznika, - z vejo kompleksnostjo manja ponovljivost razumljivost- monost dopolnjevanja - sluajni vplivi na spremenljivko- mona raunalnika podpora - potrebno znanje za uporabosplona strategija in postopek pri razvijanju modelov:1. merimo vrednosti spremenljivkeYt v daljem obdobju2. vnesemo izmerke v graf, izberemo funkcijo f 3. ravnamo, kot da proces poteka po Yt = f + , = sluajna komponenta4. ocenimo parametre (konstante) funkcije 5. sluajne komponente ne poznamo, jo zanemarimo (povpr. vrednost = 0)6. ocenimo kakovost uporabljene funkcije, za iste podatke ve funkcij7. izboljujemo modelasovne vrste in vzroni modeli

II. OCENA POTREBNE KOLIINE PROIZVODNJEASOVNE VRSTEpet sestavin: 1.stalna sestavina (P), 2. trendna sestavina (T), 3. sezonska sestavina (S), 4. ciklina sestavina (C), 5. sluajna sestavina (t)napovedovanje stalnih procesovYt = a + t ,, Ft = a- za oceno a uporabimo kumulativno povpreje- primeren za napoved prodaje zrelih proizvodovnapovedovanje navidezno stalnih procesov- stalni so deli v doloenih asovnih intervalih ali e se a poasi spreminja- enostavna drsea sredina SMAa = SMA(N) = [yT + yt-1 + . + yT=N+1]/N; Ft = SMA(N)- tevilo obdobij 3 - 10

II. OCENA POTREBNE KOLIINE PROIZVODNJE- tehtana drsea sredina * e so podatki razlino pomembni, damo teo w a = WMA(N) = w1 yT + w2 yT-1 +..+ wNyT-N+1 * dva pogoja: 1. vsota w = 1,0; 2. w1 > w2 >. wn > 0- enostavno eksponentno gladenje SES * WMA ima dve napaki: 1. za oceno parametra a zahteva najnoveje podatke, kar je zahtevno, e gre za veliko podatkov; 2. upoteva le nakaj novejih podatkov * SES temelji na popravkih napovedi a na podlagi natannih podatkov za najkasneje obdobje FT+1 = a = FT + (yt FT) * FT+1 je napoved na podlagi podatka o povpraevanju v obdobju T-1,(= yt)za primerjavo primernosti modelov izraunamo povpreno napako napovedi ali kvadratino napako ocene (ki poudari pomen velikih napak)

II. OCENA POTREBNE KOLIINE PROIZVODNJEnapovedovanje procesov v obliki linearnega trenda- trend je znailnost pojava glede na spreminjanje v daljem asovnem razdobju- enostavni model linearnega trenda Yt = a + bt + t - a in b sta konstanti, t je asovna enota merjenja- a in b izraunamo iz podatkov s pomojo obrazcev za linearno regresijo- problem ekstrapolacije: trend iz preteklosti se v prihodnosti lahko spremeni- drsea linearna regresija: * dopolnjevanje trenda z vedno novimi, sveimi podatki * vsaki ko dodamo nov podatek opustimo najstarejegaupotevanje sezonskih vplivov- sezonska sestavina je sistematien odklon od temeljnega procesa * aditivna - e jo pritevamo temeljnemu procesu * multiplikativna - e v obliki delea (odstotka) s katerim mnoimo temeljni procesdesezonalizacija: izloitev vpliva sezonske komponente

II. OCENA POTREBNE KOLIINE PROIZVODNJEVZRONI MODELI- za primere, kadar je eno spremenljivko (odvisno) mogoe napovedovati na podlagi druge (neodvisne) - gre za povezanost, ki ni nujno vzrona: asociativno napovedovanje- izraunamo korelacijo med spremenljivkama in potem napovedujemo velikost ene spremenljivke na podlagi poznavanja velikosti druge

- linearni vzroni model: Y = a + bX + - za oblikovanje vzronega modela: * izbira odvisne in neodvisne spremenljivke * pari podatkov * oblak tok, izbira funkcije * izraun parametrov

III. PROIZVODNI PROGRAM= seznam izdelkov ali storitev, ki jih organizacija proizvajairina: tevilo razlinih izdelkov ali storitevglobina: tevilo faz, ki jih v celotni verigi vrednosti izvaja org.vpliv proizvodnega programa na poloaj org. na trgu:- koliina in vrednost prodaje: iri program ugodneji- politika napram kupcem: iri program ve interesom kupcev- distribucijski kanali: ire program - bolj izkorieni- politika cen: pri irem programu lahko bolj fleksibilnairina programa znotraj podjetja vpliva na:- vrsto in obseg kapacitet- notranjo organiziranost- potrebna finanna sredstva- potrebno koliino in strukturo zaposlenih- izkorienost kapacitet

III. PROIZVODNI PROGRAMUVAJANJE NOVIH PROIZVODOVvzroki uvajanja:- finanni cilji- rast prodaje in trnega delea- dejavnost konkurentov- ivljenjski ciklus proizvoda- razvoj tehnologije- globalizacija poslovanja- predpisi- stroki in razpololjivost materiala- inovacije- spremembe v ivljenjskem stilu ljudi- zahteve uporabnikov- pobude dobaviteljevnavadno ne gre samo za posamezen razlog= nujnost za preivetje in razvoj organizacije!

III. PROIZVODNI PROGRAMrazvoj novega proizvoda- zbiranje in selekcija idej- raziskovanje trga- projektiranje in konstruiranje proizvoda- poskusna proizvodnja, testiranje- dopolnitev, preoblikovanje proizvoda- redna proizvodnja, vzdrevanje ivljenjskega ciklusa- ponovna presoja poloajaiterativni proces

III. PROIZVODNI PROGRAMviri in zbiranje novih idej- razvoj tehnologije: nov nain zadovoljevanja potreb, nove potrebe- trne potrebe: spremljanje potreb uporabnikov- proizvodnja in servis: izkunje v proizvodnji generator novih idej- konkurenti in druge firme- distribucijski kanali in dobavitelji- zaposleni in management: sistemi zbiranja in produkcije novih idej- spremembe v okoljuselekcija idej: mrea najboljih idej

vpraaji zvezde

psi molznice ne znamo znamoALI ZNAMO URESNIITIMO ZADOVOLJITI POTREBEvelikamajhna

III. PROIZVODNI PROGRAMRAZISKOVANJE TRGA: kritini dejavnik!monost rasti trga: za nov proizvod pomembna rast trga ne velikost (na obstojeem trgu mora nekomu vzeti trni dele, kar ni lahko)zgodnji vstop na trg: zgodneji pridobi veji trni dele- lahko izbira skupine uporabnikov - lahko postavlja ovire novim- kupci raje preizkueno blag. znamko - postane kriterij za drugekrivulja izkuenostiprivlanost trga za konkurenco: ali konkurenca brani pred vstopom novegapotrebne vstopne investicije: im veje so, tem manj je trg privlaendonosnost investicij: tudi velike investicije so privlane e so donosnestopnja tveganja: bolj negotovi trgi so manj privlani= ocena privlanosti posameznega trga:1. doloimo kriterije in njihove ponderje 2. ovrednotimo vsak trg3. izraunamo tehtano vsoto 4. ovrednotimo trge, izberemo

III. PROIZVODNI PROGRAMPROJEKTIRANJE IN KONSTRUIRANJE PROIZVODApravilo: novi proizvodi morajo imeti vejo (zaznano!) vrednost za uporabnikanov pristop h konstruiranju in projektiranju:1. nova filozofija:- star sistem: razvili konstrukterji, dali proizvodnikom, ti odkrili napake, ponovno konstrukterjem, itd.- nov sistem: konstruiranje za proizvodnjo, meani timi e pri projektiranju2. vzporedno nartovanje proizvoda in proizvodnega procesa- sprotno preizkuanje izvedljivosti projektiranega- raunalnika simulacija, posebej za kompleksne sisteme- glavna prednost: skrajanje asa razvoja (30%-90%)3. timsko nartovanje: vefunkcijski timi (razvoj, proizvodnja,, marketing, tehnologija, nabava izboljanje narta4. sodelovanje z uporabniki in dobavitelji- nov proizvod mora ustrezati potrebam uporabnikov!!!- sodelovanje neposrednih uporabnikov, ne trgovcev- industrijski uporabniki

III. PROIZVODNI PROGRAMnaela oblikovanja novega proizvoda:1. im manj sestavnih delov: tevilo je mogoe bistveno zmanjati- ni treba konstruirati, izdelati, plaati, skladiiti, vgraditi, ne pokvariti, itd.- izjema: e (nepotreben) del koristen pri kasneji manipulaciji2. uporaba skupnih sestavnih delov za ve proizvodov - prednosti:- izdelava v vejih koliinah = bolj kakovostna orodja - manja je verjetnost uporabe napanega dela- enostavneje prilagajanje proizvodne linije - manj napak3. uporaba standardnih sestavin: e izdelani, na zalogi, ceneji- podjetniki, nacionalni, mednarodni standardi - prednosti: * omogoa mnoinsko proizvodnjo * veja izkorienost strojev * zaposleni hitreje privadijo k delu * enostav. priprava proizvodnje * laja kontrola kakovosti * laji obraun proizvodnje * kraji as oblikovanja proizvoda * poenostavljena nabava * manj transporta in zalog * kraji dobavni roki, itd.

III. PROIZVODNI PROGRAM4. poenostavitev montae: - na teavnost montae vplivajo : 1. uporaba spojnih elementov 2. obrnjenost in dostopnost sestavin 3. oblikovanost za preizkuanje 4. prepreevanje monih napak- avtomatizirana montaa pogosto draja od rone5. uporaba modularnih sestavin za raznolikost proizvodov- vsak kupec poseben proizvod- e 5 modulov in za vsakega 3 razliice je skupno monih 243 variant6. razumne zahteve glede kakovosti in toleranc materialov- preve kakovostni materiali so bistveno draji7. oblikovati bolj robustne proizvode- nov proizvod naj bo manj obutljiv za majhna odstopanja v karakteristikah materialov in komponent

III. PROIZVODNI PROGRAMNEKATERA ORODJA ZA OBLIKOVANJE NOVEGA PROIZVODAa. razvoj funkcije kakovosti QFD - razvil AKAO, 1990, zaradi oblike naziv hia kakovosti - rangiranje elja uporabnikov in pretvarjanje elja v tehnine lastnosti v procesu oblikovanja novih ali izboljavi obstojeih izdelkov 1. ugotavljanje potreb uporabnikov - z intervjuji, opazovanjem potem razdelitev na primarne, sekundarne, terciarne ali ocenijo uporabniki po pomenu2. tehnine karakteristike, ki so pomembne za uporabnika po oceni razvojnikov3. matrika povezanostimed potrebami uporabnikov in tehninimi lastnostmi - oblikovalci ve pozornosti lastnostim ki dobile visoke ocene

III. PROIZVODNI PROGRAM4. ovrednotenje trne konkurennosti v primerjavi s propizvodi konkurentov - firma doloi nekaj konkurennih proizvodov in potem vsakega, tudi lastnega, vrednoti, koliko ustreza zahtevam uporabnikov 5. ovrednotenje tehnine ustreznosti:- koliko tehnine lastnosti proizvoda ustrezajo zahtevam uporabnika6. kljune prodajne lastnosti: katere lastnosti pri prodaji najbolj poudarjati7. postavljanje ciljnih vrednosti tehninih lastnosti:- za vsako tehnino lastnost doloiti, kakno vrednost naj ima8. doloitev tehninih lastnosti, ki jih je treba - glede na zahteve uporabnika - posebej razviti9. razvoj izbrane komponente10. nart procesa.

III. PROIZVODNI PROGRAMb. analiza vrednosti - tri glavne karakteristike:1. uporaba multidisciplinarnih timov: proizvodnja, prodaja, oblikovanje, itd.2. sistematini postopek ocenjevanja funkcionalnosti in vrednosti proizvoda3. osredotoenje na poenostavitev proizvoda - postopek:1. izbira izdelka - izbrati izdelek, ki je problem2. zbiranje podatkov: o prodaji, pripombe uporabnikov, teave v proizvodnji, stroki itd.3. kritina ocena: izdelani razlini standardizirani postopki npr.. * uporaba: kdo, za kaj, * uporabljeni materiali * proizvodni proces * uporabljeno delo * cena * ugled, estetika4. kreativna faza: predlogi za izboljanje * izdelati na ceneji nain? * ali je sestavina preve kakovostna? * ali funkcijo vklj. v drugo sestav.? * ali lahko uporabimo standardni del? * ali lahko ceneji material? * lahko poenostavimo montao?..5. priporoila

III. PROIZVODNI PROGRAMc. Tagouchi metoda1. Kadar dejanska lastnost izdelka odstopa od ciljnih vrednosti, povzroa stroke, ki rastejo eksponencialno.2. Odstopanje od ciljnih vrednosti doloata oblikovanje proizvoda in proizvodni proces.3. Eksperimentalno je mogoe ugotoviti znailnosti oblikovanja proizvoda in procesa, ki vplivajo na opazovano lastnost. S spreminjanjem znailnosti proizvoda in procesa je mogoe dosei zmanjanje variabilnosti lastnosti proizvoda, ki izhaja iz normalnih proizvodnih oscilacij.primer: kovinska ploica, ki mora biti gladko, tenko in enakomerno prekrita s plastiko- proces: prehod ploice skozi kopel tekoe plastike v suilno pe- znailnosti procesa: temperatura plastike, as kopanja, temperatura in as suenja- eksperimentalno odkrivanje najbolje kombinacije

III. PROIZVODNI PROGRAMd. raunalniko podprto oblikovanje CAD- omogoajo risanje in modificiranje sestavin na zaslonu- tri prednosti:1. grafine sposobnosti: razline perspektive, rotacije, preseki2. shranitev risb in njihovo ponovno najdenje, tudi podobnih3. avtomatino vrednotenje specifikacij: preraunavanja trdnosti, odpornosti, aerodinaminosti itd. - avtomatino vseh po spremembi enega- as oblikovanja novega proizvoda se skraja 10%-50%- avtomatino pretvarjanje v programe za proizvodnjo CAD/CAM

III. PROIZVODNI PROGRAMe. proizvodnji prijazno oblikovanje proizvoda- dva pristopa: oblikovanje proizvoda (Evropa in ZDA), oblikovanje procesa (Japonska)- stroki zaradi oblikovanja in zaradi proizvodnje- kaizen: princip neprestanega izboljevanja na podlagi predlogov zaposlenih- izboljava proizvoda z velikim tevilom majhnih inovacij pogosto uspeneja kot z nekaj vejimi inovacijami- zbiranje in selekcija predlogov, shranjevanje dobrih in kasneja uporaba (ineniring iz predala)- vitka organizacija:* timska organiziranost dela * aktivna struktura reevanja * vitke proizvodne operacije problemov* visoka privrenost zaposlenih * tesni stiki z dobavitelji* medfunkcijski razvojni timi * distribucija tesen stik s kupci- izboljevanje procesa:* z izboljanjem obstojeega* z uporabo konceptualno vitkeje tehnologije- oblikovanje za proizvajanje

III. PROIZVODNI PROGRAM

f. okolju prijazno oblikovanje novih proizvodovzmanjati koliino porabljenega materiala- McDonald: prihranek 21% pri tei prtikov, ne pa pri slamicah nadomeanje nevarnih z manj nevarnimi materiali- nestrupeni materiali- samorazgradljivi materialiuporaba recikliranih materialov- reciklirani morajo biti ceneji - podpora draveizdelava trajnejih proizvodov ali proizvodov, ki jih je mogoe reciklirati

III. PROIZVODNI PROGRAMPOSKUSNA PROIZVODNJA, TESTIRANJEker razvoj drag, pritisk da imprej v prodajolansiranje vsakega novega proizvoda povezano s tveganjempred odloitvijo o proizvajanju testiranje (zmanjanje tveganja)odloitvena meja: razmerje med najmanjim priakovanim donosom in najvejim sprejemljivim tveganjemtestiranje v laboratoriju in drugih oblikah (trne raziskave)testiranje posameznih komponent in/ali proizvoda v celotitestiranje: komponent, trenja, fizinega izgleda potem proizvoda v celotitestiranje zahteva precej asa = tveganje, da prehiti konkurencatendenca, da se obdobje testiranja imbolj skrajapreprianje izkuenih managerjev niso dovolj (primer: za 24 izdelkov r=0,06)

III. PROIZVODNI PROGRAMREDNA PROIZVODNJAusklajenost proizvodnje in marketinga:- pred proizvodnjo mora vodstvo imeti: * nov proizvod fizino prisoten* model za oglaevanje * izdelano taktiko prodaje* nart promocije * oblikovano ceno proizvoda* opredeljeno distribucijo * znane trne segmente* opredeljen servis * oceno pojavljanja konkurennega proizvoda na trgu- e proizvod ni bil v celoti testiran: * sprotno spremljanje reakcij trga * fazni vstop: najprej na enem trgu, drugem.- lansiranje na trg finanno izredno zahtevno, lahko kritino- na podroju proizvodnje: * jasna lokacija proizvodnje * zagotovljene proizv. kapacitete * usposobljeni dobavitelji * fizino vzpostavljen distr. kanal * potrebne zaloge surovin * zagotovljena kakovost proizv. * znano povpraevanje * usposobljeno osebje

III. PROIZVODNI PROGRAMSTROKI, PRIHODKI IN TVEGANJE GLEDE NA AS LANSIRANJANormalno lansiranjeZgodnje nasiranjePrezgodnje lansiranjeStroki/Prihodki/TveganjeTveganje (verjet- nost neuspehaStroki ($)Prihodki

III. PROIZVODNI PROGRAMORODJA ZA USKLAJEVANJE PROIZVODNJE IN MARKETINGA- gantogram

A - Izbira nove lokacijeB - Izdelava organ. in fin. nartaC - Doloitev kadrovskih potrebD - Izdelava narta uradovE - Oblikovanje notranjosti uradovF - Izbira osebja, ki se bo seliloG - Zaposlitev novih delavcevH - Preselitev dokument., sedanjih delavcev itd.I - Finanni aranmaji z lokalnimi institucijamiJ - Usposabljanje novih delavcevZaetek369121518 21 24 tednov

III. PROIZVODNI PROGRAM- prednosti gantograma:* kae potreben as za izvedbo in vrsto nalog* tretja variabla: barve rt* kovinske table z mreo rt in magnetnimi stolpci* enostavnost* predstavljivost- pomanjkljivosti gantograma:* ne kae zaporedne odvisnosti nalog* ne kae katera naloge (ne) sme trajati dalj, da ne ogrozi projekta* ne omogoa diferenciacije med kritinimi in nekritinimi nalogami* uporaben le za enostavne projekte

III. PROIZVODNI PROGRAM- analiza kritine poti* izhodie: opredelitev vseh potrebnih nalog v proizvodnji in trenju* povezati naloge v zaporedje opravljanja* zaporedje grafino izrazimo in iemo najbolje zaporedje = kritina pot* prednosti 1. opredelitev aktivnosti in povezav med njimi 2. ovrednotenje alternativnih monosti hitrega prodora na trg 3. doloitev odgovornosti posameznih funkcijskih enot 4. spreminjanje napredovanja glede na originalni urnik 5. napoved ozkih grl 6. popravki plana, da se izognemo ozkih grl 7. zagotovitev kakovosti kljub hitremu prihodu na trg

Odloitev o zaetku proizvod.Dogovor z reklamno agencijoDoloitev dobaviteljevVzorni nart reklamePriprava konnega vzorca za reklamoIzbira madijev oglaev.Kuponi za popusteIzbira vodje prodajeIzbira prodajnega osebjaPogajanja s sredstvi obveanjaKoordinacija reklame in promocijeIzdelava narta proizvodnjeTestna proizvodnjaNaroila surovinZaetna proizvodnjaZaetna reklama, vzorci in kuponiZaetne dobaveUvedbaIII. PROIZVODNI PROGRAM

Primer analize kritine poti

III. PROIZVODNI PROGRAMSPREMLJANJE LANSIRANJA NOVEGA PROIZVODAnajpogosteji nepredvideni dejavniki1. nepriakovani politini, ekonomski ali drugi drubeni dejavniki: razpad Jugoslavije, spremembe devizne paritete...2.sprememba elja in okusa potronikov: vpliv mode, belo - rno vino3. cenovne ovire: sprememba kupne moi uporabnikov4. distribucijski kanali: vije cen, nov monopolni distributer...5. reagiranje konkurentov * nov proizvod navadno odvzame del trnega delea konkurenci * konkurenca se brani: dodatne ovire za vstop novega, znianje cen, reklama, nagradne igre- predvideti model spremljanja

III. PROIZVODNI PROGRAM- ob lansiranju spremljati ivljenjski ciklus proizvoda* rojstvo proizvoda: zaetek prodaje (lahko tudi: odloitev o razvoju) stroki viji od prihodkov, prihodek ele z zaetkom prodaje* rast prodaje stroki manjajo, prihodki rastejo ali potrebna dodatna propaganda (prodaja : plan) glavni dejavniki doline rasti:1. nasienje trga2. nova tehnologija3. konkurenca* zrelost (prodaja le e poasi raste, stagnira, zane upadati): podaljati vzdrevanje ravni: propaganda, cene, promocije. - e ni konkurenta obramba: pred konkurennim proizvodom inovacija* upad prodaje: prenova proizvoda ali ukinitev- ivljenjski ciklus specifien za vsak proizvod

III. PROIZVODNI PROGRAMIVLJENJSKI CIKLUS PROIZVODAKoliinaRojstvoRastZrelostUpadasProdajaDobiek

IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITETKAPACITETA = maksimalna mona proizvodnja nekega sistema v normalnih ali nartovanih pogojih v doloenem asovnem obdobjusestava in razmeenost kapacitet doloata proizvodno tehnologijo in strokeorganizacija je vsaj kratkorono vezana na uporabo izgrajenih kapacitetkapacitete doloajo sposobnost org. glede zadovoljevanja potreb uporabnikovmerjenje kapacitet: tevilo proizvodov, strojne ure- posameznega stroja- skupine strojev, delavnice, delovne enote- celega podjetjavrste kapacitet:- tehnina (nartovana): maksimalna mona proizvodnja- razpololjiva: proizvodnja ob upotevanju dejanskega delovnega asa- dejanska (stvarna): dejanska proizvodnja z upotevanjem vseh omejitev merjenje izkorienosti kapacitet:- izkorienost = dejanska / tehnina- uinkovitost izrabe = dejanska / razpololjiva- neizkoriena rezerva = razpololjiva - dejanska

IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITETnajpomembneje doloilnice kapacitet:1. nartovanost procesa: tevilo sestavnih delov proizvoda, ozko grlo2. nartovanost proizvoda: as izdelave proizvoda3. raznolikost proizvodov: hitrost zamenjave proizvoda4. kakovost proizvodov: postopek kontrole vpliva na hitrost izdelave5. asovni razpored dela: zastoji, prazni tek, enakomerna obremenitev6. preskrbljenost z materialom: mone zaustavitve7. vzdrevanje: zahteva prekinitev v proizvodnji8. oblikovanje dela in kadrovska politika: usposobljenost operaterjevoblike organiziranja kapacitet1. osredotoenost na proizvod: e razline proizvode (praek, papir)2. osredotoenost na proces: ekonomija obsega (avtomobili)3. osredotoenost na trg: pomembna fizina bliina trgudezekonomija obsega: - e vedno ve raznolikih proizvodov celoten obseg raste, produktivnost pada

IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITETusklajevanje povpraevanja in kapacitet:1. kapacitete stalno presegajo povpraevanje: * omogoa hitro reagiranje na poveane potrebe * primerna za hitro rastoe ali zelo cikline trge * slabo: presene kapacitete2. kapacitete sledijo povpraevanju: * prednost: polna izraba kapacitet, nizki stroki na enoto proizvoda * dodatno povpraevanje z nadurnim delom, kupci pristajajo na zamude * slabo: ne more prilagoditi poveanemu povpraevanju, izguba trga3. soasna rast kapacitet in trga: * najbolje, vendar zahteva natanno oceno povpraevanja4. redno poveanje ne glede na trenutno povpraevanje

IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITETdonosnost dodatnih kapacitet: toka preloma (break-even point)

Stroki in prihodki12345IzgubaDobiekPrihodekStrokiProizvodnja Q (v 000)20406080100120140160 180 200 Toka preloma166.67

IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITETprostorska razmestitev kapacitet:1. dejavniki izbire regije: * bliina trga za proizvode in storitve (npr.: JIT) * razpololjiva delovna silaa. stroki delab. delovna in socialna zakonodajac. razpololjivost ustrezno usposobljene delovne siled. produktivnost delovne silee. stopnja sindikaliziranostif. izobrazbena raven zaposlenihg. zakonska regulacija kvote zaposlovanja domaega prebivalstva * bliina virov * predpisi glede investicij, davkov, spodbud * kulturne razlike * stabilnost deele

IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITET2. dejavniki izbire kraja v regiji* davki in prispevki* ekonomske spodbude* privlanost kraja: klima jezik etika ivljenjski stroki najemnine prostora* lokacija podobne dejavnosti: obstoji e usposobljena delovna sila druge organizacije so e vzgojile dobavitelje mona souporaba nekaterih naprav s konkurenco* razpololjivost infrastrukture: prometne povezave telekomunikacije olstvo, zdravstvo, kultura

IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITET3. dejavniki izbire lokacije znotraj kraja* razpololjiva infrastruktura* monost (kasnejega) razirjanja kapacitet* bliina podobne dejavnosti nekatere slube (vrtec, ola, gasilci) ne preblizu, da ne motijo e ni blizu konkurence: mikromonopol (trgovina, restavracija) zdruevanje ve servisnih dejavnosti na lokaciji ustreza uporabnikom- posebne (negospodarske) elje managerjev- e je kapacitete treba zgraditi so dejavniki gradbene faze:* cena zemljia* razpololjivost gradbene operative* priprava zemljia* monost kasneje iritve* industrijske cone* predpisi glede varovanja okolja* razpololjivost gradbenih materialov

IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITET- svet kot mona lokacija* mnogo nacionalna proizvodnja (druba organizira svojo dejavnost v mnogih deelah) vse pogosteja* vzroki lociranja kapacitet v drugo dravo:1. niji stroki: dela, materiala, energije2. ekonomija obsega (iz prednosti v organiziranju, financiranju3. diverzifikacija in zmanjevanje tvegana4. vladna politika in tuje kulturne preference (spodbuda proizvodnje v deeli, omejitve uvoza, obvezna prodaja dela proizvodnje na lokalnem trgu..5. izmenjava informacij in tehnologije

IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITETKVANTITATIVNE METODE ZA IZBIRO OPTIMALNE LOKACIJE1. tehtanje selekcijskih kriterijev:a. izberemo kriterije, ki so 1. pomembni, 2 po katerih se alternative razlikujejob. vsakemu izbranemu kriteriju pripiemo ute U, ki izraa njegov vpliv na odloitev, vsota vseh utei = 1,00 ali 10 ali 100 c. ocenimo (O) vsako lokacijo po vseh kriterijih, na lestvici 0 - 10d. pomnoimo U x Oe. setejemo zmnoke, izberemo lokacijo2. analiza toke prelomaa. doloimo stalne in spremenljive stroke za vsako lokacijob. da se pokae toka preloma mora imeti neka lokacija vije spremenljive in nije stalne stroke, kot drugac. doloimo priakovano koliino proizvodnje na vsaki lokacijid. prednost ima lokacija, kjer so celotni stroki najniji3. e druge kvantitativne metode

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESA1. VRSTE DELOVNIH PROCESOVdejavniki najboljega naina:- proizvodni program podjetja- proizvodne koliine in raznovrstnost izdelkov- vrste in karakteristike delovnih strojev- nain razmestitve delovnih strojev- asovni potek zasedenosti delovnih sredstev- tevilo operaterjev in njihova usposobljenost- nain naroanja proizvodov (na zalogo ali za znanega kupca)tiri temeljne skupine proizvodnih procesov:a. tekoa proizvodnjab. oddelna ali funkcijska proizvodnjac. celina proizvodnjad. projektna proizvodnja

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAa. TEKOA PROIZVODNJA= kadar gre za relativno veliko tevilo enakih ali zelo podobnih proizvodov, za katerih proizvodnjo je potrebno opraviti enake postopke in v enakem zaporedjuen delovni proces, ki se ponavljarazstaviti delovni proces na operacije in jih razdeliti po delovnih postajahproduktivnost doseemo s specializacijo strojev, materiala, delavcev...

13524Tok proizvodaIzdelekDelovne operacije, materialiDelovne postaje

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAneprekinjena tekoa proizvodnja- za procesno industrijo: papir, rafinerije, mlini za ito- velike koliine enakih proizvodov, vsi enake operacije v enakem zaporedju- proizvod se premika od postaje do postaje, proces je neprekinjen- vasih tudi za individualno loene proizvode, npr.: pikoti- pogosto edini moni nain proizvodnje izdelka- kapitalsko intenzivna, specializirana, avtomatizirananepovezana ali ponavljajoa se tekoa proizvodnja- izdelki fizino loene enote, izdelavo mogoe razdeliti na loene enote - posamezne enote izdelka obdela delovna postaja eno za drugo in se ena za drugo tudi sinhronizirano pomikajo k naslednji delovni postaji- primeri: montaa avtomobilov, raunalnikov, izdelava igra, samopostrena restavracija.- splona oblika: tekoi trak- ker delovne postaje ena za drugo - linijska proizvodnja- glavni problem: porazdeliti operacije na ustrezne uravnoteene enote, da je obremenitev delovnih postaj enakomerna

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAprekinjena tekoa ali serijska proizvodnja- kot pri tekoi: za vse izdelke enake operacije v enakem zaporedju- koliine enakih izdelkov zelo razline: tiskanje knjig, polnilnica vina- serija je koliina enakih izdelkov, izdelanih brez prekinitve- angairani razlini stroji z razlino kapaciteto - teko sinhronizirati- priprava delovne postaje na drug proizvod zahteva veliko asa- zato v serijski proizvodnji pogosto organizirajo proizvodnjo po fazah in potem celotno serijo poljejo na drugo fazo- proizvodi akajo na posamezni postaji do dokonanja serije- zato drugana razporeditev delovnih postaj

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAprednosti neprekinjene tekoe in ponavljajoe se tekoe proizvodnje- oprema je specializirana, bolj produktivna- delo je specializirano, bolj produktivno, ceneje- manipulacija z materialom je poenostavljena- majhne so zaloge v procesu- racionalna je uporaba prostora- laje je zagotavljati kakovost- asovni razpored dela in koordinacija sta enostavna- laje je spremljati strokepomanjkljivosti neprekinjene in ponavljajoe se tekoe proizvodnje- nefleksibilnost: le proizvode, ki so predvideni, spremembe drage- visoki zaetni stroki, posebej je draga oprema- delo lahko postane dolgoasno- proizvodni sistem je ranljiv: vsaka napaka zastoj celega sistemaserijska proizvodnja ima nekatere prednosti in pomanjkljivosti drugih oblik tekoe proizvodnje, vendar ne vseh

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAb. oddelna ali funkcijska proizvodnjae: 1. razlini proizvodi v majhnih koliinah, 2. zelo raznovrstni delovni procesi in 3. raznovrstno zaporedje delovnih operacij= isti tipi delovnih operacij zdrueni v enem delovnem centru ali oddelkuprednosti:- velika fleksibilnost, mogoa izdelava zelo razlinih izdelkov- relativno nizki zaetni stroki (vsestranska uporabnost univerzalnih strojev)- zadovoljstvo zaposlenih zaradi raznolikosti delapomanjkljivosti:- univerzalna oprema je manj uinkovita- potrebni so bolj usposobljeni (draji) delavci- manj uinkovite, bolj fleksibilne metode manipuliranja z materialom- zaloge v delovnem procesu so precejnje- potrebni so veji prostori (ve materiala, manipulacije)- teje je zagotavljati visoko kakovost- zelo zahtevno je asovno planiranje proizvodnje- zaradi raznolikosti je teje spremljanje strokov po proizvodih

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAc. celina proizvodnja: uinkovitost tekoe + fleksibilnost oddelnerazgraditev proizvodnega programa na druine, katerih proizvodnja poteka na enak nain: iste delovne operacije v enakem zaporedjudelovne celice: vsa oprema s katero je mogoe opraviti vse operacije

C1C2D1D2E1E2C1C2 center CD1D2 center DE1E2 center E A B B C DDelovnacelica ADelovna celica BStartKonan izdelek

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAprednosti celine strukture1. zmanjan transport in manipuliranje z materialom2. sestavni as je skrajan3. pretoni as je skrajan4. medfazne zaloge materiala so manje5. za proizvodnjo je potrebnega manj prostora6.celotne investicije so nije7. delavci so bolj zadovoljni8. kakovost je boljapomanjkljivost- potrebno je veliko zaetnega znanja in dela za zaetno razporeditev proizvodov druine- veliko znanja potrebno za nartovanje optimalnih delovnih celic

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAd. projektna proizvodnjaprojekt je celota ekonomskih, organizacijskih in tehninih aktivnosti potrebnih za izdelavo izdelkaenkraten dogodekznailnosti projektne proizvodnje:1. izdelek mora biti jasno doloen2. projekt mora imeti svojega vodjo, njegove naloge: * zagotoviti potrebne vire * koordinirati aktivnost na projektu * doloi asovni razpored del * spremljati potek izvajanja * odgovarjati za uspeh podjetja3. izdelava razgrajena na posamezne aktivnosti, ki relativne celote4. doloeno mora biti zaporedje in trajanje izvajanja aktivnostivodenje projekta zahteva posebna znanja, raunalnika podporamatrina struktura organizacije, problem zaposlenih ob koncu projekta

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAglavne prednosti projektne oblike proizvodnje- omogoa racionalno uporabo virov- skrajuje proizvodne ase- delo za delavce privlano, spremembe- omogoa izvedbo zapletenih delovnih nalogglavne pomanjkljivosti- boj za mo in resurse- potrebna je bolja informacijska podpora- zahteva ve managerskega osebja-povzroa negotovost zaposlenih ob koncu projektakljuni problem: - uinkovito nartovanje projekta: ve sto ali tiso nalog, veliko sodelavcevpomagala za vodenje projektov1. gantogram

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESA2. mreno planiranje- razvili v petdesetih letih, uporaba algebre, teorije grafov, matematine statistike- omogoa loitev strukture aktivnosti (logino zaporedje aktivnosti) in asovnega zaporedja izvajanja- izhodie: razgraditev projekta na aktivnosti, za vsako opredeliti:* potreben as za izvedbo* potreben denar za izvedbo* zaporedje opravljanja aktivnosti* odvisnost od drugih aktivnosti- izraunamo celoten potreben as sredstva za izvedbo projekta- predstavimo lahko v mrei: trajanje aktivnosti, neposredno predhodna aktivnost* aktivnost na puicah* aktivnost na vozliih

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAABCDEFHGNavidezni zaetekSkica 5.5: Predstavitewv projekta po metodi aktivnost na vozliih1234568ACBGEFDHNavidezna 1Navidezna 2Skica 5.4: Predstavitev projekta po metodi aktivnost na puicah7

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAugotavljanje potrebnega asa za aktivnosti- od zaetka proti koncuES = as naj zgodnejega zaetka izvajanja aktivnostiEF = as najkasnejega dokonanja aktivnosti- od dokonanja proti zaetkuLS = najkasneji zaetek izvajanja aktivnostiLF = najkasneji as dokonanja aktivnosti- rezervni as, mrtvilo, prekinitev med dvema aktivnostimaS = LF - EF = LS - ES- kritina aktivnost: nima ni mrtvega asa- kritina pot: zaporedje kritinih aktivnosti- vsak projekt vsaj eno kritino pot

Navidez.zaetekNavidez.konecA,3B,5D,4C,3F,2E,8J,3H,2G,4I,50 00 00 35 88 128 1212 2012 200 55 55 85 820 2320 23 8 1014 16 5 10 16 2010 1416 2010 1218 2023 2323 23ES EFLS LFtevilke v oklepajih pri vsaki aktivnosti pomenijo ES, EF, LS in LF - razpored je: kritina potPERT/CPM diagram projekta preselitve kreditnega oddelka. V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESA

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAkoristi od mrenega planiranja- daje vidno predstavo potrebnih aktivnosti in njihovega zaporedja- daje relativno natanno oceno potrebnega asa za aktivnosti - omogoa identifikacijo kritinih poti na projektu- je metoda vrednotenja odnosa med asom in stroki- je metoda spremljanja izvajanja projekta- je metoda vkljuevanja negotovih aktivnosti v projektpomanjkljivosti mrenega planiranja- zahteva precej asa in je zato drago- odnosi s predhodnimi aktivnostmi so lahko napano ocenjeni- vasih je teko doloiti potrebne ase za posamezne aktivnosti

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAverjetnostna ocena potrebnega asa za posamezno nalogo- ocena potrebnega asa za posamezno aktivnost pogosto negotova: ni izkuenj, nepredvidljivo trajanje inovacij, nove okoliine- dejanski as lahko kraji (redko) ali dalji (praviloma) od predvidenega- uporaba beta distribucije: v desno nagnjena normalna distribucijam = najverjetneji as izvedbe aktivnostia = optimistino predvideni najmanji asb = pesimistino predvideni najdalji ast = povpreni priakovani as izvedbe aktivnosti

t = (a + 4m + b)/6amtjbOptimistinaocenaNajverjet-neji asPesimistina ocenatj = priakovani(povpreni) potrebni as izvedbe aktivnostiGostota verjetnostiPotreben as za izvedbo aktivnosti

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESA2. PROIZVODI IN STORITVE= je gospodarska dejavnost, ki ni opredmetena in vkljuuje sodelovanje med izvajalcem in uporabnikom storitverazlike med proizvodom in storitvijo:1. neopredmetenost storitev - proizvod otipamo, odnesemo2. soasnost proizvodnje in porabe - proizvod lahko skladiimo3. zahtevana stopnja stika izvajalca z uporabnikom * pri proizvodih neposrednega stika ni * pri razlinih storitvah stik razlino intenziven * nujnost stika poudarja pomen lovekega dejavnika (komunikacije) * za nekatere storitve skoraj enaka usposobljenost izvajalca in uporabnika (davni svetovalec) * prostorsko odvisna dejavnost (izvajalec in uporabnik v istem prostoru)

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESA4. raznolikost storitev, tudi pri ponavljanju, zaradi: * izvajalca: ljudje!, razlina pozornost, razpoloenje * uporabnik: razlino razpoloen, razlino zaznavanje storitve * okoliine: vrem na izletu, vrsta v banki- kako zagotoviti stalno visoko kakovost: a. poudarjena kontrola kakovosti b. bolje planiranje stika med izvajalcem in uporabnikom c. standardizacija postopka (slabo: depersonalizacija storitve) d. sprememba pomanjkljivosti vprednost (individualizacija - pizza95. minljivost storitve * ni mogoe uskladiiti * neenakomernost povpraevanja - akalne vrste6. individualizacija storitve * proizvode kupujemo, kakrni so * storitve bistveno bolj individualne * pomembno, kadar usmerjene na ljudi (osebne storitve) manj pri storitvah na opremi (avto servis)

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAKLASIFIKACIJE STORITEV1.intenzivnost stikov in stopnja individualizacije

Standardiziran Individualiziranproces procesMEDICINSKASESTRAPSIHOTE-RAPEVTLEKARNARNEVRO KIRURGVisoka raven stikov z uporabnikom

Nizka ravenstikov z uporabnikom

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESA2. klasifikacija na podlagi osredotoenja na naravo in intenzivnost stikov- vzdrevalno interaktivne storitve : dvig denarja v banki * stik s stranko kratek, standardiziran * izmenjava malo informacij, te pomembne * da se stranka pouti udobno, izvajalec ne komentira- delovno interaktivne: uporabnik - arhitekt * uporabnikovo znanje majhno, zato negotov * uporabnik ve kaj hoe, ne ve kako to dosei * interakcija intenzivna, dolga - nanaa se na nalogo- osebno interaktivne storitve: psihoterapevt * odnos negotov, medsebojna odvisnost * uporabnik ie storitev, na da bi natanno poznal svoj problem * izvajalec mora biti strokovno in komunikacijsko usposobljen * izvajalec v prevladujoem poloaju * storitev ima naravo medosebnega odnosa

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESA3. storitveni trikotnik

FIZINE IN PROCESNE SESTAVINEZNAILNOSTIOSEBJATEHNINAZNANJAFizina infrastruktura, materialne sestavine, procesi in postopki, vedenjske rutineLastnosti, motivi,samo identitetaZnanje, diagnozain svetovanje

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAuporaba storitvenega trikotnika- vse tri sestavine morajo biti uravnoteene * preblizu vrha: uinkovita in poceni toda hladna, nezainteresirana * levi vogal: prijazna in topla toda poasna in kaotina * desno vogal: fleksibilna in dobra v diagnozi toda hladna, apatina- konkurenna prednost: na lastnostih, ki so tipine za vogal- segmentacija organizacij: osredotoenje glede na sestavine v trikotniku- lojalnost uporabnikov: imbolj blizu vrha tembolj so zvesti organizaciji, levi vogal posameznemu strokovnjaku, desni vogal zaposlenim - centralizacija - decentralizacija vodenja: vrh trikotnika bolj centralizirano vodenje, dno bolj decentralizirano

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAZAGOTAVLJANJE PRIMERNIH KAPACITET STORITEVrazlika napram kapacitetam za proizvodnjo izdelkov- opredelitev kapacitet z vhodnimi viri ni ustrezna -dejanske kapacitete odvisne e od mnogih dejavnikov (npr. bolnike postelje)- as za posamezno storitev je variabilen, ozka grla lahko tevilna- potrebno je vkljuiti tudi as za izvedbo storitev (restavracija)najprej odloitev o instaliranih kapacitetah (npr.: tevilo blagajn), potem o uporabi obstojeih kapacitetneuravnoteenost kapacitet in povpraevanja povzroa vrstekapacitete vasih le del proizvoda: gledalci in kapaciteta stadionastopnja zadovoljstva uporabnikov je povezana s akalno dobo

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAplaniranje storitvenih kapacitet:- stopnja zadovoljstva uporabnikov je povezana s akalno dobo- akalna doba poraste s stopnjo izkorienosti kapacitet- primer banke: 3 uslubenci, 12 sekund akanja, 37% izkorienost kapac.2 uslubenca, 1,4 minute akanja, 57% izkorienost kapac.1 uslubenec, 38 minut akanja, 95% izkorienost kapac.- kljuno: dolina akanja (razlika stroki akanja znani ali neznani) * raziritev kapacitet utemeljena e cena nija kot stroki akanja

StrokiKapaciteteStroki dodatnih kapacitetCelotni strokiStroki ( prenizke)ravni storitve

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESApsihologija akanja: integralni model percepcije akanja- sprejemljivi as akanja, nanj vplivajo: * dejavniki, ki so obasni in individualni, npr.: promet e se nam mudi ali ne * percepcija alternativnih monosti: zelo kakovostno storitev pripravljeni dolgo akati * percepcija lastne vloge: toleranca akanja manja, e oseba nima vpliva (npr.: izbira poasneje vrste) * faktorji, ki vplivajo na sprejemljivost: laje sprejmemo objektivne- posteriori napovedan as akanja: priakovani as akanja potem, ko smo se e odloili za storitev (pota, tabla na smuiu..)- vnaprej priakovani as akanja: pogojen z izkunjami- zaznavanje okoliin akanja:* ocene doline akanja so navadno pretirane* as, ko ni ne delamo, se zdi dalji, kot e smo aktivni* akanje preden pridemo na vrsto se zdi dalje, kot v procesu* strah povzroa, da se zdi akanje dalje* nepojasnjeno akanje je dalje, kot pojasnjeno* im manj je akanje pot kontrolo akajoega, tem veja nestrpnost* poteno akanje se zdi kraje* im ve je vredna storitev, dalj smo pripravljeni akati* akati sam se zdi dalje kot v skupini

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESA3.OBLIKOVANJE PROIZVODNEGA PROCESAglobalni cilj: uinkovitost preoblikovalnega procesa, oblike razlinedekompozicija: delovna naloga, opravilo, delovna operacijaOBLIKOVANJE TEKOE PROIZVODNJEdekompozicija delovne naloge - doloiti potreben as za posamezna opravila- doloiti predhodno opravilo (= nujno, da mogoe opraviti opazovano)odloitev o tevilu delovnih postaj- pripisati opravila postajam: delovni as delovne postaje- razporeditev postaj v linijo: uravnoteenost linije- ozka grla doloajo zmogljivost linijeas proizvodnega ciklusa c: celoten as, da linija izdela en proizvodstopnja uinkovitosti ali odstotek uravnoteenosti linijeuinkovitost = 100%x [T/(Nxc)]T = celoten as za izdelavo enega izdelka, N = tevilo delovnih postaj na liniji

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESArazdeljevanje delovnih opravil posameznim postajam= heuristien proces iterativne narave: izkunje, modeli postanejo pri velikem tevilu opravil prekompliciranipostopek (potem, ko je delovna naloga razstavljena na opravila in doloeno minimalno tevilo delovnih postaj = T / cmax):1. oblikujemo diagram odnosov predhodnosti - zaporedja med opravili2. za vsako opravilo doloimo pozicijsko teo: setevek asa izvedbe opravila in vseh opravil,ki mu e sledijo3. opravilo z najvejo pozicijsko teo pripiemo prvi delovni postaji4. izberemo opravilo z naslednjo pozicijsko teo in ga pripiemo najzgodneji postaji upotevajo dve pravili:* celotni proizvodni as delovnih opravil na eni postaji ne sme presegati cmax* vsa predhodna opravila morajo biti pripisana tej postaji ali kateri predhodnih, sicer oblikujemo novo delovno postajo

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAizboljave:1. heuristine metode prerazporejanja opravil med delovne postaje2. spreminjanje osebja, sestave dela, tehnoloke izboljave - zaposlitev uinkovitejih delavcev na ozkih grlih- zaposlovanje dodatnih delavcev- podporna tehnologija in oprema- preverjanje povezanosti opravil3. vzporedne delovne postaje - vzroki:- poveanje zmogljivosti linije- bolja struktura dela na delovnih postajah- veje tevilo opravil na posamezni delovni postaji- naravne celote posameznih komponent proizvoda na linijialternativa: vzporedne linije - prednosti:- sistem je manj obutljiv za zaustavitve procesa (se ne ustavi cel)- sistem je bolj uinkovit in fleksibilen (druga linija lahko drugaen proizvod)- uinkoviteje je prenavljanje linij- delo je bolj zanimivo

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAOBLIKOVANJE ODDELNE ALI FUNKCIJSKE PROIZVODNJEglavni problem: kako razporediti delovne centresplono pravilo: postaviti skupaj centre, med katerimi je tok materiala ali ljudi moanmoen postopek:1. Seznam in opis delovnih centrov: primarne funkcije, glavne sestavine (stroji) potreben prostor, morebitne omejitve (poar, voda, elektrika.)2. opis razpololjivega proizvodnega prostora - skica! 3. ocena medsebojne povezanosti delovnih centrov (zahtevno in pomembno!)a. matrika pretokab. matrika strokovc. karta bliine4. razmestitev delovnih centrov po prostoru: zaetni razpored, izboljave- e tevilo delovnih centrov veliko: potrebna analitina orodja* npr.: alternativno vrednotenje strokov, itd.5. ocena ustreznosti porazdelitve

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAOBLIKOVANJE CELINE PROIZVODNJEkljuni problem: kakne delovne celice in koliko jih oblikovatiprostorska razmestitev podoben problem kot pri funkcijski proizvodnjidelovne celice dveh vrst:- s tekoo proizvodnjo- s skupinsko tehnologijoorodje za oblikovanje razmestitve: analiza toka proizvodnje PFA:1. zbiranje podatkov: katere proizvode zdruiti in katera opravila vkljuiti2. razvrstitev proizvodov v skupine(pakete): - natanno ista opravila in isti stroji- zaporedje opravil pri posameznem proizvodu je lahko razlino3. izdelava PFA diagrama: kolone kode paketov, vrstice kode opravil4. analiza PFA diagrama- preurejanje, da bi dobili smiselne delovne celice- najenostavneje: prerazporejanje kolon, da smiselne vzorce5. podrobneje oblikovanje delovnih celic- izboljevanje na podlagi izkuenj, e ni raunalnike podpore

V. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESAOBLIKOVANJE IZDELAVE TORITEVpodobno industrijskim procesom, posebnost: stik z uporabnikompostopek:1. opraviti podrobno analizo storitve: operacije in opravila - potem operacije in opravila pripisati posameznim izvajalcem2. ta analiza pokae, katere operacije in opravila bi bilo mogoe izkljuiti iz postopka3. jasno opredeliti, kje je neizogiben stik z uporabnikompostopek, ki omogoa 1.- 3. je operacijska analiza- diagram toka- karta operacij s potrebnim asom za izvajanje * za vsako operacijo: kaj narediti, kdaj v procesu, kje izvesti, kako izvesti, kdo izvederisba izvajanja storitve je grafina ponazoritev, ki vsebuje:- potrebne ase za izvajanje aktivnosti- pokae, kje je potreben stik z uporabnikom- kje so potrebni materiali- toke monih napakposebni modeli za posamezne tipine storitve

VI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTU1. DELO DELAVCA NA DELOVNEM MESTUdelovno mesto je prostorsko, asovno, tehnino, drubeno omejeno in pogojeno podroje dela posameznika v organizaciji- tehnina komponenta- drubena komponentarazvoj in pomen delitve, drobitve, specializacije delaa. prednosti:b. pomanjkljivosti - veja produktivnost - delo postane dolgoasno, monotono - manji stroki dela - delavec izgubi kontrolo nad delom - laje usposabljanje in nadzor - manja fleksibilnost delavcevsodobni pristopi spreminjanja dela delavca na delovnem mestu1. raziritev dela2. obogatitev dela3. kroenje na del. m.4. neposredna odg. uporabniku5. odgovornost za kakovost 6. avtomatizacija7. delitev pristojnosti (empowerment)

TUDIJ DELATUDIJ METODMERJENJE DELAObstojee delo Novo deloPosnetek metodePreizkuanje sedanje oz. predlagane metodeRazvoj in definiranjemetode delaUVEDBA IN VZDREVANJE NOVE METODENEPOSREDNO MERJENJE POSREDNO MERJENJE TUDIJ VZORENJE SINTETINI PTMS NALITINAASA AKTIVNOSTI AS OCENA as in elementi ocenaIzraun % asa za vsako aktivnostKonstrukcija elementarnih asovOcena in konstrukcijaelementarnih asov Upotevati dodatkeIZRAUNAJ STANDARDNI AS DELAVI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTU

VI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTU2.PREUEVANJE IN IZBOLJEVANJE METODE DELA= analitino orodje, ki se sestoji iz sistematinega snemanja in kritinega preverjanja e uporabljenih in novih postopkov, kot sredstva za razvoj in uvajanje lajih in bolj uinkovitih metod ter zmanjanje strokov delapostopek preuevanja in izboljevanja dela1. izbira opravil za preuevanje in izboljevanje: - tista, ki vpliv na stroke2. posnetek uporabljene metode dela - diagram toka procesa dela, karta opravil oz. operacij (kot pri storitvah) - karta ve vzporednih aktivnosti: za preuevanje enostavnega dela ve delavcev in ve strojev, malo informacij - procesne karte (najpogosteje):* zaporedje dogodkov prikazano s serijo simbolov* karta narta procesa: le kljune operacije in opravila* karta poteka procesa: podrobno, tudi pritok materialov, zamude* uporabljeni standardni simboli - SIMO karte: za soasno analizo gibov delavca pri delu

VI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTUpostopek snemanja- neposredno opazovanje delavca pri delu* primerno, kadar gre za relativno enostavno delo z malo gibi* delavec spremeni nain dela, kadar je opazovan- analiza metode dela po spominu* uporabnost odvisna od tega, koliko analitik pozna delo- analiza video posnetka* primerno, e je mogoe dobro posneti* navadno statina kamera* avtomatino, delavec se ne zaveda* analiza loeno- postopki s pomojo elektronike

VI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTU3. preizkuanje metode dela: ugotoviti uinkovitost procesa dela v celoti - zakaj proces izveden - kaknemu namenu slui - kje je bil izveden in zakaj - kdaj je bil izveden - kdo je bil vpleten - kako je bil izveden4. razvoj najbolj uinkovite metode dela a. izloanje nepotrebnih aktivnosti b. kombinacija operacij v drugana opravila, sprememba v kombinaciji opravil c. sprememba zaporedja operacij ali opravil d. poenostavitev aktivnosti: zmanjanje tevila operacij oz. opravil - naela izoblikovanja dobre metode dela* uporaba telesa delavca* organiziranje delovnega mesta* oblikovanje orodja in opreme

VI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTU5. definiranje nove metode6. uvajanje nove metode kot standardne prakse, dejavniki uenja:* dolina postopka* kompleksnost nove metode* usposobljenost delavca* podobnost nove prejnji metodi* motiviranost delavca* vplivi okolja* metoda uenja7. vzdrevanje nove metode

VI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTU3. OPAZOVANJE IN MERJENJE DELA= uporaba tehnik,s katerimi ugotovimo potreben as, v katerem ustrezno usposobljen delavec z doloeno ravnjo storilnosti opravi doloeno delovzroki merjenja dela- uinkovitost razlinih metod- razdelitev dela v organizaciji- planiranje kapacitet- spremljanje strokov- merjenje uinkovitosti- finanno predraunavanje- uinkovitost razlinih nartov delovnega procesamerjenje pogosto povzroa konflikt med delavci in managementomrazlikovati merjenje dela stroja (enostavno) in delavcaNEPOSREDNO MERJENJE DELA1. zbiranje potrebnih informacij o delu in okoliinah2. razdelitev na elemente* elementi asovno loeni * im kraji, vendar dovolj dolgi za merjenje* elementi imbolj poenoteni* loiti elemente stroja in delavca* loiti redne od izrednih* posebej opredeliti teko delo* stalne elemente loiti od spremenljivih

VI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTU3. izmeriti as izvedbe posameznega elementa4. tevilo potrebnih merjenj - as v katerem delavec naredi nek element se spreminja = ocenjevanje parametra na podlagi vzorca* variabilnost asa izvedbe elementa* zahtevana stopnja natannosti merjenja* zahtevani interval zaupanja - dobimo: temeljni as5. ocena delavca - storilnost razlinih delavcev je razlina - ocenimo konkretnega delavca (ali in koliko odstopa od povpreja) - z oceno korigiramo temeljni as in dobimo normalni as6. dodatki (10% - 20%)* za relaksacijo, poitek, higijeno* za dodatna obasna opravila* za nastavitev in kontrolo stroja* za nepredvidene spremembe pri delu7. izraun standardnega asa= temeljni as x ocena (v%) x dodatki (v%) / 100* vnaprej doloeni standardni asi, npr.: MTM

VI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTUVZORENJE DELOVNIH OPRAVILneposredno merjenje primerno, kadar gre za relativno enostavna, repetitivna delani primerno za dela, ki imajo dolge cikluse in vkljuujejo razline tudi nestandardne aktivnosti: zdravniki, policaji, poslovodje trgovincilj je izraunati, koliken proporc celotnega asa porabijo za posamezno opraviloanalitik obasno, skozi dalje obdobje opazuje delavca pri delu (vzorec)navadno uporabimo metodo trenutnih opaanjtevilo potrebnih opaanj izraunamo glede na zahtevano natannost ocene in mejo zaupanja

VI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTUPOSREDNO MERJENJE DELAsintetino doloeni asi- za bolj komplicirana dela- veliko merjenj v razlinih asih in razlinih okoliinah- analiza vejih odstopanj- sintetino doloeni as: sestavljen iz tevilnih merjenj v razlinih pogojihvnaprej doloeni asi gibov (PMTS)- opravilo razstavljeno na temeljne gibe, ki jih delavec uporablja- asi za izvedbo teh gibov- vrsta sistemov: MTM-1, MTM-2, MODAPTS, 4Manalitina ocena potrebnega asa- uporabimo, kadar ni drugih monosti- analitik mora dobro poznati delo in imeti izkunje

VII. KAKOVOST PROIZVODOV IN STORITEV1. POMEN KAKOVOSTInajpogosteja konkurenna prednost1. kupci so lojalni kakovostnim proizvodom2. slaba kakovost je v celoti vzeto, draja3. proizvajalci imajo lahko zelo velike stroke zaradi nekakovostidefinicij veliko= izdelek ali storitev je kakovosten, e ustreza priakovanjem uporabnikapriakovanja uporabnika oznaujemo kot specifikacijo- kakovost je skladnost s specifikacijo-ugotavljanje specifikacije:* neposredno spraevanje* sodelovanje uporabnikov v razvojnih skupinah* razvoj funkcije kakovostispecifikacija se nanaa na nart izdelka ali storitve (= kakovost narta)- metode za izboljanje kakovosti narta* im manj delov* skupne sestavine za ve proizvodov* uporaba standardnih sestavin* poenostavitev montae* ne pretiravati z zahtevanimi karakteristikami proizvoda

VII. KAKOVOST PROIZVODOV IN STORITEVskladnost s specifikacijo zagotavlja proizvodni procespripomoki za izboljanje kakovosti procesa:- poka yoke: oblikovati proces tako, da pomote niso mone, npr.: kontejner z vsemi sestavnimi deli- robustnost procesa in Tagouchi metoda- oblikovanje dela in ergonomija- organizacija in odgovornost delavcev, npr. kroki za kakovost- priprava in zagon strojev- ravno ob pravem asu (JIT)kakovost obsega vse poslovne funkcije = kakovost podjetja!!!!!vidik proizvajalca:- proizvajalec je zadovoljen, e proizvod ravno dosega specifikacijo in jo ne presega

VII. KAKOVOST PROIZVODOV IN STORITEVdimenzije kakovosti za uporabnika:1. koristne funkcije za uporabnika2. raznovrstnost lastnosti3. zanesljivost in trajnost4. vzdrevanje in popravila5. uporabljivost (varnost)6. senzorne znailnosti7. etini profil in podoba8. simboline lastnostifunkcionalne dimenzije: kako proizvod opravlja svojo temeljno funkcijonefunkcionalne dimenzije: izgled in druge senzorne karakteristike

VII. KAKOVOST PROIZVODOV IN STORITEV2. STROKI KAKOVOSTIa. stroki proizvodnega sistema1. investicijski stroki: zagotavljanje naprav, razvoj proizvoda, zaposlenih ki sposobni izdelati kakovosten proizvod ali storitev2. stroki preventive: zagotavljanje sposobnosti sistema, da proizvaja kakovostne proizvode, dokler sistem deluje (vzdrevanje, izboljevanje)b. stroki izvajanja kontrole (inpekcije) kakovosti 3. stroki ocenjevanja kakovosti: kontrola dobav, procesa, zalog, benchmarkinga.4. stroki popravljanja odkritih napak = notranji stroki nekakovosti: kaj narediti s proizvodom z napako, varnostne zaloge, presene kapacitetec. stroki posledic nekakovostne proizvodnje proizvodov in storitev5. stroki zaradi uporabe proizvodov z napako = zunanji stroki nekakovosti: reklamacije, garancije, odgovornost za pokodbe6. sploni stroki (vodilnih in drugih)7. stroki trenja: kakovost vpliva na ugled na trgu (image)zaporednost uinka strokov: im veji sistema, tem niji izvajanja itd.

VII. KAKOVOST PROIZVODOV IN STORITEVrazmerja med stroki in ravnijo kakovosti1. viji stroki investiranja prispevajo k viji kakovosti, vendar : ceneje je slab sistem narediti dober, kot dober sistem odlonega2. preventivni stroki prispevajo h kakovosti: tudi niji pri slabem sistemu3. veji stroki ocenjevanja prispevajo k viji kakovosti, e je sistem nestabilen in do doloene ravni, potem ne ve4. stroki popravljanja odkritih napak navadno do doloene mere poveujejo kakovost proizvodov in kakovost sistema5. stroki napak zaradi nekakovosti so negativno povezani z ravnijo kakovosti6. sploni stroki so viji, e bo kakovost nija7. stroki trenja tem viji, im nija je kakovostprimerna raven kakovosti je doseena, kadar skupni stroki minimalno vrednost:1. pomembno je razmerje med stroki in kakovostjo, ne splona raven strokov2. e se raven strokov odkritih napak hitro zniuje z vianjem kakovosti, potem je visoka kakovost smiselna

VII. KAKOVOST PROIZVODOV IN STORITEVprimerna raven kakovosti je doseena, kadar skupni stroki minimalno vrednost:1. pomembno je razmerje med stroki in kakovostjo, ne splona raven strokov2. e se raven strokov odkritih napak hitro zniuje z vianjem kakovosti, potem je visoka kakovost smiselna

viina posameznih vrst strokov: velike razlike med organizacijami!!!!- skupni stroki kakovosti ca 20% celotnega prihodka- stroki odpravljanja napak: 50% - 80%- stroki izvajanja kontrole: 15% - 40%- stroki preventive 5% - 10%nekatere stroke je teko oceniti oz. izmeritikjer so stroki visoki so lahko tudi prihranki visoki

VII. KAKOVOST PROIZVODOV IN STORITEV3. CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTIrazvoj kakovosti tri stopnje:1. kontrola kakovosti kot posebna poslovna funkcija (do 1950) - poseben oddelek za inpekcijo kakovosti - ugotavljanje kakovosti na konnih izdelkih - delavci niso bili vzpodbujeni za kakovost, skrb za kakovost znievala plao - igra med delavci in kontrolorji2. integralno zagotavljanje kakovosti (med 1950 in 1970) - za kakovost morajo skrbeti vsi - ni posebna poslovna funkcija ampak del vsake3. celovito obvladovanje kakovosti (po 1970) - teoretine osnove e v estdesetih: Deming, Juran, Crosby - kakovost je kljuna naloga vodstva, nadrejena ostalim - kakovost procesa, zasnove proizvoda, kakovost dela . kakovost podjetja - kaj je kakovost definira uporabnik - vija kakovost prinaa tudi vijo produktivnost in nije stroke popravljanja nekakovosti kljuni problem kakovosti je kakovostno vodenje sodelavcev

VII. KAKOVOST PROIZVODOV IN STORITEVDEMINGOVA NAELA CELOVITEGA OBVLADOVANJA KAKOVOSTI1. stabilen cilj podjetja (soglasje, naravnanost na kakovost)2. nova filozofija vodenja3. ne biti odvisen od masovne kontrole konnih proizvodov4. pri nabavi niso pomembni samo stroki5. stalno izboljevanje procesov6. uvesti usposabljanje na delu7. izboljanje nadzora8. izboljati komunikacije9. odpraviti pregrade med podroji10. izogibati se gesel in opominjanj11. preveriti delovne standarde na vseh hierarhinih ravneh12. omogoiti delavcem, da so ponosni na svoje delo13. stalno uenje in izpopolnjevanje14. ustvariti strukturo managementa, ki bo sposobna uresniiti ta program