Poslovni razgledi · Poslovni razgledi Pomurje številka 27, 25. september 2008 ... • pomembni podatki o Pomurju (statistika, občine, upravne enote, ... zagotavljanju varne in

PoslovnirazglediPoslovnirazgledi Pomurještevilka 27, 25. september 2008

4 | PGZ tudi na spletu

6 | Globina regijskega kadrovskega bazena

8 | Poslovni vzglednik, Matjaž Pavlinjek

14| Dotok novega znanja v Pomurje z mladimi raziskovalci

www.pgz.si, www.poslovni-razgledi.si

Pošt

nina

pla

čana

pri

pošt

i 910

1 M

ursk

a So

bota

KOLU

MN

A

Uro

š H

akl

Pris

top

Politično komuniciranje kot obraz politikeTrditev, da politika ni del našega interesa, je pravzaprav zavajanje samega sebe. Politične odločitve vsaj na posreden način vplivajo na naše življenje, ker zadevajo vse družbene sfere. Zato politiki vedno znova iščejo najprimernejše načine, kako najti stik z javnostjo in te odločitve tudi komunicirati državljanom. Politično komuniciranje je torej nekakšen obraz politike oziroma področje, s katerim najpo-gosteje prihajamo v stik in katerega del so neizbežno tudi »politični ateisti«.

Izvor političnega komuniciranja, kot komunikacijske vezi vseh družbe-nih procesov, bi lahko iskali že v grški retoriki, ki je s svojimi veščinami še danes ostaja referenca par excellence za vsakega politika. Dejstvo je, da se tovrstna komunikacija v demokratičnih sistemih intenzivira pred volitvami, ko sta izmenjava mnenj in argumentirano retorično prepričevanje še bolj v očeh javnosti. Letošnje državnozborske volitve niso bile nobena izjema.

Že v stari Grčiji so poznali različne retorične »prijeme« prepričevanja, ki so jih vešči govorci morali suvereno obvladati. Tudi letos smo bili ponovno priča klasičnim kampanjam z veleplakati, s katerih so sijali nasmejani obrazi naših politikov. Razvoj političnega komuniciranja z volivci v Sloveniji kot kaže še vedno ni šel dlje od predstavitvenih brošur, dolgih političnih programov in televizijskih soočenj.

Zgolj bežna primerjava s tujino pokaže, da so praktiki odnosov z javnost-mi in politični svetovalci že pred časom odkrili izredno pomembnost medija 21. stoletja – interneta. Tendence razvoja tega medija so nas pripeljale do točke, ko je internet postal naš vir informacij, za mlajše generacije celo sredstvo socializacije. Ali si naši politiki oziroma poli-tične stranke pri pripravi svojih predvolilnih kampanj lahko še vedno privoščijo zanemariti ta podatek? Kampanja, ki jo vodi demokratski kandidat za predsednika Združenih držav Amerike, Barack Obama, nosi jasno sporočilo – nikakor.

Internet je izredno pomemben del našega vsakdana, ki nam ne ponuja le neomejenega dostopa do informacij, temveč tudi dvosmerno komu-nikacijo. Seveda to za politične kandidate predstavlja veliko prednost, ker jim omogoča neposreden stik s potencialnimi volivci, obenem pa

tudi svojevrsten izziv, saj mora biti njihova komunikacija ravno zaradi specifične karakteristike interneta jedrnata in transparentna.

Kot je zapisal Marc Ambinder v reviji The Atlantic, je Barack Obama eden izmed redkih, ki je uspel izrabiti komunikacijsko revolucijo, ne samo za mobilizacijo volivcev in vstop v Belo hišo, temveč jo bo verjetno tudi za konsolidacijo moči in spremembo političnih smernic, ko bo oziroma če bo prišel tja. Že v času kampanje za demokratskega kandi-data je dokazal, da internet razume dosti bolj, kot njegovi nasprotniki. Obiskovalci spletnega mesta YouTube si predvajajo njegove govore, kar mu prinaša večjo minutažo kot televizija. Prav tako je Obama svetovni splet dodobra izkoristil za mobilizacijo državljanov v volivce, ki ima za zmago na volitvah v ZDA še prav poseben pomen.

Seveda so ameriške politične kampanje v marsičem specifične. Toda neposredna, interaktivna komunikacija lahko tudi v evropskem prostoru predstavlja pomemben prispevek k zviševanju volilne udeležbe, ki v so-dobnih demokracijah vztrajno pada in Slovenija ni v tem primeru nobena izjema. Tudi pri nas se spopadamo z vse večjo apatijo predvsem mlajših volivcev. Ta negativni trend bi se z večjo participacijo pri pomembnih odločitvah morda lahko zaustavil. Tako vsaj meni Obama, ki namerava do volitev in tudi po njih intenzivno komunicirati z državljani ter (tako vsaj pravi) pri svojih odločitvah upoštevati njihovo mnenje.

Kako torej prepričati volivce, naj se udeležijo volitev – s kredibilnim nasmeškom na plakatu ali z lastnim programom na YouTubu? Izvajalci odnosov z javnostmi bomo morali najti pravo ravnovesje med različnimi pristopi in tehnologijami, res pa je, da je slednji veliko bolj zahteven. Vendar je izziv ravno zato še toliko bolj mamljiv.

2 | Poslovni razgledi Pomurje | SEPTEMBER 2008

POSLOVNI OPOMNIK

KAZALO

4 PGZ tudi na spletu

6 Globina regijskega kadrovskega bazena

8 Poslovni vzglednik, Matjaž Pavlinjek

10 Razgled po dogodkih

14 Dotok novega znanja v Pomurje z mladimi raziskovalci

KOLOFON:Izdajatelj: Pomurska gospodarska zbornica - PGZ Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota T: +386 (0)2 521 36 50 S: www.poslovni-razgledi.si www.pgz.si

Glavni in odgovorni urednik: Robert Grah

Uredniški odbor: Kristjan Magdič, Mihaela Gumilar Ketiš, Simona Petek

Oglasno trženje: Frontal, d. o. o.T: +386 (0)2 530 89 00E: [email protected]

Oblikovanje in DTP: INQUA, d. o. o.

Tisk: Tiskarna S-tisk, d. o. o.

Naklada: 1000 izvodov. Glasilo prejemajo člani PGZ in je brezplačno.

Vsi ti manjkajoči členi, za tako želeni in predvsem predvolilno popularni »razvojni in tehnološki« preboj regije, so skupaj z dobrimi projekti, izvedenimi z visoko usposobljeni in motivirani posamezniki, predpogoj za nujno potreben razvoj in preskok k ustvarjanju produktov z visoko dodano vrednostjo. Vprašanje, ki se poraja samo po sebi je, ali imamo tak regijski kadrovski potencial, in če, v kolikšni meri. V mnogih razvojno raziskovalno usmerjenih podjetjih se kaže pomanjkanje omenjenega kadra že sedaj, kar je ovira za bazični razvoj novih produktov ali storitev. Poleg tega pa nas pomanjkanje kadrov sili k zaposlovanju tuje ustrezno usposobljene delovne sile, kjer pa se srečujemo s problemom drugačne organizacijske kulture zaposlenih, kakor tudi njihovo stalnostjo. Smo sestavni del evropskega trga dela, katerega potreba po deficitarnih poklicih je žal povsod enaka in daje temeljno sporočilo, da si moramo predvsem pomagati sami in skupaj z regijskimi izobraževalnimi ustanovami izobraževati tiste kadrovske profile, ki jih gospodarstvo najbolj potrebuje. Kajti skrajno neodgovorno bi bilo izvajati programe, ki jih regijsko gospodarstvo ne more absorbirati in s tem onemogočiti ljudem možnosti dostojne zaposlitve in življenja v domači regiji. Že sedaj se, po razpoložljivih statističnih podatkih, zaposleni in predvsem iskalci zaposlitev precej izobražujejo v raznih

ponujenih programih, ki pa niso nujno in vedno vezani na potrebe podjetij in njihovih razvojnih ciljev. Ob podrobni analizi teh ciljev se prihodnost gospodarskega razvoja naše regije že zrcali skozi prizmo naravoslovno tehničnih poklicev, kadra s področja družboslovja pa ima regija ta hip več kot dovolj, če že ne preveč.

Na Pomurski gospodarski zbornici smo se skupaj z našimi člani že lotili nakazane problematike in si postavili skupne cilje in aktivnosti za združitev obeh strani (delodajalske in delojemalske) ter pristopili k zagotavljanju finančnih virov za vsaj 3–5 letno obsežno kampanjo za pridobivanje ustrezne in potrebne regijske kadrovske strukture, ki ne bo le promocija deficitarnih poklicev, ampak tudi generična promocija regije. Zagotavljala bo pogoje po tem, da bodo ustrezno izobraženi kadri po končanem šolanju ostajali, se vračali oz. se priseljevali v regijo zaradi visoke kakovosti ponujenega standarda in ostalih priložnosti za osebni in strokovni razvoj.

Robert GrahGlavni in odgovorni urednik

O ustreznosti kadrov in njihovi rabi je v pomurskem prostoru, podjetjih in na vseh dogodkih vedno več govora. Poslovno okolje je tisto, ki najbolj občuti strukturna neskladja na trgu dela. Zlasti nam primanjkuje naravoslovno tehničnega, gostinskega in kadra s področja zdravstveno zdraviliških dejavnosti ter še marsikaterega.

Ali kadrovski primanjkljaj

že ovira gospodarski

razvoj regije?

Poslovni opomnik za prihodnja dva meseca:

25. 09. ob 13. uri

PGZ: SEjA UPRAvNEGA ODbORA, Terme 3000, hotel Livada

29. 09.cel dan

PGZ: ObISK AvSTRIjSKO šTAjERSKE GOSPODARSKE ZbORNIcE

16. 10. ob 9. uri

PGZ: SEMINAR »vODENjE RAčUNOvODSKEGA SERvISA«, IZKAZA POSLOvNEGA IZIDA«, Klub PAC

21. 10.ob 10. uri

PGZ: SEMINAR »AKTUALNA vPRAšANjA PRI ObRAčUNAvANjU DDv«, Klub PAC

28. 09. ob 12. uri

CARTHAGO, d.o.o.: OTvORITEv NOvE POSLOvNE ZGRADbE, Odranci

30. 09. ob 20. uri

MURA, d.d.:MODNA REvIjA,Predstavitev nove kolekcije jesen – zima 08/09, WTC Ljubljana

11. 10. ob 18. uri

RADGONSKE GORICE, d.d.:šPRIcER FEST 2008, veliki televizijski festival narodne in zabavne glasbe, Sejmišče Gornja Radgona, hala A

SEPTEMBER 2008 | Poslovni razgledi Pomurje | 3

RAZGLEDNICA

PGZ NA SPLETUZaživele so nove spletne strani Pomurske gospodarske zbornice www.pgz.si, ki zaokrožujejo celostno podobo prenovljene zbornice. Spletne strani predstavljajo osnovni komunikacijski kanal o poslovnih, gospodarskih in ostalih regijskih podatkih.

PREDSTAvITvENA ZLOžENKA PGZ

Pomurska gospodarska zbornica ima tudi novo predstavitveno zloženko, v kateri so zajete osnovne vsebine delovanja in organiziranosti te za gospodarstvo pomembne regijske inštitucije.

PGZ svojim članom, kakor tudi ostalim obiskovalcem, sedaj tudi preko spleta ponuja celovito informacijsko podporo z različnih aktualnih področij.

Osnovni namen novih spletnih strani je še intenzivneje in hitreje ponuditi svojim članom in obiskovalcem informacije o aktualnih poslovnih, gospodarskih in ostalih podatkih s področja regijskega in slovenskega gospodarstva. Posredna naloga spletnih strani pa je tudi podpiranje in utrjevanje prepoznavnosti in identifikacije Pomurske gospodarske zbornice znotraj članstva, regije, kakor tudi širše. Spletne strani www.pgz.si so nastale v sklopu nove celostne podobe zbornice.

PREGLED INFORMAcIj NA www.pgz.si:

aktualne informacije s področja •pomurskega gospodarstva pomembni podatki o Pomurju (statistika, •občine, upravne enote, …)kazalniki gospodarjenja•koledar in napovednik dogodkov, seminarjev, predavanj•projekti, sekcije, odbori, …•poslovne informacije (zakonodaja, …)•aktualni razpisi•storitve PGZ•organi PGZ•obrazci za pristop k članstvu v PGZ in članarina•kontakti•novi predlogi•idr.•


POSLOVNI RAZGLED

Na ponedeljkovi okrogli mizi z naslo-vom Hrana – varna in zdrava, se je prof. dr. Milan Pogačnik, član izvršnega od-bora EFSA in dekan Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, pogovarjal z Iztokom Jarcem, ministrom za kmetijstvo, goz-

darstvo in prehrano RS, Dunjo Sever, dr. med., glavno inšpektorico Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, in mag. Dejanom Židanom, predsednikom uprave Skupine Panvita. Beseda je tekla o zagotavljanju varne in zdrave hrane, ki predstavlja za svet in Evropo ter vsako osveščeno državo, izjemno zahteven sistem, ki mora delovati usklajeno na vseh nivojih, v okviru vseh resorjev in predvsem na nivoju vseh proizvajalcev hrane. Navzoči so prišli do zaključka, da so pri nas v sistem zagotavljanja varne in zdrave hrane vključena predvsem področja zdravstva, kmetijstva, veterinarstva in živilske industrije ter posamezni individualni proizvajalci.

Obdobja poceni hra-ne so mimo. Cena hrane se je v zadnjih treh letih dvigni-la za 83 odstotkov, delež samooskrbe v Sloveniji pa se je zni-žal na vseh področjih. Proizvodnja žita je v 80-ih in 90-ih letih pokrila več kot 70 odstotkov potreb,

danes jih pokriva manj kot 50 odstotkov. Ključna vprašanja druge okrogle mize z naslovom Poljedelstvo ali vrtičkarstvo, ki jo je vodil Branko Virag, izvršni direktor za poljedelstvo v Skupini Panvita, so se nanašala na prostor in način pozicioniranja slovenskega kmetijstva in poljedelstva v evropskem prostoru in strategijo razvoja slovenskega kmetijstva. Pri tem je potrebno izpostaviti razmišljanje, ali smo lahko

»vrt Evrope«, kjer bomo pridelovali visokokakovostno hrano in jo tudi uspešno prodajali na evropski trg ali pa bomo obstali le pri primarni proizvodnji. V razpravi so svoja mnenja in stališča predstavili Marta Hrustel Majcen, vodja sektorja za sonaravno kmetijstvo na MKGP, prof. dr. Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo Maribor in doc. dr. Črtomir Rozman, prav tako s Fakultete za kmetijstvo Maribor.

Vs ebina t re t j e okrogle mize je bila Prašičereja v Sloveniji in v Evropi leta 2025. Voditeljica okrogle mize prof. dr. Milena Kovač, iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, se je pogovarjala z dr. Hubertom Hennejem, BHZP, vodjo reje v

okviru zveznega programa za hibridno rejo prašičev iz Nemčije, Petrom Vriskom, predsednikom UO Zadružne zveze Slovenije in Albertom Smodičem, izvršnim direktorjem za prašičerejo v Skupini Panvita.

Zadnja okrogla miza je potekala na temo Kupovati poceni, ži-veti drago. Razpravo je vodila in povezo-vala novinarka Vida Petrovčič, ki je svoje goste spraševala o nji-hovih nakupovalnih izkušnjah in navadah ter o pogledih na slo-

vensko potrošništvo. Njeni gostje so bili mag. Mariča Lah, direktorica Trgovinske zbornice Slovenije, mag. Iztok Bricl, predsednik uprave Žito, d. d. in mag. Peter Polanič, predsednik UO družbe Panvita Mir iz Gornje Radgone.

Z leve: Vida Petrovčič, mag. Iztok Bricl, mag. Mariča Lah in mag. Peter PolaničZ leve: Branko Virag, Marta Hrustel Majcen, Martina

Bavec in doc. dr. Črtomir Rozman

Z leve: prof. dr. Milena Kovač, Peter Vrisk, Albert Smodiš in dr. Hubert Henne

Z leve: prof. dr. Milan Pogačnik, Iztok Jarc, Dunja Sever, dr. med. in mag. Dejan Židan


PREDSTAVLJAMO

PANVITA NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU Z OKROGLIMI MIZAMI NAD AKTUALNE TEMESkupina Panvita, ki postaja pomemben evropski proizvajalec varne, kakovostne in okusne hrane, se je tudi letos predstavila na Kmetijsko–živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Na razstavnem prostoru v hali A so poleg običajne sejemske ponudbe pripravili štiri okrogle mize, kjer je vodstvo skupine s predstavniki znanosti, politike in gospodarstva razpravljalo o aktualnih temah živilsko pridelovalne in prehrambene panoge.

TADEj RUžIč, SGP Pomgrad, d. d.

Sistem SGP Pomgrad deluje v dejavnosti, ki se že nekaj časa srečuje s pomanjka-njem kadrov. Te te-žave rešujemo pred-vsem sami in na več načinov. Eden izmed

dolgoročnejših je primerna štipendijska politi-ka (v letu 2007 smo podelili 8 novih štipendij, enako načrtujemo tudi letos), vzpodbujanje zaposlenih v dokvalifikacije in financiranje teh stroškov, poleg tega pa še nudimo opravlja-nja strokovne prakse. Letos smo se tudi prvič povezali z OE Zavoda za zaposlovanje, kajti želeli smo preizkusiti do 40 kandidatov, ki bi jih kasneje ob delu izobrazili za poklice zidar ali tesar in eventualno tudi gradbeni delovodja. Po začetnih tridesetih jih je sedaj ostalo pri nas le še 5, vsi ostali pa niso pokazali posebnega zanimanja ali vneme za tovrstno delo.Glede na to, da je srednješolsko izobraževanje za poklice gradbeništva v Murski Soboti pov-sem zamrlo in da tudi ustrezna šola ni pokazala nekega posebnega zanimanja ali aktivnosti za tovrstne programe, se moramo subjekti v gospodarstvu znajti predvsem sami na nači-ne, kot so opisani zgoraj (denimo vajeniški program je bil ukinjen že pred nekaj leti). Ker pa gre za dolgoročno usposabljanje potrebnih kadrov, se za manj zahtevna dela vedno bolj poslužujemo storitev družb, ki delo takih de-lavcev ponujajo.Pomanjkanje določenih poklicnih profilov na eni strani, ter najvišja brezposelnost med regija-mi na drugi strani, kaže na to, da v bistvu kadro-vske politike sploh nimamo in da so posledice že tu. Seveda svoje pripomore tudi dejstvo, da obstoječa socialna politika za primere brezpo-selnosti tako stanje v veliki meri tudi podpira, saj sam trdim, da kdor danes v Pomurju želi delati, lahko dela, pod predpostavko seveda, da

nima kakšnih fizičnih ali drugih ovir. Tudi sta-nje, ko se gospodarski subjekti za pridobivanje deficitarnih kadrov zanašamo izključno nase, ni običajno. Menim, da so najbolj zatajile šolske institucije in njihovo premajhno zanimanje za potencialne učence, sploh, če se je v preteklosti pokazalo, da pasivni načini animiranja otrok in posebej staršev (razpis, zloženke, oglasi ipd.) niso prinesli nobenega efekta. V gospodarstvu smo pripravljeni sodelovati z izobraževalnimi institucijami, ni pa realno pričakovati, da bomo sami izvajali izobraže-valne programe. Rešitev vidim torej v tem, da izobraževalne institucije najprej »posnamejo« potrebe gospodarstva in nato začnejo (tudi ob finančni pomoči gospodarstva) usmerjati mlade v deficitarne poklice. Seveda pa je to proces, ki bo prinesel rezultate ne prej kot v nekaj letih.

šTEFAN SObOčAN, VARIS Lendava, d. d.

V družbi Varis smo prepr iča-ni, da kadrovsko politiko Pomurja mora narekovati gospodarstvo.Razvojni načrti in vizije podjetij mo-

rajo zagotoviti potrebo po strukturi in številu kadrovskih potreb, tako srednjeročnih kot dol-goročnih. Le dobro načrtovanje in nato razvoj človeških virov lahko ustrezno balansira to, za prihodnost vedno pomembnejše, področje.Koordinator za kadrovsko politiko Pomurja mora biti Pomurska gospodarska zbornica. Aktivno vlogo pri tem mora odigrati Zavod za zaposlovanje, saj je to njegovo osnovno po-slanstvo. Za realizacijo tega cilja pa se mora ustrezno prilagoditi, se preoblikovati.Reševanje kadrovske problematike naj se izvaja z ustreznim štipendiranjem, omogočanjem izvajanja praktičnega pouka in počitniške

prakse, delom preko študentskih servisov ter sodelovanjem šol z gospodarskimi subjekti. Takšen način reševanja te problematike bo zbudil zanimanje pri naši mladini za delo v pomurskih podjetjih. Konkurenčna plača, dodatno izobraževanje doma in v tujini ter možnost osebnega razvoja je nujnost, ki vedno bolj stopa v veljavo.Avtocestna povezava Pomurja z osrednjo Slovenijo je za kadrovski potencial priložnost in hkrati nevarnost. Trg delovne sile bo začel aktivno delovati. Pomurci bomo lahko dnevno migrirali v kraje, kjer nam bodo zagotovili ustrezno delo, plačo, varno zaposlitev. Ponovila se bo zgodovina, ko je precej naših prednikov šlo s trebuhom za kruhom iz Pomurja. Na drugi strani se pa lahko k nam v Pomurje dnevno vozijo deficitarni kadri. Od gospodarske moči naše regije, od strukture gospodarskih družb, od programov z malo oz. veliko dodano vre-dnostjo, od potreb po kvalificiranih oz. visoko izobraženih kadrih, od delovno intenzivnih oz. neintenzivnih programov bo odvisna dnevna fluktuacija kadrov.Naj naveden še nekaj konkretnih predlogov za reševanje kadrovske politike v Pomurju:

- v regiji je potrebno zagotoviti enoten in pregle-den trg dela sedanjih in prihodnjih kadrov ter ponudnikov zaposlitve - kadrovska baza,

- vse gospodarske družbe (male, srednje in velike) morajo pripraviti realni pet do deset letni plan potreb po kadrih,

- s sodelovanjem staršev, šol, Zavoda za zapo-slovanje in gospodarstva je potrebno mlade usmerjati v ustrezne poklice,

- treba je dati večji poudarek štipendijski politiki in ostalim oblikam stimulacije ter osveščenosti mladih pri izbiri poklicev,

- potrebna je večja fleksibilnost pri progra-mih srednjih in visokih šol - slediti potrebam gospodarstva,

- mladim v regiji je potrebno zagotoviti enak oz. podoben status, kot ga imajo tisti v osrednji Sloveniji glede na osebe prejemke, možnosti

Potencialni domači in tuji vlagatelji že sedaj izražajo bojazen pred pomanjkanjem ustrezne kvalificirane delovne sile pri nas. Zato je pravilna izbira izobraževanja za mlade, tako za posameznike kot za gospodarske družbe in regijo, zelo pomembna. Doslej so namreč podjetja izbirala kader, sedaj pa ustrezno strokovno izobraženi kadri, govorimo o tistih deficitarnih, izbirajo podjetja. Zaradi ne preveč globokega regijskega kadrovskega bazena morajo podjetja vedno bolj skrbeti za ustrezen ugled in manjkajoče kadre privabljati na različne inovativne načine.

1. Na kakšen način pa v vašem podjetju privabljate mlad, ustrezno izobražen in perspektiven kader?

2. Kako bi se po vašem mnenju bilo potrebno lotiti reševanja kadrovske problematike in kakšna bi po vašem mnenju bila ustrezna kadrovska politika za Pomurje?

3. Kakšne posledice lahko po vašem mnenju pričakujemo, če se kadrovske problematike v regiji na bomo lotili pravočasno in na pravi način?

GLObINA REGIJSKEGA KAdROVSKEGA bAZENA


RAZ(O)GLEDALO

osebnega razvoja, stanovanje, vrtec, šolanje svojih otrok itd. Dejstvo je, da se kadrovske problematike mo-ramo lotiti načrtno. V bližnji preteklosti se pomursko gospodarstvo ni ubadalo s pomanj-kanjem ustreznih kadrov. Izjema so bili le kadri v gradbeništvu in tehnični kader. Dokler pa se bomo v Pomurju srečevali s podatkom, da delodajalci na Zaposlitvenem sejmu ponujamo 500 različnih delovnih mest in ne najdemo ustreznega kadra, je dejstvo, da je bila v pre-teklosti kadrovska politika zgrešena (starši in poklicni usmerjevalci, ustreznost-neustreznost šol v Pomurju, možnost zaposlitve doma oz. drugje, plačila za določena dela, transparen-tnost ponudb in povpraševanja itd.). Prihaja čas, ko se bomo morali z načrtovanjem kadrovskih potreb, upravljanjem in razvojem človeških virov ukvarjati bolj profesionalno. Čas je za kadrovske managerje oz. managerke.

METKA šOOš SvETEc, Arcont, d. d.

V družbi Arcont imamo za priva-bljanje novih, mla-dih kadrov uvedenih vedno več aktivnosti. Z dijaki in študenti navezujemo stike že v času šolanja, to je s

kadrovskimi štipendijami, omogočanjem ob-veznih šolskih oz. študijskih praks, nudenjem dela preko študentskega servisa, mentorstva pri seminarskih in diplomskih nalogah, itd. Drugi spekter pa je kadrovski marketing, sem sodijo organizirani ogledi podjetja v sklopu šolskih ekskurzij, informativnih dni ali poklic-ne orientacije, predstavitve podjetja in pokli-cev na osnovnih, srednjih šolah in fakultetah, zaposlitvenih sejmih, v raznih medijih, itd. Zavedamo se, da bo na uspešnost pridobivanja kadra vedno bolj vplival ugled podjetja kot celote, zato je pomembno ustrezno korpora-tivno komuniciranje v različnih javnostih ter ustvarjanje podobe zaželenega delodajalca.Reševanje kadrovske problematike vidimo v aktivnem sodelovanju izobraževalnih ustanov, delodajalcev, stanovskih združenj, svetovalcev za poklicno orientacijo ter medijev. Danes šolske ustanove razpisujejo programe, ki so v očeh mladih zanimivi ter dobro zveneči, kjer ni potrebne velike promocije ali napora za zagoto-vitev zadostnega števila vpisanih. Žal največkrat to niso poklici, s katerimi bi bili ti mladi v regiji ali širše takoj zaposljivi. V Pomurju rabimo nek strokoven organ, katerega osnovno poslanstvo bi bilo povezovanje vseh teh akterjev, da bi vsi imeli enak cilj: zaposljiv kader, ki je strateškega pomena za regijo. Ta organ bi moral voditi potrebne aktivnosti za promocijo perspek-tivnih, deficitarnih poklicev ter navduševanje,

usmerjanje, osveščanje otrok in staršev že od začetka osnovne šole naprej. To bi lahko bilo v sklopu posameznih šolskih predmetov, ekskur-zij, interesnih dejavnosti, delavnic, predavanj, roditeljskih sestankov, itd. Že leta in leta se o tem na različnih svetih, konferencah, zborih v regiji govori, nekega praktičnega premika pa ni zaznati. Sredstev iz raznih javnih razpisov je prav tako bilo že ogromno porabljenih v ta namen. V regiji pa se še nadalje odpirajo izobraževalni programi in povečujejo vpisna mesta za poklice, katerih enake ali podobne ima že ogromno brezposelnih.Če se kadrovske problematike v regiji ne bomo lotili pravočasno lahko pričakujemo še večjo strukturno brezposelnost in še več mladih, ki s pridobljenimi izobrazbami ne bodo našli ustreznega delovnega mesta. Mladi bodo žal primorani reševati svojo situacijo z iskanjem zaposlitve na manj zahtevnih, pomožnih, tudi slabše plačanih delih ali pa živeti v oziroma na robu revščine in ob pomoči socialnih trans-ferjev. Na drugi strani že imamo podjetja, ki morajo iskati ustrezno izobražen kader izven Slovenije ali pa, kar je najslabše, preselijo pod-jetje, ali del podjetja tja, kjer je razpoložljivost ustreznega kadra boljša.

Cena stanovanj: 1.400 €/m2 + DDV Cena enega zunanjega parkirnega mesta: 2.500 € + DDV Cena enega podzemnega parkirnega mesta: 8.000 € + DDV

Informacije: IMO-REAL d.o.o., Ulica Štefana Kovača 10, 9000 Murska Sobota, T: 02/534 98 40, I: www.imo-real.si

Investitor:

Stanovanjsko naselje CvetkovaStanovanjsko naselje Cvetkova

Na lepi in mirni lokaciji v mestnem jedru Murske Sobote so naprodaj nadstandardna stanovanja velikosti od 50 do 114 m2, ki bodo vseljiva novembra 2008.


RAZ(O)GLEDALO

Matjaž Pavlinjek, tehnični direktor skupine Roto

Podjetniški duh vam je bil, glede na to, da je Roto družinsko podjetje, tako rekoč položen že v zibko. Ste kdaj razmišljali, da bi v življenju počeli karkoli drugega?

Verjetno bi me danes videli kot glasbenika ali pilota, če ne bi prevladala tehnika. Prepričan sem, da je to bila prava odločitev, saj sta mi letenje in igranje danes odlična konjička.

Menim, da je globalizacija danes prihodnost.

Kaj smatrate za vaš največji poslovni uspeh?

Inovacije so tiste, s katerimi se lahko pohvalim. To mi daje tudi notranje zadovoljstvo in veselje do dela. Vedno strmim k temu, da naredim tehnično in tehnološko boljši proizvod, kot je na tržišču. Sem dobitnik dveh zlatih in dveh srebrnih plaket PGZ za inovacije.

Kakšna načrte imate v gostinstvu in turizmu, glede na to, da se usmerjate tudi na to področje?

Podjetjem in turistom želimo ponuditi po-leg dobre kulinarike še prenočišča in zabavo. Zraven restavracije Lovenjak gradimo hotel v prekmurskem stilu, s pokritim bazenom in wellnes centrom.

Vedno strmim k temu, da naredim tehnično in tehnološko boljši

proizvod, kot je na tržišču.

Kakšni so vaši načrti v prihodnje in kje se vidite čez deset let?

Menim, da je globalizacija danes prihodnost. V skupini Roto proizvajamo v štirih državah in prodajamo na vseh kontinentih. V prihodnje se bomo usmerili v segmente kupcev in izdelkov, kjer dodana vrednost temelji na znanju v razvoju in proizvodnji tehnološko dovršenih polimernih proizvodov, ki so v koraku s sodobnimi in ekološko naravnanimi trendi v svetu. Čez deset let vidim skupino Roto kot največjega proizvajalca rotomuoldinga v Evropi.

Prosti čas je dan danes zelo dragocen. Kako pa ga vi preživljate?

Če se le da, ga preživim z družino, baterije pa si napolnim, kadar letim z balonom nad prekmursko ravnico.

Ste še relativno mladi, a izjemno uspešni. Kakšen je vaš recept za uspeh?

Prepričan sem, da je za osebno uspešnost najpomembnejša volja do dela, postavljeni cilji in izbira pravih sodelavcev, ki morajo imeti znanje in motivacijo do dela.

Za osebno uspešnost je najpomembnejša volja do dela, postavljeni cilji in izbira pravih

sodelavcev, ki morajo imeti znanje in motivacijo do dela.

Pregovor pravi: Za vsakim uspešnim podjetnikom stoji uspešna ženska/prava ekipa. Kako pa je pri vas?

V poslu vedno strmim k temu, da me spremlja dober tim. Verjamem, da vsi v družini prispevamo k uspehu podjetja. Ponosen sem na njih.

Inovativen, izkušen in podjeten z občutkom iznajdljivosti. Nadaljuje tradicijo družinskega podjetja, saj pravzaprav v domačem podjetju dela že od najstniških let. je tehnični direktor skupine Roto, njegova pot pa je jasno usmerjena naprej, saj pravi, da odličen vodja postaneš takrat, ko prehodiš pot od operativca do menedžerja podjetja. Ponosen je na svojo družino, zato je ohranjanje in širjenje družinske tradicije temeljno poslanstvo njegovega dela. Ni zadovoljen s tem, kar je že na trgu, zato vedno stremi k temu, da naredi nekaj boljšega, inovativnejšega, prepoznavnega …

R


POSLOVNI VZGLEDNIK

Galexova razvojno-raziskovalna skupina tako želi z inovativno farmacevtsko obliko razvijati kakovostne in prodajno uspešne generične iz-delke. Razvoj in raziskave imajo danes ključno vlogo pri utrjevanju in nadaljnjem razvijanju konkurenčnega položaja Galexa kot enega izmed pomembnih generičnih proizvajalcev zdravil v evropskem prostoru. Osnovne naloge razvojne dejavnosti ostajajo: razvoj tehnologij za proizvodnjo učinkovin in farmacevtskih oblik ter izvajanje vseh potrebnih testiranj in raziskav, ki omogočajo proizvodnjo zdravil na recept, izdelkov za samozdravljenje ipd.

Zaradi optimizacije proizvodnje so se v Galexu odločili za prodajo deleža družbe Vitapharm, d. o. o. večjemu slovenskemu veleprodajnemu podjetju s področja prodaje zdravil, saj menijo, da bi Vitapharm zaradi svoje majhnosti dolgoročno težko dobro posloval na konkurenčnem trgu veledrogerij in da se želijo bolj posvetiti proizvodnji generikov. Vitapharm se, vsaj začasno, ne bo v celoti prodajal, strateški partner pa bo večje slovensko podjetje s področja prodaje zdravil. Miran Jablanovec, direktor Galexa, pozitivno gleda na same učinke prodaje, saj pravi, da lahko

izpad, s pridobitvijo strateškega partnerja za Vitapharm, nadomestijo s prihodki od prodaje generičnih zdravil. V Galexu ocenjujejo, da gre za trenutno najboljšo možno potezo. Tako trenutno zaključujejo pomembnejši poslovni projekt na področju generičnih zdravil, zato pričakujejo, da bodo letošnji poslovni rezultati še boljši od načrtovanih.

GORIšKO PRODAjNO MESTO PREDSTAvILO NOvO MURINO »IDENTITETO MODNOSTI« Z otvoritvijo novogoriške prodajalne se je Mura približala kupcem iz pretežno severnih delov Primorske, saj potrebe južnega in obalnega dela že zapoljnjuje prodajalna v Portorožu. Prodajno mesto je prilagojeno željam najzahtevnejših kupcev, kot so poslovneži in modni navdu-šenci. V ponudbi je moč najti modo za moške in ženske iz vseh Murinih kolekcij. Sicer pa je v Novi Gorici že opaziti novo Murino modno strategijo. Gre za razvoj t.i. »identitete modnosti«, kjer so uveljavljeni Murini poslovni eleganci dodali oblačila za bolj modno drzne in sproščene priložnosti, ki jih najdemo pod linijo e.Mura.

NOvA RAZvOjNA STRATEGIjA šIRITvE MALOPRODAjNE MREžE Otvoritev prodajalne je sicer del nove Murine razvojne strategije širitve maloprodajne mreže, v okviru katere predvidevajo širitev prodajnih mest tako doma kakor v tujini - na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, na Madžarskem, v Avstriji, Makedoniji, na Češkem, v Belgiji in Kazakstanu. Po besedah vodilnih, v ta namen že iščejo zanimiva nakupovalna središča in elitne lokacije v središčih mest.

SPREMEMbE TUDI v OKvIRU DELOvNIH PROcESOvNove strategije so se lotili tudi v okviru projekta Prenova poslovnih procesov in strategije.

Prenovljena Murina uprava je z lastnim znanjem in s pomočjo zunanjih strokovnjakov začela uresničevati strategijo, ki bo pripomogla k učinkovitemu in hitremu zmanjševanju negativnih rezultatov poslovanja. V Muri predvidevajo, da bodo z uresničitvijo ukrepov privarčevali štiri milijone letno in v roku dveh let izplavali iz rdečih številk. Ni dvoma torej, Mura je na novi poti.

V GALEXU OPTIMISTIČNO ZAZRTI V PRIHODNOSTŽelijo se posvetiti proizvodnji generikov

MURA NA NOVI POTI

v podjetju Galex imajo s prodajo generičnih zdravil ambiciozne načrte in so optimistično zazrti v prihodnost. cilj Galexovega razvoja in raziskav je razvoj inovativnih generičnih zdravil, t.i. generičnih zdravil z dodano vrednostjo, ki zagotavljajo izdelkom ključne prednosti še več let po vstopu na tržišče.

Miran Jablanovec, direktor podjetja Galex

v začetku septembra je še vedno največja evropska tovarna oblačil v novogoriškem nakupovalnem središču Qlandia odprla svoje novo prodajno mesto. Skupaj s franšizami in shop in shop-i jih njena maloprodajna mreža šteje zdaj že 28. Odprta prodajalna v Novi Gorici, ki zaseda 180 m², in se ponaša z modernim dizajnom, je Murina trinajsta lastna prodajalna v Sloveniji.

V novi novogoriški prodajalni (z leve proti desni:) mag. Jasna Petan, direktorica družbe Mura EHM, Franc Huber, predsednik uprave Mure, Nina Kohne, Miss Alpe Adria International 2007, Henrik Peternelj, predsednik nadzornega sveta Mure, Marinka Glavač, članica uprave za finance in ekonomiko.


PREDSTAVLJAMO

Predstavniki Občine Moravske Toplice, javnega zavoda Krajinski Park Goričko in centra za nordijsko hojo Pomurja, ki deluje v okviru Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota, so v začetku septembra predstavili skupni projekt »Oaza zdravja – doživljajsko turistični center«, ki bo zgrajen v Tešanovcih. Projekt v vrednosti 1.576.789 evrov, ki se delno financira iz sredstev Evropske unije, bo predvidoma zaključen v roku enega leta. Njegov glavni namen je razvoj nove blagovne znamke, produktov in storitev v Krajinskem parku Goričko ter izvajanje trženjskih aktivnosti za lokalne kulinarične produkte na zavarovanem območju narave.

v ObčINI MORAvSKE TOPLIcE NASTAjA DOžIvLjAjSKO TURISTIčNI cENTER

Predstavietv projekta »Oaza zdravja - doživljajsko turistični center«

v Radgonskih goricah so letos pripravili že drugi Dan odprtih kleti. Celodnevnega zabavno -glasbenega dogajanja se je udeležilo več kot 3.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Ogledali so si zanimive vinske kleti ter pokusili večkrat nagrajena vina in penine. Največje zanimanje je požel Rdeči Janževec, ki so ga javnosti predstavili prvič.

Posebnost letošnje prireditve je bila zanimiva razstava fotografij foto natečaja »Vino in vinorodna pokrajina«.

DAN ODPRTIH KLETI RADGONSKIH GORIc

Zmagovalci foto natečaja, direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič (tretji z leve), vinska kraljica Svetlana Širec ter Miss Slovenije Tadeja Ternar

Konec avgusta je v športnem centru v Predanovcih potekal tradicionalni Kemin piknik, ki ga vsako leto prirejajo za svoje poslovne partnerje. Poleg degustacije tradicionalne jedi »dödölov«, iskanja sreče v srečelovu ter možnosti rekreacije sta zbrane zabavali še glasbeni skupini Langa in Turbo Angels.

Celotni program je popestril še Peter Podlunšek, akrobatski pilot Aerokluba Murska Sobota, ki se ponaša z vrhunskimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, kateremu sta se na adrenalinski vožnji pridružila tudi dva srečna izžrebanca.

KEMIN TRADIcIONALNI PIKNIK ZA POSLOvNE PARTNERjE

Sproščeno vzdušje na Keminen pikniku


RAZGLED

Najbolj inovativnim je Gospodarska zbornica Slovenije v mesecu septembru podelila najvišja priznanja na področju inovativnih dosežkov v slovenskih podjetjih, ki so nastala v letu 2007. Tudi letos je bila konkurenca med inovativnimi projekti zelo velika, saj je na regionalni ravni kandidiralo 170 inovacij in več kot 300 inovatorjev.

Prejemnik letošnjega srebrnega priznanja na nacionalni ravni je radgonsko podje-tje Elti, d. o. o., ki je prejelo priznanje za inovacijo EcOS 3000 – »Elti change over system«. ECOS 3000 je nov izdelek podjetja ELTI in je plod razvojnega pro-jekta, ki bo podjetju omogočal utrditev položaja in vstop na nove, najbolj razvite globalne trge.

Takšne nagrade prinašajo pozitiven vpliv tudi v lokalno okolje in gospodarstvo, saj je inovativnim izdelkom omogočen preboj v sam svetovni vrh, posledično pa takšna priznanja pozitivno vplivajo tudi na zaposlovanje in razvoj v pomurski regiji.Z leve: Zdenko Pavček, predsednik GZS, Uroš Slavinec, predsednik

UO GZS, Matej Vlašič, vodja razvoja Elti in Peter Poles, voditelj

ELTI, D. O. O. PREjEMNIK SREbRNEGA PRIZNANjA NA RAZPISU GZS Z INOvAcIjO EcOS 3000 – »ELTI cHANGE OvER SySTEM«

Slika: ECOS 3000

Direktor skupine Nafta Lendava mag. Mirko Horvat je konec avgu-sta na delovnem obisku gostil Ministra za promet mag. Radovana Žerjava. Seznanil ga je z obstoječimi razvojnimi projekti skupine in njihovimi naložbenimi načrti.

žerjav si je ogledal potek gradnje nove tovarne formalina F-2 in poudaril, da je Nafta Lendava paradni konj ter gonilna sila lendavske občine, saj ogromno vlaga v lokalno okolje ter je s svojo skrbjo za ekologijo vzgled tudi drugim podjetjem.

Dodal je, da se uspešno razvija vsa občina, ki ustvarja ugodno poslovno okolje za nove naložbe in da je za njen nadaljnji razvoj poleg avtocestne potrebno zagotoviti še ustrezno železniško povezavo, saj je Lendava z osrednjo Slovenijo po tirih povezana le preko Hrvaške.

MINISTER žERjAv ObISKAL NAFTO LENDAvA

Upravna zgradba skupine Nafta Lendava

vRHUNSKA vINA MAROF IZ SKUPINE PANvITA NA KMETIjSKO-žIvILSKEM SEjMU

Utrinek z novinarske konference ob predstavitvi blagovne znamke Marof

Skupina Panvita je na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni predstavila novo linijo vrhunskih in kakovostnih vin blagov-ne znamke Marof iz Mačkovcev. Vinska linija, ki dopolnjuje uveljavljeno prehrambeno verigo Skupine Panvita, bo na tržišče lansirala linijo belih vin, v prihodnosti pa je načrtovana tudi pro-izvodnja rdečih. Vina blagovne znamke Marof so razdeljena v tri kakovostne skupine.

Družba načrtuje že v letošnjem letu polnjenje 57.440 steklenic, do leta 2014 pa kar 241.840 steklenic. Grozdje za proizvodnjo vin raste na lastnih in okoliških vinogradih na skupno 41,6 hektar-jih, pridelano pa je po strogih merilih Panvitine vizije o sonaravni pridelavi.


RAZGLED

Skupni razstavni prostor PGZ in GZS je v času Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni obiskal generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič in se srečal s pomurskimi direk-torji ter ostalimi kreatorji javnega mnenja v naši regiji.

SREčANjE GENERALNEGA DIREKTORjA GZS S POMURSKIMI DIREKTORjI

Podjetje INOKS, ki se ukvarja s proizvodnjo nerjaveče procesne opreme, je na letošnjem Kmetijsko- živilskem sejmu predstavilo program nerjavečih izdelkov za vinarje, pridelovalce sokov in žganja ter program nerjavečih ograj, ki jih proizvajajo za različne poslovne objekte, hotele, večstanovanjske objekte in stanovanjske hiše.

Posebno pozornost so v letošnjem letu namenili tehnologiji pasterizacije soka, saj so za pretočni cevni pasterizator letos na sejmu prejeli tudi priznanje.

INOKS-U PRIZNANjE ZA PASTERIZATOR SOKA

Inoksov razstavni prostor Pretočni cevni pasterizator soka

Mag. Samo Hribar Milič (prvi z leve) v razgovoru s pomurskimi direktorji

Že četrtič letos je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij na Kmetijsko-živilskem sejmu aktivno predstavila svoje člane. Tokrat sta se predstavi-tvi pridružili tudi Pomurska gospodarska zbornica in Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Člani Sekcije za pekarstvo in mlinarstvo so na stalni razstavi poleg rednega programa predstavili še novosti v pekovskih izdelkih in testeninah, za katere so v letu 2008 prejeli zlata priznanja za odlično kakovost. Letošnje sejemsko dogajanje so dodatno popestrile še aktivnosti podpornikov kampanje »Kupujem slovensko«, tako je več kot 50 podjetij za obiskovalce pripravilo razstavo svojih blagovnih znamk in pokušino izdelkov.

UTRIP IZ SKUPNEGA RAZSTAvNEGA PROSTORA GZS IN PGZ, TER ZGODbA »KUPUjEM SLOvENSKO»

Razstavni prostor Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij

Predstavniki Pomurske gospodarske zbornice in Gospodarske zbornice Slovenije so bili v sredini septembra na delovnem obisku pri predsedniku uprave Mure Francu Hubru, ki jim je na kratko predstavil trenutno stanje in poslovanje podjetja ter nakazal nove smeri in aktivnosti razvoja oziroma reorganizacije podjetja. Osrednja tema razgovora je bila, kako in na kak način se lahko obe zbornici vključujeta v predvidene aktivnosti podjetja in s svojimi kompetencami ter poslovnimi kanali pomagata pri poslovanju in prestrukturiranju podjetja.

Z leve: AlenkaAvberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politiko, mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, Robert Grah, direktor PGZ in Franc Huber, predsednik uprave Mure

ObISK PREDSTAvNIKOv PGZ IN GZS PRI PREDSEDNIKU UPRAvE MURE


RAZGLED

ROTO Z NOvIMI PROIZvODNIMI KAPAcITETAMI

Zaposleni Doma starejših občanov Radenci (DOSOR), ki je julija letos uradno odprl svoja vrata, so se še pred vselitvijo prvih prebivalcev odločili, da simbolno pristopijo h krvodajalski akciji. Akcije se je udeležilo 20 sodelavcev.

Dosor razpolaga s 120 mesti, za katere je pridobil koncesijo Ministrstva za delo družino in socialne zadeve. Skupna kapaciteta doma je 176 mest po površini in opremi nadstandardnih prostorov za bivanje s pripadajočo infrastrukturo: ambulanta, fizioterapija, delovna terapija, kavarna, telovadnica, knjižnica, e-kotiček, terasa, balinišče, vrt, sadovnjak.

Infrastruktura Dosorja omogoča organizacijo pomoči in aktivnosti stanovalcem v skladu z načeli domov četrte generacije. Le-ti ponu-jajo življenje v bivanjskih skupnostih, kjer sobe z lastno kopalnico in balkonom stanovalcem ponujajo individualnost in mir, skupni prostori s kuhinjo, jedilnico in imitacijo dnevne sobe v vsaki bivanj-ski lameli, pa sobivanje, socialni krog in skupne aktivnosti.

DOSOR – KRvODAjALSKA AKcIjA Ob ODPRTjU

Zaposleni z direktorico Matejo Hauser (prva z desne) ob odprtju Doma starejših občanov Radenci (DOSOR)Novi proizvodni prostori podjetja ROTO

Podjetje ROTO je 4. julija odprlo nove proizvodne prostore v Černelavcih pri Murski Soboti. Naložba v vrednosti 3 milijone evrov predstavlja za podjetje več kot 20 odstotno povečanje kapacitet in je bila končana v osmih mesecih.

Novi obrat, ki se razprostira na 4000 m2 površine, je opremljen z najsodobnejšimi tehnologijami predelave plastičnih mas v Evropi. Pri projektiranju objekta so upoštevali novi koncept razpo-reditve prostorov ter koncept komunikacijskih in transportnih poti optimizirali v smislu vitke proizvodnje (Lean Manufacturing).

Nova kompondirna linija omogoča celostno recikliranje materiala in oplemenitenje kakovosti le-tega za ponovno uporabo v pro-izvodnji. Nakup novih strojev je delno sofinanciran iz evropskih sredstev za investicije v nove tehnologije. Glede na visoko rast cen nafte in polimerov v podjetju Roto poskušajo ohraniti rast prihodkov za 20 odstotkov letno in kljub velikim naložbam ohraniti 10 odstotno razliko v ceni.

Foto Šimonka

BREZPLAČEN KLIC

080 17 60www.digifot.com

Najcenejša kakovost

Foto Šimonka - Jolanda Šimonka Milič s.p - Glavna ul. 15 - 9220 Lendava

-10% “JESEN”Geslo popusta na vse artikle do 31.10.2008

Murska Sobota - Kocljeva 3 | tel.: 02 522 3 882Lendava - Glavna ul 15 | tel.: 02 577 2 870

Digitalna tiskarna Foto knjige * Koledarji *Letaki * Prospekti * Brošure Priprava - tisk - vezava - vse v eni hiši

Izdelava fotografij preko interneta


RAZGLED

PREDSTAVLJAMO

dOTOK NOVEGA ZNANJA V POMURJE Z MLADIMI RAZISKOVALCI

Leta 2006 je RRA Mura začela izvajati projekt, ki so ga pridobi-li na razpisu Evropske unije oziroma nje-nega sekreta-riata za širitev. Projekt je bil v

prvi fazi, v sodelovanju z regijsko gospo-darsko zbornico, namenjen identifikaciji podjetij in skupin ljudi, ki so oz. še bodo najbolj izpostavljene s širjenjem Evropske unije, predvsem odpiranjem trga dela. V končni fazi želijo vzpostaviti mehanizme, ki bodo zmanjšali možnost potencialne nezaposlenosti študentov, ki končujejo študij, na minimalno možno raven in jih že v fazi zaključka študija povezati z njiho-vimi morebitnimi delodajalci na območju Pomurja.

Cilj raziskave je vzpostaviti mehanizme, ki bodo pomagali podjetjem izdelati oz. do-delati svojo vizijo razvoja in prehoda v višji kakovostni in cenovni razred. Z razvojem podjetij bo istočasno napredovala tudi regi-ja. Mehanizmi predstavljajo celovit pristop pri ciljno usmerjenem razvoju pomurskih podjetij, kar je razvidno iz slike 1. Projektno usmerjeno štipendiranje (PUŠ) spodbuja sodelovanje med podjetji in študenti, ki zaključujejo svoj študij. Na projektni bazi bodo študentje sodelovali s podjetji pri izvajanju določenih podpornih nalog, ki služijo uresničevanju projektnih ciljev. V fazi priprave in izvedbe projektov bodo s podjetji sodelovali strokovnjaki z ustre-znimi izkušnjami in referencami v sistemu svetovanja (consulting). Pri uvajanju tehno-loško visoko zahtevnih produktov v podje-tja bo v pomoč mehanizem Pomurski mladi raziskovalci (PMC), ki bodo svoje raziskave pod vodstvom ustreznih mentorjev usme-rili neposredno v potrebe podjetja.

Del sredstev za uspešno izvajanje programa bo pridobljen na ustreznih nacionalnih in »evropskih« razpisih. Vendar pa bo tudi regija morala najti posluh za pomoč pod-jetjem in mladim strokovnjakom, ki bodo s svojo vizijo razvoja in koraki, ki jih bodo izvedli v smeri tega razvoja, posledično pripomogli k dvigu go-spodarskega nivoja naše regije.

Za izvajanje omenjenih dejavnosti je RRA Mura svojo raziskovalno sku-pino preoblikovala v Center za pretok znanj (CPZ), ki bo v sodelo-vanju s Pomursko go-spodarsko zbornico in Razvojnim centrom v Murski Soboti usmerjal in koordiniral dejavno-sti pri omenjenih meha-nizmih. Istočasno bo s pomočjo partnerjev in preko ustreznih razpisov pridobival opremo za lastno raz-iskovalno delo in razvojno raziskovalne aktivnosti zainteresiranih pomurskih pod-jetij. S tem se bodo vzpostavili pogoji za

izvajanje regionaliziranega dislociranega podiplomskega izobraževanja, ki je ciljno usmerjeno na področje lokalnega gospo-darstva in s tem veliko bolj učinkovito od trenutne strategije: »fakulteto (univerzo) v vsako slovensko vas«.

»Dokument je bil izdelan s finančno po-močjo evropske unije. Za vsebino doku-menta je v celoti odgovorna RRA Mura in se v nobenem primeru ne more smatrati kot stališče evropske unije.«

Slika 1. Shema priprave in izvajanja projektnih aktivnosti na podlagi projektnih idej oz. potreb lokalnega gospodarstva in ob pomoči razvojno raziskovalnih institucij. Rezultati projektov bodo na voljo podjetjem, ki so na izveden projekt navezana.

dr. Milan Svetec, vodja Centra za pretok znanj RRA Mura, d. o. o.

Ekološko naravnan, perspektiven,

inovativen, globalno usmerjen in

družbeno odgovoren poslovni sistem.

Nafta Lendava d.o.o. | Mlinska ulica 5, SI-9220 Lendava, www.nafta-lendava.si

Z znanjem in inovativnostjo gradimo skupno prihodnost.


Ekološko naravnan, perspektiven,

inovativen, globalno usmerjen in

družbeno odgovoren poslovni sistem.

Nafta Lendava d.o.o. | Mlinska ulica 5, SI-9220 Lendava, www.nafta-lendava.si

Z znanjem in inovativnostjo gradimo skupno prihodnost.

NERJAVEČE DEKORATIVNE OGRAJE

E: [email protected]: www.inoks.si

Documents

Poslovni razgledi · Poslovni razgledi Pomurje številka 27, 25. september 2008 ... • pomembni podatki o Pomurju (statistika, občine, upravne enote, ... zagotavljanju varne in