Click here to load reader

Revija EOL 58

  • View
    244

  • Download
    6

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Revija EOL 58, Specialized magazine for packaging, environment and logistics. Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko.

Text of Revija EOL 58

  • Specializirana revija za embalao, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

    embalaa okolje logistikapackaging environment logistics

    Malo trajnostnega v industriji farmacevtske embalae

    Biogoriva med nasprotniki in pristai

    Alternativni viri energije v logistinih procesih

    The Pharmaceutical Packaging Industry Offering Little Sustainability

    Alternative Energy Sources in Logistics Processes

    APRILAPRIL 2011

    58

    Potnina plaana pri poti

    3320 Velenje

    Slovenija in reciklaa: Preve je nespameti, spodbud pa malo

  • Fit media d.o.o.Kidrieva 25, SI-3000 Celjee-pota: [email protected]: 03/ 42 66 700 Prijavnico, prosimo, poljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: [email protected] ali po poti: Fit media d.o.o., Kidrieva ulica 25, 3000 Celje

    IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREJA!

    Vabimo vas, da sodelujete z vaimi informacijami o okoljskih dosekih

    in prizadevanjih v komunikacijskem omreju Zelene Slovenije. Ponujamo

    vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

    Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogreljiv del

    odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vae podjetje

    je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do drubenega in

    naravnega okolja. Prepriani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.

    Prednosti lanstva v komunikacijskem omreju Zelene Slovenije: brezplano prejemate edino specializirano strokovno revijo s

    podroja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 tevilk);

    na leto lahko objavite 4 brezplane novice o okoljskih prizadevanjih vaega

    podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL (prejemajo

    jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s podroja

    okolja, komunalna podjetja, izobraevalne ustanove, pomembne strokovne

    in druge intitucije, pristojni dravni in obinski organi idr.)

    na leto lahko objavite 6 brezplanih novic o okoljskih prizadevanjih vaega podjetja (do

    1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

    (meseno ve kot 4 tiso unikatnih obiskovalcev)

    Cena enoletnega lanstva je samo 120 + ddv.S lanstvom v omreju Zelene Slovenije ste v toku z zelenimi informacijami Slovenije,

    hkrati pa tudi tekoe obveate druge delenike o vaih prizadevanjih in dosekih.

    e danes izpolnite prijavnico in zanite imprej koristiti prednosti zelenega

    omreja Slovenije.

    Prilagamo na zeleni prospekt s programi, ki jih razvijamo v

    okviru komunikacijskega omreja Zelene Slovenije.

    Za ve informacij smo z veseljem na voljo. Kontaktni osebi sta:

    Majdi Kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: [email protected]

    Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: [email protected]

    PRIJAVNICAPodjetje: Naslov:

    Kontaktna oseba: Tel.:

    e-mail: Davna tevilka

    Davni zavezanec: da ne

    Prijavljamo se v omreje Zelene Slovenije za leto 2011. Cena je 120 + ddv. Poravnali jo bomo na TRR Fit medie t. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

    Datum: Podpis odgovorne osebe in ig:

    www.zelenaslovenija.si

    Strokovna revija EOL

    000

    cializirana revija za embalao, okoljll e in lloogistiko / Specialist magaa agg zine foff r packaaggaaaa iinngg, enviiiirroorrrr nmeennt t aand nd logoo istics

    embalaaokoljelogistikapackagingpackagingenvironmentlogistics

    Zeeleenna a SSlooveenijijaato

    ki

    Slovenia Needs a Change in its tt Waste Management Strarr tegygg

    Potnina plaana pri poti3320 VeVV lenjnn e

    55555

    Specializirana revija za

    embalao, okolje in log

    istiko / Specialized maga

    zine for packaging, envir

    onment and logistics

    embalaaokoljelogis

    tika

    packagingpackagingenvironme

    ntlogistics

    TeTT mina obdelava

    odpadkokk v: Investitor

    v nove objbbekte bo

    dddravavavaaa

    Krive ali manj krive

    plastine vreke

    Komunalcibodo mor

    ali

    dosegati cilje, sicer

    bodo ob dovoljenje

    Logistika na drobno

    je v

    Sloveniji ele v povoji

    h

    Guilty tt or Not So

    Guilty tt Plastic Bags

    Durarr ble, EnEE ergerer y gg Sa

    ving

    and EnEE virorrnmentatt lly

    ll

    FrFF irr endly ll LED EE Lights

    FEBRUARFEBRUARFEBRUARFEBRUAR

    Y 2011FEBRUAR

    YFEBRUAR

    Y

    Potnina plaana pri po

    ti

    3320 VeVV lenjnne

    555566666

    Okoljski portal

    Promocija

  • Uvo

    dnik

    foto

    : Rok

    Tr

    an

    april a

    pril 2011

    58

    EOL

    3

    Joe Volfand,glavni urednik editor in-chief

    UVodnik EdItoRIAL

    The Environment is a Marginal Player on the Financial Chessboard

    Spring is a time when the entities that are required by law, publish their annual reports. We reviewed some of them. Even though societys environmental awareness in increasing, not much is said about this in the annual reports of those entities who should speak about it the most. There is not a lot of action taken, at least no more than what is required. It seems that obtaining the IPPC permit is all that many companies see as socially responsible operation. I know, you will be quick to say Its the crisis. We need to survive first of all.

    But is it really just the crisis? How are we to view the complete lack of sustainable trends in pharma-ceutical packaging exposed by this years Pharmapack? I am sure we agree that the pharmaceutical industry is not among the poorer ones. Obviously the social pressures are not strong enough for it to take a serious look in the environmental mirror. Without pressure, companies and municipalities act exclusively according to the financial chessboard. The environment is just a marginal player.

    This is one of the things pointed out in a special in-terview by Aleksandra Velkovrh, Chief National Environmental Inspector, who spoke of repeated up-coming harmonised inspections of all the landfills in Slovenia. Harmonised control also awaits other areas.

    This magazine brings together different opinions on the future of biogas plants, as well as on how Slovenia can become a recycling society. These are only a few out of the range of serious issues that we will no longer be able to put off.

    However, we can put them off until after the holidays, which this year offer a refreshing op-portunity to switch off.

    Na finanni ahovnici je okolje obrobni igralecPomlad je as, ko gospodarske drube, ki so k temu zavezane, objavljajo svoja letna poroila. Nekatera smo pregledali. eprav se okoljska zavest drube poveuje, v letnih poro-ilih tistih, od katerih bi to najbolj priakovali, ni o okolju veliko besed. Torej ni veliko dejanj, vsaj ne ve, kot je od njih zahtevano. Zdi se, kot da je pridobitev dovoljenja IPPC tisto, kar marsikatero podjetje razume kot drubeno odgovorno poslovanje. Saj vem, hitro boste rekli: Je pa kriza. Treba je najprej preiveti.

    Je res vzrok le v krizi? Kako pa naj razumemo popolno odsotnost trajnostnih trendov pri farmacevtski embalai, kar je razgalil letonji Pharmapack? Gotovo se strinjamo, da farma-cevtska industrija ni med revnejimi. Oitno drubeni pritisk nanjo ni tako moen, da bi se resno pogledala v okoljsko ogledalo. Brez pritiska pa se podjetja, tudi obine, obnaajo izkljuno po tem, kaj kae finanna ahovnica. Okolje je na njej obrobni igralec.

    Na to je v posebnem intervjuju med drugim opozorila glavna okoljska inpektorica Aleksandra Velkovrh, ki napoveduje v kratkem ponoven usklajen inpekcijski nadzor vseh od-lagali v Sloveniji. Usklajeni nadzori bodo tudi na drugih podrojih.

    V reviji sooamo mnenja o tem, kakna bo prihodnost bioplinarn in kako lahko Slovenija postane druba recikliranja. To je le nekaj iz palete resnih vpraanj, ki jih ne bo mogoe ve odlagati.

    Velja pa jih preloiti za as po praznikih, ki nam letos ponujajo prilonost za osveujo odklop.

    Fit media d.o.o.Kidrieva 25, SI-3000 Celjee-pota: [email protected]: 03/ 42 66 700 Prijavnico, prosimo, poljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: [email protected] ali po poti: Fit media d.o.o., Kidrieva ulica 25, 3000 Celje

    IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREJA!

    Vabimo vas, da sodelujete z vaimi informacijami o okoljskih dosekih

    in prizadevanjih v komunikacijskem omreju Zelene Slovenije. Ponujamo

    vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

    Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogreljiv del

    odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vae podjetje

    je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do drubenega in

    naravnega okolja. Prepriani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.

    Prednosti lanstva v komunikacijskem omreju Zelene Slovenije: brezplano prejemate edino specializirano strokovno revijo s

    podroja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 tevilk);

    na leto lahko objavite 4 brezplane novice o okoljskih prizadevanjih vaega

    podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL (prejemajo

    jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s podroja

    okolja, komunalna podjetja, izobraevalne ustanove, pomembne strokovne

    in druge intitucije, pristojni dravni in obinski organi idr.)

    na leto lahko objavite 6 brezplanih novic o okoljskih prizadevanjih vaega podjetja (do

    1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

    (meseno ve kot 4 tiso unikatnih obiskovalcev)

    Cena enoletnega lanstva je samo 120 + ddv.S lanstvom v omreju Zelene Slovenije ste v toku z zelenimi informacijami Slovenije,

    hkrati pa tudi tekoe obveate druge delenike o vaih prizadevanjih in dosekih.

    e danes izpolnite prijavnico in zanite imprej koristiti prednosti zelenega

    omreja Slovenije.

    Prilagamo na zeleni prospekt s programi, ki jih razvijamo v

    okviru komunikacijskega omreja Zelene Slovenije.

    Za ve informacij smo z veseljem na voljo. Kontaktni osebi sta:

    Majdi Kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: [email protected]

    Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: [email protected]

    PRIJAVNICAPodjetje: Naslov:

    Kontaktna oseba: Tel.:

    e-mail: Davna tevilka

    Davni zavezanec: da ne

    Prijavljamo se v omreje Zelene Slovenije za leto 2011. Cena je 120 + ddv. Poravnali jo bomo na TRR Fit medie t. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

    Datum: Podpis odgovorne osebe in ig:

    www.zelenaslovenija.si

    Strokovna revija EOL

    000

    cializirana revija za embalao, okoljll e in lloogistiko / Specialist magaa agg zine foff r packaaggaaaa iinngg, enviiiirroorrrr nmeennt t aand nd logoo istics

    embalaaokoljelogistikapackagingpackagingenvironmentlogistics

    Zeeleenna a SSlooveenijijaato

    ki

    Slovenia Needs a Change in its tt Waste Management Strarr tegygg

    Potnina plaana pri poti3320 VeVV lenjnn e

    55555

    Specializirana revija za

    embalao, okolje in log

    istiko / Specialized maga

    zine for packaging, envir

    onment and logistics

    embalaaokoljelogis

    tika

    packagingpackagingenvironme

    ntlogistics

    TeTT mina obdelava

    odpadkokk v: Investitor

    v nove objbbekte bo

    dddravavavaaa

    Krive ali manj krive

    plastine vreke

    Komunalcibodo mor

    ali

    dosegati cilje, sicer

    bodo ob dovoljenje

    Logistika na drobno

    je v

    Sloveniji ele v povoji

    h

    Guilty tt or Not So

    Guilty tt Plastic Bags

    Durarr ble, EnEE ergerer y gg Sa

    ving

    and EnEE virorrnmentatt lly

    ll

    FrFF irr endly ll LED EE Lights

    FEBRUARFEBRUARFEBRUARFEBRUAR

    Y 2011FEBRUAR

    YFEBRUAR

    Y

    Potnina plaana pri po

    ti

    3320 VeVV lenjnne

    555566666

    Okoljski portal

  • vseb

    ina

    vsebinaap

    ril april 2011

    58

    4EO

    L 8Malo trajnostnega v industriji farmacevtske embalaeThe Pharmaceutical Packaging Industry Offering Little Sustainability

    12 Racionalizacija materialov ni brez meja

    14 Prilonosti so v razvoju novih kombinacij materialov

    16 vse bolj ekoloko, a tudi ve novosti

    19 Usklajen nadzor odlagali ponovno pred vrati

    21 nekaj neznank je e, toda cilj je blizu

    24 MOP prepua odloitev investitorjem

    26 Obdelava odpadkov problem tudi v Posavju

    28 Pomagali bodo okoljski ambasadorji

    30 Preve je nespameti, spodbud pa malo

    33 Potencial, ki e zdale ni izkorien

    36 sprememba na vrhu, cilji pa jasni

    38 Za slovenijo je majhnost lahko prednost

    40 biogoriva med nasprotniki in pristai

    43 Kako graditi za prihodnost, vroe vpraanje

    46 Drava ima velike cilje, a daje slab zgled

    49 Konno nove nalobe v podhranjene eleznice

    52alternativni viri energije v logistinih procesihAlternative Energy Sources in Logistics Processes

    56implementacija sistemov Park & Ride (parkiraj in se odpelji)Implementation of Park & Ride Systems

    58 nezelene navade

    58 ekoola sprauje, stroka odgovarja

    Vsebina ContentsEmbalaa - okolje - logistika, specializirana

    revija za embalao, okolje in logistiko specialized

    magazine for packaging, environment and logistics izdala in zaloila published and issued by: Fit media

    d.o.o., Celje glavni urednik editor-in-chief: Joe Volfand odgovorna urednica editor: mag. Vanesa anji oblikovanje, prelom in grafina priprava / layout and graphic design: Fit media tisk / Printed by: Eurograf oglasno trenje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidrieva ulica 25, 3000 Celje, tel.:

    03/42 66 700, e-mail: [email protected]) Uredniki odbor / editorial board: Marko Cedilnik

    (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi

    Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja

    Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan

    Lasi (Ultrapac d.d.), Rade Mijatovi (Valkarton

    d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil

    Bain (Zdruenje papirne in papirno predelovalne

    industrije), Matej Straiar (Slopak d.o.o.), Saa

    Stropnik (Koding d.o.o.), Emil ehi (Zeos) Uredniki odbor za strokovne prispevke: dr.

    Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko),

    dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna

    Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo

    okolja RS), mag. Toma Porl (Biotehnika

    fakulteta) Celje, april april 2011 Naklada 4100 izvodov Revija je brezplana.

    PaRtneRji

    pri izdajanju revije EOL:

    Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visoka ola za varstvo okolja

    iMPResUM

    Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

  • Vsebina

    april a

    pril 2011

    58

    EOL

    5

    Fotografije: arhiv proizvajalcev

    Novosti Kratko, zanimivoKratko, zanimivoNovi sistemi pokrovkov za laje izlivaNje iN pitje vsebiNedruba tetra Pak je izdelala nove inovativne sisteme za zapiranje, s imer je konzumiranje vsebine varneje in laje. novi pokrovki dreamCap, LightCap in HeliCap omogoajo laje odpiranje, uporabo minimalne koliine plastinega materiala, zmanjanje strokov v proizvodnji, hkrati pa prispevajo k popolni zaiti vsebine embalae. ergonomsko oblikovan pokrovek dreamCap je namenjen uivanju pijae v gibanju in upoteva rezultate testa uporabnikov na kljunih trgih. dolg vrat pokrovka in njegova konstrukcija, ki preka rob odprtine, nudi ve kontrole in laje uivanje vsebine.LightCap je namenjen trgu pija za potronjo doma, tako da zadovolji

    potrebe potronikov in proizvajalcev. Pokrovek je posebej primeren za veje odprtine, ki omogoajo lajo porabo in veje izlitje. HeliCap je navojni pokrovek, ki se odpira z eno samo potezo in prinaa enostavnost in varnost potronikov.

    trajNostNe vreke za kompostiraNjePri podjetju Cardia bioplastics Limited so na trg lansirali vrsto certificiranih vrek, primernih za kompostiranje. direktor drube dr. Frank Glatz je povedal, da imajo svoje izvorne surove materiale in ustvarjajo svojo smolo. nae vreke ustrezajo mednarodnim certifikacijskim standardom in so popolnoma razgradljive. e bi radi zmanjali svoj okoljski

    odtis, moramo tudi z odpadki ravnati trajnostno, so prepriani pri podjetju Cardia bioplastics Limited.

    embalaa ima velik vpliv Na ogljiNi odtisPri Coca-Coli so razkrili, da uporaba embalae pomembno vpliva na ogljini odtis. Menijo, da bodo z uporabo recikliranih materialov in s spodbujanjem k recikliranju lahko odtis zmanjali za 60 odstotkov.Coca-Cola enterprises Velika britanija je zato zdruila moi s podjetjem Carbon

    trust, ki je izraunalo ogljini odtis vseh njihovih brezalkoholnih pija. Ugotovili so, da embalaa prispeva k

    ogljinemu odtisu od 33 do 72 odstotkov, odvisno od tipa embalae, velikosti in izdelka. direktor drube simon baldry je povedal, da takna analiza na trgu brezalkoholnih pija e ni bila narejena, in dodal: nadaljevali bomo z raziskavami, saj nam pomagajo pri zmanjevanju vplivov nae dejavnosti na okolje.

    guccijeva luksuzNa embalaa v ekoloki preoblekiPri Gucciju so naznanili, da je sedaj vsa njihova luksuzna embalaa narejena iz papirja s certifikatom FsC in omogoa 100-odstotno reciklao. ovijalni papir, vreke in darilne katle niso ve premazani sijajno, kar je za luksuzno embalao zelo nenavadno, nosilni trakovi pa niso ve iz poliestra, ampak iz bombaa. tudi lutke bodo zamenjali z okolju prijaznimi, narejenimi iz polistirena

    obstojnega surovega materiala, ki omogoa 100-odstotno reciklao. Poleg tega Gucci stremi tudi k manji porabi energije. Zmanjati nameravajo plastine

    odpadke za 35 ton, porabo

    papirja za 1.400 ton, emisije Co

    2 za

    10.000 ton ter porabo

    plinskega olja za 4

    milijone litrov.

    DePonIjA UnIno PRItobA zA PRItobo

    Druge faze skupne deponije komunalnih odpad-kov Unino, v okviru Ceroza, Centra za ravnanje z odpadki Zasavje, e vedno niso zaeli graditi. Dravna revizijska komisija je prejela e etrto pritobo na izbiro izvajalca, kdaj bodo lahko sklenili pogodbo z izvajalcem, ki naj bi gradil objekte v vrednosti 15 milijonov evrov, pa e ni znano. Morda v prihodnjih mesecih. V igri so bili SCT, Nivo, CGP Novo mesto in Hidrotehnika, zdaj pa izbiro izvajalca spodbija ajdovsko Primorje. To je e drugi. Ajdovci so prvi dobili pritobo zaradi izbire Pomgrada, drugi pa so se pritoili zaradi izbire Rika. Postopek e ni kon-an. Ajdovsko Primorje je ponudilo za izvedbo del 9,8 milijonov evrov, Riko pa 9,6 milijona. Druga faza deponije Unino obsega gradnjo kompostarne, sortirnice, iritev odlagalnega polja, centra za predelavo inertnih gradbenih odpadkov na trboveljski Nei in poldrugi kilo-meter dovozne ceste do Uninega.

    Loko je ekoLoko

    istilnih akcij je v lokalnih skupnostih ve, ne-katere s prav zanimivim pridihom. V kofji Loki so se odloili za projekt Loko je ekoloko. Ves april bodo v obini namenili tevilnim priredi-tvam, sreanjem, delavnicam, predavanjem in akcijam, ki naj bi prispevale k veji ozaveeno-sti obanov o varovanju okolja, in sicer pri ve okoljskih problemih od loevanja odpadkov do varne rabe energije. Med drugim so se od-loili tudi za prometno akcijo Vsi na avtobus. Tako elijo popularizirati mestno linijo, ki so jo uskladili z voznim redom vlaka. V maju pa bodo med drugim predstavili v krajevnih skupnostih male istilne naprave. Pripravljajo se na projekt Urejanje poreja Sore, nartujejo pa tudi gradnjo vodovoda. V obini niso enotnega mnenja o gradnji parkiri na Nunskem vrtu pod Lokim gradom, saj civilna iniciativa nasprotuje, kot pravijo, posegu na obmoje varovane kulturne dediine.

    PtUjskA IstILnA nAPRAvA z zAmUDo

    Obnovo ptujske istilne naprave v Mestnem logu bo po steaju podjetja CPM konalo grad-beno podjetje Nizke gradnje s Ptuja. Evropska komisija je k srei ugodila pronji ptujske obine za podaljanje roka za dokonanje obnove, in sicer do konca leta, sicer bi denar morali vrniti. Na Ptuju so za varovanje podtalnice Ptujskega polja in dravnega prorauna e prejeli 23 mili-jonov evrov, od tega 16,5 milijona iz evropskega kohezijskega sklada. Projektu je bilo iz Bruslja dodeljenih 19,8 milijona evrov. Obnavljanje istilne naprave pa je druga faza projekta varo-vanja podtalnice Dravskega polja. V prvi fazi so

  • april a

    pril 2011

    58

    6EO

    L

    NovostiKratko, zanimivomed drugim obnovili kanalizacijo v estih obi-nah ter komunalni istilni napravi v Kidrievem in v Gorinici. Celotna vrednost projekta zaite podtalnice na Dravskem polju je 35,5 milijona evrov, Cestno podjetje Maribor pa ni izpolnilo pogodbenih obveznosti, zato je obina unovila banno garancijo. Zamuda pri obnovi in gradnji znaa skoraj dve leti. Novi izvajalci naj bi dela dokonali do konca junija.

    RAzgLAsILI eneRgIjsko UInkovItA PoDjetjA

    Na 13. sreanju energetikov v Portorou, kjer so med drugim govorili o energetski uinko-vitosti in predstavili Nacionalni energetski program, so slovesno razglasili tudi letonje zmagovalce na podroju energijske uinkovi-tosti. Nateaj Ministrstva za gospodarstvo RS in asnika Finance je letos potekal e petnaj-sti, nanj pa se je prijavilo 17 kandidatov. Za letonje energijsko uinkovito veje podjetje je bil razglaen Rudnik lignita Velenje, med manjimi pa Vizualne komunikacije iz Maribora. Nagrado za zmagovalni energijsko uinkovit projekt (projekt URE) je prejelo podjetje Plan-net iz Kamnika pod Krimom, Kema Puconci pa za projekt uporabe obnovljivih virov energije (OVE). In kaj so storili nagrajenci? Plan-net je slavil s projektom Optimalna raba obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje poslov-ne stavbe in proizvodnja elektrine energije s sonno elektrarno. Kema Puconci je komisijo prepriala s projektom ogrevanje in hlajenje logistinega centra s pomojo geotermalne energije toplotne rpalke.

    soRtIRnIcA nA jesenIcAh e v tem LetU

    Obina Jesenice je na podlagi javnega razpisa za izgradnjo sortirnice podelila koncesijo go-spodarskim drubam Gorenje Surovina d.o.o., Publicus d.o.o. in Iskra Vzdrevanje d.d., ki so podali skupno ponudbo. Koncesionar izdeluje projektno dokumentacijo. V Pogodbi o skupni izvedbi koncesionirane dejavnosti je doloeno, da je nosilec posla druba Publicus d.o.o., Ljubljana, posamezni partnerji pa izvajajo naslednje naloge: Publicus d.o.o., Ljubljana ima na skrbi izdelavo projektne dokumentacije, pridobivanje uprav-nih dovoljenj, financiranje objektov, izgradnjo objektov in izvajanje dejavnosti obdelave MKO.

    Gorenje Surovina d.o.o. bo izvajala dejavnosti MKO in prevzela koristne frakcije takoj po ob-delavi MKO, Iskra Vzdrevanje d.d. pa bo vzdr-evala tehnoloko opremo. Izgradnja sortirnice se bo zaela po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Sortirnica bo imela monost sortiranja meanih komunalnih odpadkov in sortiranja loeno zbra-nih odpadkov na zbiralnicah odpadkov, na eko otokih. Zmogljivost sortirnice bo 40.000 t letno pripeljanih odpadkov.

    stekleNika za vodo za poNovNo uporabo iN NajmaNjim ogljiNim odtisom v iNdustrijiPodjetje bottlesUp je predstavilo prvo stekleniko za vodo, ki se lahko ponovno uporabi. odseva lepoto stekla in okoljsko odgovornost naravnih, recikliranih mate-rialov, saj je vsaka steklenika narejena iz recikliranega stekla. steklo je po njiho-vem preprianju najisteji in najbolj

    zdravju primeren material za pakiranje pijae. steklenika bottlesUp ne vsebuje strupov, kot so bisfenol a, ftalati, polivinil klorid in polikarbonati. Vsaka steklenika predstavlja minimalizirano embalao, ki je odgovorna do okolja in ima po trditvah proizvajalca najmanji ogljini odtis. steklenike se da kupiti prek spleta na spletni strani proizvajalca.

    3d igra v Nestljevih itaricahnestl je predstavil 3d igro, ki bo na voljo v njihovih itaricah v 53 dravah. embalaa uporabnike poziva k obisku

    nestljeve sple-tne strani, kjer lahko s pomojo spletne kamere igrajo resnino-stno igro, ki jo

    je razvilo francosko podjetje dassault systemes. Poleg obiska spletne strani je igra namenjena promociji prihajajoega animiranega filma Rio. V Franciji so e leta 2009 lansirali tehnologijo, ki katle za itarice spremeni v tridimenzionalne igriarske konzole, in prodali 4,2 milijona izdelkov.

    podjetje crowN bo Na iNterpacku predstavilo revolucioNarNo zapiraloRevolucionarno tako bodo pri podjetju Crown na interpacku predstavili zapi-ralo za laje odpiranje. Unikatna oblika obutno zmanja navor, ki je potreben za odstranitev pokrovka in s tem olaja potronikom uporabo. Ve podrobnosti bo predstavljenih na interpacku, skupaj z

    drugimi zapiralnimi tehnologijami.Pri Crown speciality Packaging europe bodo razstavljali tudi nove dekoracijske tehnike, ki omogoajo potisk hologram-skih podob.

    iNdikator za pokvarjeNe zamrzNjeNe izdelkePri pakiranju rib in mesa je skoraj nemo-goe loiti med sveimi in pokvarjenimi deli, zato so raziskovalci razvili neke vrste indikator obutljivo folijo, ki se lahko zapakira skupaj z izdelkom in nadzira njegovo kakovost. e se hrana pokvari, se obarva. obutljivo folijo so razvili na Frauhoferjevem raziskovalnem intitutu za tehnologije modularnih trdnih stanj eMFt v Mnchnu, projekt pa je financi-

  • april a

    pril 2011

    58

    EOL

    7

    Fotografije: arhiv proizvajalcev

    NovostiNovosti Kratko, zanimivoOcena nalobe je preko 3,0 mio EUR. tevilo eko otokov v obini je 110. Koliine odpadkov za odlaganje naraajo v obini kljub temu, da se tudi koliina loeno zbranih odpadkov za nadaljnjo uporabo poveuje. Sortirnica naj bi zaela delati e v tem letu.

    mItjA bRIceLj PostAL DIRektoR IntItUtA zA voDe

    Z aprilom je direktorsko funkcijo na Intitutu za vode RS prevzel dr. Mitja Bricelj, ki je bil zadnje desetletje zaposlen na Ministrstvu za okolje in prostor. Mitja Bricelj (rojen leta 1959) si je pridobil tevilne izkunje pri med-narodnih okoljskih projektih. Med drugim je bil lan prve slovenske delegacije v OZN na Konferenci o okolju in razvoju v Braziliji leta 1992, na izhodiih Agende 21 pa je vodil po-gajanja z Avstrijo o zmanjanju ezmejnih vpli-vih zgrajene hidroelektrarne Koralpe-Golica na Slovenijo. Bil je tudi slovenski predsednik dvostranskih komisij za upravljanje z vodami, ki jih delimo s sosednjimi dravami, ustanovni lan Mednarodne komisije za Savski bazen in lan Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (ICPDR). Lani ji je predsedoval in bil dejaven v zasnovi EU Podonavske strategije.

    Na Ministrstvu za okolje in prostor je bil pobudnik za vzpostavitev partnerstev z gospodarstvom in javnostmi za ohranjanje dobrega stanja vodnega okolja s projekti obnove vodnjakov (Helios), ohranitve elve (caretta-caretta) v slovenskem morju (Petrol) ter ustanovitve Simobilovega sklada voda.si.

    vAnekov ekoLokI etRtek ve

    Ustanova dr. iftarjeva fundacija in Zveza ekolokih gibanj Slovenije ZEG vsak drugi etrtek v mesecu, razen v juliju in avgustu, organizirata v dvorani Raziskovalne postaje ZRC SAZU za Prekmurje okoljske okrogle mize in predavanje. Naslov pove vse, VE

    torej Vanekov ekoloki etrtek v Vrtu spo-minov in tovaritva. Na prvem, marevskem sreanju so govorili o temi Pravo varstvo okolja med utilitarizmom in ekocentrizmom. Uvodni razpravljalec je bil izredni profesor dr. Borut Holcman z Intituta za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava na Pravni fakulteti mariborske Univerze. Na aprilski okrogli mizi pa so govorili o stanju in per-spektivah biodiverzitete ob Muri z vidika naravovarstva. Znan je namre predlog HSE o gradnji dveh ali treh hidroelektrarn na Muri, v javnosti pa je mono nasprotovanje energetski izrabi reke.

    ralo nemko ministrstvo za izobrazbo in razvoj.Folija je zapakirana skupaj z izdelkom, kjer reagira na biogene amine. to so mo-lekule, ki nastajajo pri razkrajanju mesa in so odgovorne za neprijetne vonjave. ko se sprostijo amini, se barva indikator-ja spremeni iz rumene v modro. tako lah-ko takoj ugotovimo, ali je meso pokvarje-no ali ne. Posebno prednost predstavlja novost predvsem tistim ljudem, ki so na amine zelo obutljivi.

    zobNa pasta seNsodyNe v tridimeNzioNalNi preoblekioblikovalska agencija blue Marlin je skupaj s podjetjema aPi in Chesapeak oblikovala tridimenzionalno embalao za zobno pasto sensodyne Repair and Pro-tect. nova embalaa vsebuje hologram-ske podobe in naj bi kot taka prva uporabljala tehnologijo le Fresnel. Ho-logramske podobe loveka popol-noma pre-vza-me-jo, je po-vedal kre-ativni direktor pri blue Marlin, Chris Hart. embalae se preprosto moramo dotakniti.

    iNovativNi sodki za pijaoPri podjetju Petainer so predstavili novo, okolju prijazno alternativo kovinskim sodkom za pijae. narejeni so iz recikli-ranega polietilen tereftalata (Pet), njihovi nastavki pa so primerni za obstojee izpustne sisteme. sodke lahko kupimo e narejene, lahko pa obliko prilagodijo tudi potrebam strank. sodki Petainer predstavljajo pomemben napredek pri prodaji in trenju piva, vina in drugih pija, saj odpirajo nove kanale in trge, so prepriani pri podjetju Petainer. Upo-rabljenega je manj materiala, zato je tudi konstrukcija lahka, kar zmanjuje vpliv

    dobavne verige na okolje. tako lahko npr. z uporabo 20-litrskih sodkov Petainer prepeljemo od 20 do 30 odstotkov ve tekoine kot z uporabo kovinskih. Lahko jih popolnoma recikliramo, ustrezajo pa tudi vsem zahtevam eU po trajnosti.Uporaba novih sodkov pa ne prinaa ko-risti le pivovarjem in polnilnicam, ampak tudi konnemu uporabniku. ena izmed vejih prednosti je ta, da ne potrebujemo ve toliko prostora za shranjevanje sod-kov, potem ko so e prazni, kot je navada pri kovinskih. ko plastini sodki niso ve pod tlakom, jih enostavno zdrobimo in odvremo k ostalim plastinim odpad-kom, primernim za reciklao.

    podjetju m&h ve Nagrad za tubePodjetju M&H je evropsko zdruenje fleksografske industrije (eFia) podelilo

    ve nagrad za potisk dveh tub, in sicer za Miss n body Wash

    proizvajalca next ter kremo za roke in nohte

    podjetja natures best. obe tubi sta potiskani s kombi-nacijo flekso- in sitotiska. tak nain potiska omogoa tisk realistinih fo-tografij direktno na tube, o kate-

    rem smo e pisali v eni izmed prej-

    njih tevilk, sedaj pa so svojo napredno

    tehnologijo potrdili tudi s prestinimi nagradami.

  • Embala

    a

    in z

    dravil

    a foto: arhi

    v po

    djet

    jafo

    to: S

    hutt

    erst

    ock

    april a

    pril 2011

    EMBALA

    A8

    58

    malo trajnostnega v industriji farmacevtske embalae

    V prvi fazi se za vsako novo zdravilno obliko izbere ustrezna embalaa, pri emer je po-trebno upotevati njeno obutljivost za vplive iz okolice in procesabilnosti v proizvodnji. Opravi se tudija embalanih materialov in regulative, potrebno je pripraviti embalano dokumentaci-jo za registracijo izdelkov, opredeliti zahteve za dobavitelje ter opraviti kontrolo, preden se le-ta uporabi v proizvodnji. V okviru razvoja embalae je potreben tudi razvoj tehnologij pakiranja pri-prava tehnolokih postopkov, po katerih poteka pakiranje v proizvodnji. Sledi priprava ustreznega besedila za potisk embalae in preverjanje ustre-znosti pripravljene embalane dokumentacije.

    Embalaa se tako doloi e v razvojni fazi iz-delka. V farmacevtski industriji se uporablja iroka paleta materialov. Tako so trenutno najbolj v uporabi umetne mase, kot so vsebniki iz razli-nih polimernih mas ter razline sestavljene folije, ki se uporabljajo za izdelavo blistrov, pri katerih je podlaga iz kartona ali aluminijaste folije, obdana s plastino folijo. Raziskovalci najprej skupaj z nabavno slubo doloijo embalao, nato pa se posvetujejo tudi z dobavitelji. Tipini primeri embala so formirne folije, aluminijaste folije, steklenice, ampule, injekcijske steklenike, tube, plastini vsebniki, veslojne vree, kovinske doze, injektorji Najve se uporablja folije, ki pa so glede na zahtevnost zdravilne oblike razlinih sestav.

    Farmacevtsko embalao je potrebno zakonsko doloeno oznaevati in je kot taka tudi pod strogim nadzorom. Oznaevanje zdravil pri nas doloa Zakon o zdravilih, Pravilnik o oznaeva-nju zdravil in navodilu za uporabo.

    Z ekspanzijo modernih tehnologij se tudi vrste in oblike farmacevtskih embala hitro spre-minjajo in nadgrajujejo. Vodilni ponudnik farma-cevtske embalae ostaja ZDA, sledita ji Japonska in Zahodna Evropa. Raziskave trga kaejo, da se bo industrija farmacevtske embalae v letu 2011 razirila za 5,9 odstotkov in dosegla 34 milijard dolarjev prihodkov. Tudi Kitajska bi se rada po-zicionirala kot vodilna v industriji farmacevtske embalae, prav tako k temu stremita Indija in Brazilija.

    nove reitve

    Pharmapack je strokovno izobraevalno srea-nje raziskovalcev in proizvajalcev farmacevt-skih uinkovin ter proizvajalcev primarne emba-lae, ki je tudi letos potekalo v Parizu. Vsakoletni dogodek je prva platforma za izmenjavo mnenj o embalai in inovativnih sistemih za proizvodnjo zdravil v farmacevtski industriji. Vsako leto se ga udelei ve kot 250 razstavljavcev, spremlja pa ga tudi dvodnevna konferenca, na kateri predavajo vrhunski strokovnjaki o tehnolokih inovacijah

    Farmacevtska embalaa

    mora biti oblikovana tako,

    da obvaruje farmacevtske

    pripravke pred kontaminacijo

    in prepreuje rast mikrobov.

    Zagotavljati mora varnost

    proizvoda do roka trajanja.

    embalaa v farmacevtski

    industriji igra pomembno

    vlogo pri dobavi proizvodov,

    predvsem pa mora dosledno

    upotevati strogo zakonodajo.

    tako je za razvoj embalae

    potreben irok spekter znanja

    iz regulative, kemijskega

    inenirstva, iste kemije,

    farmacevtike in strojnitva.

    ker pa je pri oblikovanju

    farmacevtske embalae e

    vedno v prvi vrsti varnost, je

    trajnostni razvoj v veliki meri

    spregledan.

    Nina semoli

    eMbaLaa in ZdRaViLa

  • Raziskave trga kaejo, da se bo industrija farmacevtske embalae v letu 2011 razirila za 5,9 odstotkov in dosegla 34 milijard dolarjev prihodkov

    V farmaciji na razvoj embalae vpliva veliko dejavnikov regulativni izzivi, vrste izdelkov, zahteve trga do ekonomije, demografske znailnosti bolnikov in dravni zdravstveni sistem.

    Velik trend v embalani industriji danes, trajnost, na tem dogodku praktino ni bil prisoten. Le eno nemko podjetje je predstavilo najbolje prakse v izdelovanju medicinskih pripomokov, to pa je bilo vse.

    april a

    pril 2011

    95

    8EM

    BALA

    A

    in trendih na podroju farmacevtske embalae. Letonja predavanja predstavljajo tirje sklopi: priakovanja in regulativni izzivi v globalnem smislu, inovacije v administraciji parentelarnih zdravil, embalaa in inovacije (skladnost, varnost in trajnost), tehnologije na podroju pripomok-ov za dovajanje.

    Medtem ko so predavatelji na Pharmapacku predstavili svoje poglede na trende v indu-striji farmacevtske embalae, so podjetja in raz-stavljavci predstavili embalane novosti. Tako so obiskovalcem predstavili nove oblike steklenik, inteligentne blistre, ki omogoajo tudi poskuse uporabe v telemedicini, in nosne, pljune ter oe-sne naprave naslednje generacije, ki omogoajo kontrolo kritinih kvalitetnih atributov.

    trendi

    Domneve tako je naslovil predavanje o prihajajoih trendih predavatelj Michael Spallek, ki je opozoril poslualce, da je tudi leta 1995 industrija predvidevala rast uporabe pri-pomokov za dovajanje brez igel in zdravil, ki se absorbirajo skozi sluznico, kar pa se dejansko ni uresniilo. Michael Spallek, direktor Centra za razvoj embalae pri Boehringer Ingelheim Pharma iz Nemije, je zael svoje predavanje z razlenitvijo trga po nainu dovajanja. Tako peroralni odmerki predstavljajo 42 odstotkov, injiciranje 34 odstotkov, lokalno zdravljenje 10 odstotkov, inhalacijsko in nosno 4 odstotke, transdermalno in ostalo 3 odstotke. Raziskave na terapevtskih podrojih se osredotoajo pred-vsem na onkologijo, imunologijo, protivirusno delovanje in centralni ivni sistem.

    V farmaciji na razvoj embalae vpliva veliko de-javnikov regulativni izzivi, vrste izdelkov, zahteve trga do ekonomije, demografske znail-nosti bolnikov in dravni zdravstveni sistem.

    Prihodnost vidi predavatelj v napolnjenih injekcijskih brizgah, avtomatiziranih injek-cijskih peresnikih ter kombiniranih napravah. Konvencionalna zdravila, namenjena osnovne-mu zdravljenju, se bodo e kar prodajala v blistrih v Evropi in v steklenikah v ZDA.

    Japonci vidijo prihodnost v dnevnih paki-ranjih, kjer farmacevti zdruijo pacientova zdravila za ves dan v eno embalao. Po drugi strani pa je farmacevtska embalaa na Kitajskem veliko bolj podobna ameriki in evropski. Na hitro rastoem azijskem trgu predstavlja najveji problem ponarejanje.

    Spallek tudi na podroju nainov dovajanja ne predvideva velikih sprememb. Ameriani bodo e naprej najraje kupovali zdravila za oralno uporabo v steklenikah in jih dobivali po poti, v Evropi pa bo e kar v ospredju uporaba blistrov.

    Michael Spallek je preprian, da kulturnih razlik ne bo lahko premagati ne glede na napredne tehnologije in rezultate.

    Pri podjetju Stora Enso so predstavili Pharma DDSi Wireless, embalae za blistre z brezi-no povezavo, ki vzpostavi brezino komunikaci-jo preko mobilnega omreja, kar omogoa stalno sledenje in takojnje posredovanje negovalcev.

    Rexam Healthcare je predstavil nosni aspirator Advancia. Patrice Lewko, mednarodni trni direktor pri Rexam Healthcare France, je razkril rezultate tudije, opravljene na pacientih, ki je po-kazala, da sta odmerek in konsistenca prilnika neodvisna od hitrosti in sile vpihov. To je edini aspirator, ki je neodvisen od uporabnikovega de-lovanja in brez konzervansov, je e dodal Lewko.

    Ponarejanje zdravil ostaja velik problem

    Ponarejanje ostaja osrednja tema farmacevtske konference, saj naj bi le-to predstavljalo kar 8 do 10 odstotkov vseh izdelkov. Veliko proizvajal-

    cev je ponudilo sofisticirane reitve za avtentifi-kacijo in sledenje poiljk (track and trace), vendar naj bi bila po mnenju veine najbolja reitev se-rializacija. Vendar se zalonik revije Healthcare Packaging, Jim Chrzan, sprauje, kje se bodo shranjevale te enormne koliine podatkov, prav tako pa je izrazil skrb, da so takni sistemi name-njeni bolj proizvajalcem kot uporabnikom.

    dizajn tudi v farmacevtski embalai

    Sue Rockhill, razvojna direktorica pri an-glekem podjetju Burgopak, je predstavila primer enske, ki je imela raka na dojkah. Vem,

    da sem drugana. Vem, da sem bolna. Zakaj se moram to spomniti vsaki, ko vzamem zdravilo? se je spraevala. Dejansko je medicinska embala-a dolgoasna, brez zanimivih barv in je videti na-tanko tako kot stene v bolninicah. Rockhillova je prepriana, da bi lahko tudi farmacevtsko embalao ponujali v diskretni, prelepi ovojnini, kot je to v navadi v kozmetini industriji.

    trajnost ni prioritetna

    Velik trend v embalani industriji danes, trajnost, na tem dogodku praktino ni bil prisoten. Le eno nemko podjetje je predstavi-lo najbolje prakse v izdelovanju medicinskih pripomokov, to pa je bilo vse. Tudi med razsta-vljavci ni bilo veliko bolje, z izjemo Chesapeake Pharmaceutical and Healthcare Packaging, kjer so predstavili embalao, narejeno iz ostankov pri proizvodnji sladkornega trsa.

    e direktor Centra za razvoj embalae pri Boehringer Ingelheim Pharma Spallek meni, da ekoloka osveenost ne igra velike vloge pri farmacevtski embalai, saj mora le-ta biti poceni in ititi izdelek. Trajnost po njegovem mnenju v industriji farmacevtske embalae ni trend.

    Delniarji naj bi od farmacevtskih podjetij zah-tevali bolj premiljen nakup materialov in vejo uinkovitost proizvodnih linij, zato ostaja uganka, zakaj ta dejavnik na konferenci ni bil bolj prisoten.

    nagrade za najbolje inovacije v letu 2010

    Na konferenci Pharmapack e od leta 1997 podeljujejo nagrade za najbolje inovacije v treh razlinih kategorijah: medicinski pripomo-ki, trajnostna embalaa in enostavnost uporabe. Tako so letos nagrado za najbolj inovativen me-dicinski pripomoek podelili podjetju B. Braun za urinarni kateter, ki se uporablja pri kroni-nem zastajanju urina. Pripomoek je sterilen in pripravljen za takojnjo uporabo, ki pa je zaradi posebne oblike tudi zelo enostavna, namenjen pa

  • april a

    pril 2011

    EMBALA

    A10

    58 je enskam. Zaradi svoje majhnosti je priroen za

    nonjo s seboj. V eni katli je na voljo 30 katetrov, od katerih je vsak sterilno zavit, zraven pa dobimo tudi prirono embalao za vsakodnevno uporabo.

    Nagrado za najbolj trajnostno embalao so prejeli pri podjetju Abbott Laboratories za embalao zdravila Kaletra (lopinavir/ritonavir). Z januarjem 2011 so teo embalae tega zdravila zmanjali za 40 odstotkov, kar skupno predstavlja kar 70 odstotkov manj embalanih materialov. Embalaa je sedaj bolj kompaktna in pacientom omogoa vejo diskretnost. Vsebuje deset blistrov; v enem je 12 filmsko obloenih tablet, en blister pa

    zadostuje za tri dni zdravljenja. Kaletra je na trgu dostopna od leta 2001, zdravilo pa je namenjeno odraslim in otrokom od dveh let naprej, okuenim z virusom HIV-1, v kombinaciji s protivirusnimi sredstvi.

    Nagrada za najbolj enostavno uporabo pa je pri-padla injekcijski napravi Talent BT, podjetja Primequal, ki temelji na inovativni tehnologiji 1 klik 1 odmerek. Talent BT je avtomatska, nebolea injekcijska naprava z gumbkom, ki je bila razvita za varneje, hitreje in natanneje od-merjanje, kot takna tudi zmanjuje anksioznost pacientov. Vsebuje tehnologijo SmoothJect, ki omogoa popolnoma nebolee injiciranje. Naprava je narejena tako, da se je ne da ponovno odpreti ali napolniti. Potem, ko se odmerek injicira, se zaklene in s tem onemogoi ponovno uporabo. Ta naprava tako zadoa najvijim zahtevam po medicinski in farmacevtski varnosti. Popolnoma prilagojen na vseh podrojih apliciranja je Talent BT oblikovan za konnega uporabnika, saj omo-goa enostavno, prirono in varno vsakodnevno rabo.

    6 korakov k bolj trajnostni farmacevtski embalai

    Na prvi pogled trajnost in farmacevtska emba-laa ne sodita skupaj, saj ima tradicionalno najvijo prioriteto varnost in ne varovanje okolja. Farmacevtska embalaa se mora drati strogih pravil, ki zahtevajo sledljivost surovin, dobre proizvodne prakse (GMPs), stalno kvaliteto, obvarovanje izdelka in pogosto tudi prilagoditev izdelkov z zapirali, varnimi pred otroci. eprav je bila na letonjem Pharmapacku trajnost

    spregledana, pa so tudi znotraj panoge mnenja deljena. Danes se ponuja mnogo prilonosti za izdelavo bolj trajnostne farmacevtske embalae znotraj proizvodnega procesa in proizvodnih praks, trajnostno lahko prilagodimo celotno dobavno verigo.

    Trajnost zahteva pristop, ki se osredotoa pred-vsem na tri dejavnike: okoljske, ekonomske in drubene.

    Tudi farmacevtska embalaa je lahko bolj traj-nostna, kot je sedaj, zato predstavljamo nekaj praktinih predlogov.

    1. Dizajn

    Vkljuevanje bolj trajnostnega dizajna e na zaetku razvojnega procesa nam omogoa doloitev nainov za manjo porabo materialov. e natanno razumemo potronikove potrebe, lahko razvijemo bolj uinkovito proizvodnjo in posledino tudi bolje trimo blagovno znamko. Pomembno je, da zmanjamo teo embalae in poveamo uinkovitost, ne da bi s tem ogrozili varnost izdelka.

    2. Uinkovitost

    V procesu oblikovanja moramo ustvariti im bolj uinkovito embalao, ki minimalizira vpliv na okolje in maksimalizira vsak korak v dobavni verigi. Na primer, e napolnjene medi-cinske embalae imajo prednosti za farmacevte, uporabnike in okolje. Taka embalaa omogoa farmacevtu, da uporabnikom posveti ve asa in tako zagotovi pravo zdravilo ter pravilno jemanje. Prav tako e napolnjena embalaa zniuje stro-ke distribucije, saj ni potrebno pakirati vsega posebej primarna in sekundarna embalaa sta skupaj z zdravilom, kar zniuje stroke in porabo energije skozi celotno dobavno verigo.

    3. Uporaba naprednih tehnologij

    Napredne tehnologije odpirajo nove prilonosti za oblikovanje bolj uinkovite in trajnostne embalae. Tako lahko embalai sledimo, nanjo posnamemo podatke ali pa preko zvoka oziro-ma svetlobe komuniciramo z uporabnikom. Te tehnologije podpirajo in spodbujajo potronika k zavezanosti k predpisanim nainom zdra-vljenja, kar izbolja odzive potronikov in tudi zdravljenje.

    4. sodobna tehnoloka oprema

    Velikokrat lahko opremo ponovno kalibriramo in tako izboljamo njeno uinkovitost. Prav tako pa sodobna tehnoloka oprema zmanjuje stroke in poveuje uinkovitost.

    5. Racionalizacija transportnega procesa

    Uinkovit transport pripomore k manjemu ogljinemu odtisu. Poveano uinkovitost lahko doseemo z zmanjanjem tee embalae, z izloitvijo terciarne embalae in z optimizacijo tako plovnih poti kot tovora.

    6. vzdrevanje pozitivnih odzivov pacientov

    Biti drubeno trajnosten pomeni razvoj em-balae, ki je uinkovita, varna in poziva k upotevanju navodil in zavezanosti k pravilnemu jemanju. Raziskave farmacevtske industrije so pokazale, da v ZDA le polovica pacientov jemlje zdravila po zdravnikovih ali farmacevtovih navo-dilih. Bolj zavzeto pravilno jemanje se kae v bolj-i oskrbi, boljih odzivih in boljem zdravju. Na primer, na trgu so e prisotni blistri, ki opozarjajo na pravoasno jemanje in tako zmanjujejo tve-ganje za opustitev ali napano jemanje zdravil.

    Viri: www.healthcarepackaging.com/archives/2011/02/live_from_pharma pack_paris_a_s.php

    www.canontradeshows.com/expo/pharmafr10/ www.krka.si/sl/zaposlitev-v-krki/o-zaposlitvi-v-krki/podrocje-dela/raziska ve-in-razvoj/razvoj-embalaze

    blog.pmpnews.com/?p=1758 www.healthcarepackaging.com/archives/2011/02/publishers_perspecti ve_pharmap.php

    www.healthcarepackaging.com/archives/2011/03/pharmapack_awards_ french_packa_1.php

    www.pharma-iq.com/logistics/articles/six-steps-to-pharmaceutical-packa ging-sustainabili/

    Packaging and Medicine

    The Pharmaceutical

    Packaging Industry

    Offering Little Sustainability

    Pharmaceutical packaging must be designed so as to ensure the safety of pharmaceutical preparations in order to keep them free from

    contamination and to hinder microbial growth. It

    must ensure product safety throughout the intend-

    ed shelf life for the pharmaceuticals. Packaging is

    a critical tool in the pharmaceutical industry for

    product delivery and, above all, strict regulatory

    compliance. In order to develop such packaging,

    a broad spectrum of knowledge of regulatory

    measures, chemical engineering, pure chemistry,

    pharmaceuticals and mechanical engineering is re-

    quired. As safety is still the most important factor

    in designing pharmaceutical packaging, sustain-

    able development is to a large degree overlooked..

    Vkljuevanje bolj trajnostnega dizajna e na zaetku razvojnega procesa nam omogoa doloitev nainov za manjo porabo materialov.

    Raziskave farmacevtske industrije so pokazale, da v Zda le polovica pacientov jemlje zdravila po zdravnikovih ali farmacevtovih navodilih.

  • april a

    pril 2011

    115

    8

    foto

    : arh

    iv p

    odje

    tja

    foto

    : arh

    iv p

    odje

    tja

    foto

    : arh

    iv p

    odje

    tja

    anketa

    analiza LCa v sloveniji malo uporabljenaNekatere proizvajalce embalae za farmacevtsko industrijo in farmacevtske drube smo v anketi povpraali tudi o tem, kako sledijo globalnim trendom v razvoju embalae za zdravila.

    1. Ali je v vaem podjetju za izbor embalae odgovorna razvojna sluba? Kakna je strategija na podroju embalae in paki-ranja in kakne bistvene spremembe se kaejo v zadnjih letih?

    2. V farmacevtski industriji so najbolj v upo-rabi predvsem formirne in aluminijaste folije, ampule, injekcijske steklenike, tube, plastini vsebniki Katere vrste uporabljate v vai drubi, emu dajete prednost?

    3. Ali pri razvoju embalae upotevate tudi njeno trajnost? Ali morda uporabljate LCA-analizo izdelkov?

    4. Kateri so glavni izzivi na trgu proizvodnje farmacevtskih embala? Razvijate mo-goe tudi kakne bolj dizajnerske, oesu prijazneje izdelke?

    jurij Anin, vodja trenja, Lajovic tuba, d. o. o.:

    1. Podjetje je usmerjeno predvsem v zagotavljanje storitev naim kupcem na podroju embalae in pakiranja, e posebej v farmacevtski, koz-metini, prehrambeni in kemijski industriji. Proizvajamo aluminijaste tube in aerosolne doze, laminatne in plastine tube ter plastine lonke za farmacevtsko industrijo. Nae proi-zvode za farmacevtsko industrijo razvijamo na podlagi zahtev in tehninih specifikacij kupcev ter razvojnih reitev in novosti s strani nae razvojne slube. To ponujamo trgu.

    Uporabniki embalae stremijo k razvoju okolju prijazne embalae in k proizvodnim pogojem iste embalae clean room, sterilizacija, plastini kartoni

    2. Aluminijaste tube, aluminijaste doze ter pla-stini lonki.

    3. Da, vsaka vrsta embalae ima tudi svojo trajnost. LCA-analize izdelkov izvajamo v okviru skupine Impact International PTY Ltd., Australia.

    4. elimo poveati nao konkurennost na trgu in ponuditi dodatne storitve ter izdelke naim kupcem. Zato bistveno ve sredstev in aktivnosti namenjamo raziskavam in ra-zvoju, kar dokazuje tudi vkljuenost Tube v razline raziskovalne projekte in vzpostavitev lastne raziskovalne skupine. Med drugim smo

    vkljueni v raziskovalni projekt Wheylayer (www.wheylayer.eu), v okviru katerega razvi-jamo nov plastini material. Osnova je uporaba sirotke, ki bo bistveno vplival na zmanjanje okoljske problematike kot npr. zmanjana poraba energije, vpliv na biorazgradljivost in reciklao konnega produkta.

    Peter vogel, vodja nabave za razvojne projekte, Lek farmacevtska druba, d. d.:

    1. Da, v nai drubi je za izbor embalae odgovor-na razvojna sluba, in sicer razvojna sluba v tistem Sandozovem razvojnem centru, v ka-terem je bil izdelek razvit. Tako so na primer razvojne slube v Sandozovem razvojnem centru Slovenija odgovorne za izbor embalae tistih izdelkov, ki so bili razviti v Sloveniji.

    Strategija na podroju embalae in pakiranja odraa spremembe, ki se kaejo v zadnjih letih. Usmerjeni smo v optimizacijo raznolikosti materialov, dimenzije in dizajnov, znianje koliine porabljenih materialov in sledenje okoljevarstvenim zahtevam. Vse ve je tudi stikov s proizvajalci iz razvijajoih se drav in drav Azije.

    2. V ospredju primarnih ovojnin so plastine in aluminijaste folije za izdelavo pretisnih omo-tov ter steklene viale in plastenke.

    3. Vrednotenje ovojnine glede na njeno zago-tavljanje bariernih lastnosti, ki omogoajo vzdrevanje izdelka za as roka trajanja, je za farmacevtske izdelke bistvenega pomena. Direktno analize LCA za vrednotenje embalae ne uporabljamo, seveda pa sledimo zahtevam EU v direktivi 94/62.

    4. Generina zdravila na recept, ki so prevladujo-a, ne dopuajo veliko manevrskega prostora za dizajniranje posebne ovojnine. Bistveni izziv je zagotoviti embalao, ki zagotavlja ustrezno raven zaite izdeleku, ki bo vanjo pakiran, in hkrati to narediti na im bolj ekonomino uin-kovit nain. Seveda si v okviru tega prizadeva-mo vpeljati reitve, ki omogoajo diferenciacijo v okviru dovoljenega obmoja odstopanja generinega izdelka od originatorjevega.

    mag. Andrej Petkovi, vodja sekundarne em-balae in tehnologije pakiranja v krki, tovarni zdravil, d. d., novo mesto

    1. V osnovi delimo embalao na primarno (kon-taktno) in sekundarno. Definiranje primarne embalae, od katere so odvisne stabilnost, varnost in uinkovitost izdelka, je del razvoja izdelka. Pripravo in izbor sekundarne embala-e pa opravljamo v Oskrbi z izdelki.

    V zadnjih letih je poudarek na embalai, ki bo im bolj prijazna uporabniku, posebej sta-rejim, tako v smislu im laje uporabe kot v smislu berljivosti in uporabnosti informacij na embalai.

    2. V farmacevtski industriji kot celoti prevladu-je uporaba pretisnih omotov (sestavljenih iz dveh folij), tako je tudi v Krki. Poleg tega se za

    doloena tria, predvsem za veja pakiranja (bolninice, domove starejih obanov) upora-bljajo plastenke. Steklena embalaa prevladuje na podroju sirupov in injekcij.

    3. Pri izboru in razvoju embalae upotevamo vse vidike, tako s stalia uporabnika kot ekoloke in trajnostne kriterije. Uporabljamo kartone iz recikliranih vlaken in se skupaj z naimi dobavitelji trudimo za zmanjevanje odpada embalanih materialov. Analize LCA e ne uporabljamo, eprav ocenjujemo in delamo po podobnih kriterijih.

    4. Zaradi demografskih sprememb, staranja pre-bivalstva, je poudarek na uporabniku prijazni embalai in im veji jasnosti ter berljivosti informacij. Zaradi stroge zakonodaje smo pri oblikovanju farmacevtske embalae zelo omejeni in se moramo drati smernic, ki veljajo za to podroje.

    Nekaj ve monosti za oblikovanje je na podro-ju zdravil za samozdravljenje, pri prehranskih dopolnilih ter kozmetinih in veterinarskih izdelkih. V tej paleti izdelkov uspeno razvi-jamo tudi lastne kreativne ideje in reitve.

    Jurij

    an

    inM

    ag. a

    ndre

    j Pet

    kovi

    Pet

    er V

    ogel

    EMBALA

    A

  • Po

    loa

    j em

    bala

    ne

    Pano

    ge

    dr.

    sim

    on

    nida

    r fo

    to: R

    ok T

    ran

    april a

    pril 2011

    EMBALA

    A12

    58

    racionalizacija materialov ni brez meja

    Poslovanje v letu 2010 je bilo za podjetje zahtev-no. katere spremembe na trgu so najopazneje in kaj se dogaja v panogi letos?

    Da, leto 2010 je bilo poslovno zahtevno na splono in za panogo. EGP je del tega poslovnega okolja. Na nabavni strani so ga zaznamovali rast cen vhodnih materialov, predvsem kartonov, podalj-evanje dobavnih rokov, tudi teave v kakovosti pri nekaterih dobaviteljih. Podraitve materialov se e dolgo ne da ve avtomatsko prenaati v nae izdelke. V poslovanju smo se osredotoili na nae nosilne programe, vlagali v kadre in znanje. Tako smo izboljevali produktivnost, poveali kako-vost, izboljali dobavljivost. Na trgu smo bili pro-neji. To je bila formula za 2010 in v letu 2011 ne bo bistveno drugana. O panogi? Trendi niso ve novi. Gre za zmanjevanje povprenih serij, kar je posledica personalizacije in diverzifikacije izdelkov predvsem v prehrambni, farmacevtski in kozmetini industriji. Pri embalai so posebne zahteve za zagotavljanje varne in zdrave hrane v EU.

    Kot izdelovalec kartonske embalae smo odgovor-ni za njeno skladnost z zakonodajo, priporoili in uredbami v vsaki dravi, kjer prodajamo izdelke. Vpraali boste, kaj pa proizvajalci naih vhodnih materialov, kartonov, barve. Mi vemo o nai embalai najve, potronika pa ne zanima, zakaj izdelek ni neoporeen, ali je vzrok v barvi ali ma-terialu ali nepravilnem tehnolokem postopku.

    Izredno pomembno je poznavanje materialov in vloge primarne, sekundarne embalae ter tehno-lokih postopkov v proizvodnji.

    za katero vao embalao je na trgu najve pov-praevanja promocijsko, darilno ali prodajno? Ali pri embalai za osebno nego in farmacijo e naprej poveujete promet glede na rast farma-cevtske industrije?

    Po deleih v strukturi prodaje si sledijo potiska-na embalaa iz trdih kartonov, nato kairanih materialov, po obsegu nekaj manji, a vseeno pomemben, pa je program promocijske embalae. V industrije in trge se usmerjamo tako, da sledimo po eni strani cilju doloene razprenosti, na drugi strani pa dovolj velikemu obsegu, da zagotovimo uspeno poslovanje in rast. Veseli nas uspeno po-slovanje naih kupcev in to, da lahko sodelujemo v tej rasti, kar je za nas priznanje z njihove strani.

    to pomeni, da uresniujete slogan kot iz katli-ce? zakaj kot iz katlice?

    Zakaj kot iz katlice, se ve. V osnovnem pomenu gre za urejenost, kakovost, zanesljivost v izdelku, v nainu dela s kupci, v interni organiziranosti. Kot doma. e ima pospravljeno, hitro najde, kajne? Z mojim prihodom smo sloganu dodali e en pomen, in sicer: out of the box thinking. Torej ne ukalupljeno razmiljanje v katlici, temve od-prto, inovativno, tehnoloko napredno reevanje izzivov.

    na direktorskem mestu

    kofjelokega embalano

    grafinega podjetja je po

    novem dr. simon nidar.

    dopolnil je upravo, v kateri

    je e mag. Mojca bizjak. eGP,

    podjetje s tradicijo v embalani

    panogi, nartuje letos rast

    od 8 do 14 odstotkov pri

    potiskani kartonski in kairani

    embalai ter pri promocijskem

    programu. so priakovanja

    realna glede na to, da so

    opustili program transportne

    embalae? novi direktor realno

    ocenjuje trende v panogi.

    joe volfand

    PoLoaJ eMbaLane PanoGe

  • april a

    pril 2011

    EMBALA

    A13

    58To se izkazuje v integraciji v oskrbno verigo naih

    kupcev, v sodelovanju v fazah priprave novega izdelka. S pravilnim pristopom lahko doseemo bolji uinek ob ugodneji ceni. Mislim na pra-vilno izbiro materialov, tehnoloke postopke in konstrukcije.

    vaa prednost je lastna orodjarna?

    Ne samo orodjarna. Naa kljuna kompetenca v izvedbenem procesu je orodjarna, kjer z inova-tivnimi pristopi praktino izloamo rono delo, vezano na izsek in razloevanje, a tudi visoka stro-kovnost v tehnologiji in konstrukciji ter vrhunski pripravi tiska.

    Izredno velik poudarek dajemo proaktivnemu zagotavljanju kakovosti, kot sta izloanje kri-tinih tok in filozofija, da v trenutku izvedbe posamezne faze najceneje zagotavlja zahtevani nivo kakovosti vsak sam.

    nove nalobe?

    Z nalobami zagotavljamo ustrezne zmogljivosti in tehnoloko ustreznost ter sodobnost strojne-ga parka. Letos nartujemo nakup lepilne linije in tiskarskega stroja. Smo pa sicer zelo dobro opremljeni.

    koliken dele predstavlja v vaem programu transportna embalaa in za kakne volumne embalae je interes med kupci?

    V proizvodnem programu je prilo do sprememb. V celoti smo se usmerili v dva programa: potiska-na kartonska embalaa in promocijske embalae samostojei in namizni ogledni kartoni. Program transportne embalae smo opustili. Osredotoeni smo na proizvodnjo kakovostne embalae za far-macevtsko, prehrambeno industrijo in za kozme-tine izdelke. Tu elimo biti najbolj prepoznaven dobavitelj.

    materiale za proizvodnjo kupujete v sloveniji ali tujini? Ali se naroniki v zadnjem obdobju bolj odloajo za racionalizacijo materialov, za nije gramature, za ceneje reitve?

    Oskrbujemo se v Sloveniji in tujini, tako v Evropi kot tudi na Daljnem vzhodu. Tudi pri materialih sledimo razprenosti, kar pa zaradi visoke kon-centracije dobaviteljev ni enostavno.

    Zmanjanje stroka embalae z racionalizacijo materialov je pravzaprav najenostavneje. A kot pri vsaki enostavni stvari zelo hitro pridemo do mej. Kot primer ste navedli gramaturo, ki je konstrukcijski parameter in ne stvar proste izbire. Povean poudarek vplivom embalae na varno in zdravo hrano praktino poveuje zahteve pri izbiri materialov, ki so draji. Z ana-lizo nekaj primerov in tudi praktino realizacijo ugotavljamo, da je ve monosti za prihranke, e upotevamo ve zornih kotov: izbiro materialov,

    konstrukcijo, tehnoloki postopek, napoved pora-be v oskrbni verigi in optimizacijo vseh elementov, vkljuno s pakirnimi linijami pri naih kupcih. vekrat govorite o vplivu embalae na zdravo hrano. trajnostna, zelena embalaa je okoljski in ekonomski izziv. v svetu se vse bolj uveljavlja spoznanje, da je proizvajalec odgovoren za celo-tni ivljenjski krog izdelka. koliko to upotevate in kaj ste storili za upotevanje nael trajnostne proizvodnje? je egP zeleno podjetje?

    EGP je zeleno podjetje. Karton je naraven material z eno najvijih stopenj povraljivosti v reciklirni verigi. Poleg tega se ponaamo z eno vejih son-nih elektrarn, ki smo jo v lanskem letu skupaj s partnerjem postavili na streho naih prostorov. Skrbimo za iste odpadne vode s istilno napravo in seveda pri svojih izdelkih ne uporabljamo snovi, ki vsebujejo teke kovine, karcinogene snovi, genske motilce. Je pa v konceptih recikliranja papirja in kartona pred vsemi nami velik izziv, ki ga globalizacija na tem podroju in razlina okolj-ska zavest v posameznih delih sveta e dodatno povea. To je vzpostaviti verigo recikliranja, ki ne poveuje vsebnosti tekih kovin, mineralnih olj in tudi ostalih snovi, kjer so postavljene mejne vrednosti. Razlina merila za razline izdelke v drugem krogu kontaminirajo reciklirno verigo izloanje je za veino stvari nemogoe.

    ''ZELENA EMBALAA'' FSC

    EGP je prvi slovenski proizva-jalec embalae, ki je FSC-COC certificiran. e danes smo se zavezali k uporabi FSC certifi-ciranih materialov za bolji ju-tri, za prispevek k gospodar-nemu upravljanju z gozdovi. Ker nam ni vseeno, kaj bomo zapustili zanamcem, smo se vkljuili v verigo FSC dobavi-teljev, ki zagotavljajo poslo-vanje s FSC-COC standardi, od lastnika gozdov, proizvajal-ca kartona do embalaerja.

    ''VARNA EMBALAA'' ZA PREHRAMBENO INDUS-

    TRIJO

    V zadnjih letih je s pomojo veliko veje ozaveenosti nastalo precej sprememb, ki so vezane na zmanjevanje prisotnost nezaelenih snovi v prehrambeni embalai. V EGP izpolnjujemo zahteve kupca embalae ali konnega upor-abnika in skladno s priako-vanji zagotavljamo uporabo ''najbolje proizvodnje prakse'', ki zajema uporabo ustreznih materialov, kot tudi ustrezno metodo laboratorij-skega testiranja izdelkov z namenom prepreevanja mi-gracij snovi ali vonja na izde-lek.

    EMBALAA ZA FARMACIJO

    V podjetju EGP se e vrsto let ukvarjamo s proizvodnjo kar-tonskih zloenk za farmacevt-sko industrijo. Delamo v skladu s speci-finimi naronikovimi zahteva-mi in standardi. Sistem vo-denja kakovosti je procesno naravnan, zasnovan na osnovi standarda SIST EN ISO 9001:2008. Ohranjamo in iz-popolnjujemo visoko kakovost proizvodov, s tem da neneh-no izboljujemo vse procese. Z odjemalci ustvarjamo part-nerski odnos, ki temelji na so-delovanju, zanesljivih in tonih dobavah, kratkih rokih, visoki kakovosti embalae in ustreznih konkurennih cenah.

    PROMOCIJSKA STOJALA

    Za nae naronike razvijamo celovite reitve na podroju prodajne in darilne embalae ter tako odloilno pripomore-mo pri pozicioniranju njihovih izdelkov, storitev in blagovnih znamk v oeh kupcev. Naa posebnost so tudi promocij-ska stojala, razlinih oblik in velikosti. Naronikom nudimo celovite reitve, ki zajemajo: svetovanje, razvoj in narto-vanje oglednih stojal iz trdega in valovitega kartona, ter na-tanno izdelavo, ki na koncu pripelje do vrhunskega pro-mocijskega stojala.

    Ve na www.zelenaslovenija.si/clanek/103

    Pro

    moci

    ja

  • Embala

    a v

    skupi

    ni

    ito

    Jelk

    a Pod

    bev

    ek

    Roz

    man

    ale

    ksan

    dra

    Lang

    enfu

    s

    foto

    : arh

    iv p

    odje

    tja

    foto

    : arh

    iv p

    odje

    tja

    prilonosti so v razvoju novih kombinacij materialov

    eMbaLaa V skUPini ito

    embalaa nima le funkcije varnega shranjevanja ivil, ampak izraa tudi ivljenjski slog potronika. Skuamo zado-voljiti potrebe vseh ciljnih skupin naih bla-govnih znamk. Nove dizajne embalae zato predhodno testiramo na ciljnih skupinah kupcev, ustrezno embalao pa izberemo na osnovi rezultatov tovrstnih testiranj, pravi Langenfusova in dodaja, da na izbiro materi-alov poleg vrste izdelka vpliva tudi razpolo-ljivost tehnologije pakiranja. Uporabljamo najrazlineje plastine folije, prevladujejo pa dupleksi iz polipropilena in kartonska embalaa. Embalao nabavljamo pri prizna-nih tiskarnah, ki materiale tudi potiskajo. Materiali so v skladu z zahtevami in standardi, ki jih v podjetju zasledujemo, to sta standarda kakovosti ISO 9001 in varnih ivil IFS, sicer pa pri dobaviteljih sami izvajamo presojo dobavitelja, pravi Podbevek Rozmanova, ki poudarja, da imajo vsi uporabljeni materiali certifikat o ustreznosti materiala. V podjetju skrbno zasledujejo vse spremembe zakonodaje na podroju pakiranja, zlasti glede morebitnih keminih tveganj. Embalaa mora namre po novem vsebovati dokazila o prehajanju oziro-ma migraciji keminih sestavin v ivilo.

    eko materiali cenovno (ne)dosegljivi

    Glede na dejstvo, da so najveji slovenski bio proizvajalec na podroju testenin,

    prepeenca, ka, mok in drugih izdelkov, sku-ajo vsaj deloma slediti e svetovnim trendom, ki gredo v smeri trajnostne in eko embalae, e posebej pri izdelkih iz bio linije, za katero je, kot ugotavljajo, edalje ve zanimanja. Pri vle-enem testu uporabljamo materiale EKO PET. Pri ivilih predstavlja uporaba recikliranih materialov za stik z ivilom teavo, predvsem zaradi nenadzorovane vsebnosti keminih snovi in monega prehajanja teh snovi v ivi-la. Izjema so kartoni, ki niso v neposrednem stiku z izdelkom. Potronik sicer zaznava eko embalao, ampak po naih izkunjah oziroma raziskavah odigra pri nakupu kljuno vlogo e vedno cena. Ko bodo eko materiali cenovno dosegljivi, jih bomo uporabljali v veji meri, e dodaja Podbevek Rozmanova.

    druganost s posebnimi tiskarskimi uinki

    Bolj kot izbiri materialov se v skupini po-sveajo tisku. Druganost skuamo do-sei s pomojo posebnih uinkov v tisku, na primer z uporabo globokega ali slepega tiska, parcialnega nanosa UV-laka oziroma uporabo najrazlinejih kovinskih tiskov, pojasnjuje Langenfusova in dodaja e: Zelo veliko dela-mo na tipografiji, to je pisavi, ki jo razvijemo za vsak izdelek posebej. Stremimo namre k temu, da izstopajo tipografski grafini

    inovativnost. Prironost.

    Vpadljivost in venost.

    Uporaba druganih, za kupca

    in okolje prijaznih materialov.

    to so kljuna izhodia pri

    oblikovanju dizajna embalae v

    skupini ito, d. d., ki odloitev

    o izbiri in oblikovanju embalae

    za priznane blagovne znamke,

    kot so izdelki za sodobno

    prehrano Zlato polje, aji 1001

    CVet, zamrznjene jedi Hokus,

    testenine Grande, zaimbe

    Maestro, okolade Gorenjka

    in bonboni umi ter drugi

    izdelki, ne prepuajo nakljuju,

    ampak predstavlja del skrbno

    nartovanih marketinkih

    odloitev. Pogovarjali smo

    se z oblikovalko aleksandro

    Langenfus in direktorico

    kakovosti Jelko Podbevek

    Rozman.

    barbara erne

    april a

    pril 2011

    EMBALA

    A5

    814

  • 15

    elementi, ki nosijo sporoilno vrednost. Vpliv interneta in socialnih omreij je utiti tudi pri poveani uporabi ikonografije. Sicer skuamo slediti trendom, kot sta eko in retro, tu e vidimo perspektivo. Glede na zasienost trga z embalao vidimo prilonosti tudi v razvoju novih kombinacij materialov in vlaganju v nove tehnologije, s imer bi se lahko na primer izognili dvojnemu pakiranju izdelkov. Tudi sicer stremijo v Skupini k optimiranju emba-lae, ki je izdelana po meri izdelka, v prihodnje pa bodo v okviru kontinuiranega zmanje-vanja strokov energije skuali vplivati e na volumensko in koliinsko zmanjevanje odpadne embalae.

    Poveati prepoznavnost blagovnih znamk

    Potem, ko so lani izdelali novo strategijo Skupine in trenja novih blagovnih znamk, so na osnovi raziskave potronikih potreb oblikovali tri glavne stebre blagovnih znamk skupine, in sicer steber kruh in pekovsko pe-civo, steber sodobna kuhinja, kamor bodo uvr-stili blagovne znamke Zlato polje in zaimbe

    Maestro, testenine Grande, zamrznjeno hrano Hokus, in steber konditorstvo z nosilnimi bla-govnimi znamkami Gorenjka, umi in Frufru, slaicami in keksi blagovne znamke Grajske pekarne. Strategija temelji na najboljem zadovoljevanju domaih potreb z domaimi okusi. Sicer ima vsaka skupina izdelkov svojo zgodbo. Na osnovi raziskav potronikov bomo tako v glavnem nadgrajevali dve, in sicer zgod-bo, namenjeno gospodinjstvom z najve dvema lanoma, in zgodbo za velike druine, od tega so namre odvisna tudi naa pakiranja. Najve pozornosti bomo posvetili zagotavljanju pre-poznavnosti in z dodatnimi postavitvami po-skrbeli za izboljanje vizualne konsistentnosti portfelja na prodajnih policah, je pojasnila Aleksandra Langenfus in dodala, da naj bi bila prenova blagovnih znamk zakljuena do konca tega leta.

    Prodor na trge jugovzhodne in zahodne evrope

    Glavni trg e vedno ostaja Slovenija, v sklo-pu nove strategije pa nartujejo prodor tudi na trge jugovzhodne in zahodne Evrope,

    torej na Hrvako, Kosovo in v Srbijo, pa v Nemijo, Italijo, panijo in Grijo. Med glav-nimi prioritetami na podroju kruha bo vseka-kor razvoj dopeke in prigrizkov, bio izdelkov in trajnih pekovskih izdelkov za potrebe tujine. V okviru stebra sodobna kuhinja bodo skuali ohraniti pozicijo, ki jo ima zamrznjena hrana na domaem trgu, prenoviti koncept teste-nin za domai in tuji trg in poveati prodajo ria v tujini. Na podroju konditorstva bodo prenovili pozicioniranje in razirili portfelj okolad na domaem trgu ter poskrbeli za rast biskvitnega peciva in bonbonov. Na podroju ajev si elijo utrditi vodilno pozicijo, razviti segment razpoloenjskih ajev in poskrbeti za njihovo agresivno rast v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Na podroju bio izdelkov in iz-delkov linije Natura bodo e naprej iskali trne nie, zato se nameravajo e drugo leto ude-leiti najvejega mednarodnega strokovnega sejma ekoloke pridelave, hrane in izdelkov na svetu, sejma Biofach. Dele izvoza izdelkov naj bi do leta 2015 poveali kar za 21 odstotkov, in sicer s pomojo vejega nabora zanimivih izdelkov, povezovanjem podjetij in skupnim nastopom pri trgovcih, vkljuevanjem tujih distributerjev in povezovanjem z mednaro-dnimi trgovci, ki prav tako vstopajo na trge jugovzhodne Evrope.

    Kromopak (GC2):

    uporaba za najzahtevnejo embalao v farmacevtiki, kozmetiki in prehram-beni industriji

    Proizvodni programi

    Belpak (GT2):

    farmacevtika, kozmetika, zahtevneja embalaa v prehrambeni industriji

    Grafopak Kraft (GT4):

    za embalao, ki zahteva moneji karton, ter pralne prake

    Grafopak in Koliprint (GD):

    mnoina uporaba za vse vrste em-balae

    KK liner (GD):

    za kairano embalao

    Podjetje bo ob koncu letonjega leta iz-vedlo obseno prenovo vejega od obeh kartonskih strojev, kar mu bo omogoilo izdelavo premaznih kartonov, ki so izde-lani iz sveih lesovinskih in celuloznih vlaknin.

    Z izvedbo te investicije bo podjetje Koli-evo Karton sposobno slediti poveane-mu povpraevanju po tovrstnih kartonih, ki se izkazuje v zadnjem obdobju, in istoasno ponuditi trgu iro paleto GC kartonov, katera je bila do sedaj omeje-na le na odlino uveljavljeno blagovno znamko Kromopak.

    Vzporedno s prenovo formerskega dela kartonskega stroja in priprave snovi bo podjetje vloilo tudi znatna sredstva v dodelavo kartona in zagotovitev vlaknin-ske avtonomnosti, kar mu bo zagotovilo primerno konkurennost na globalnem trgu.

    Podjetje se ponaa s certifikatom ISO 9001 in ima uveljavljen HACCP sistem.

    Kot vsa ostala podjetja skupine Mayr - Melnhof Karton, je tudi Kolievo Karton certificiran v skladu z FSC in PEFC standardi.

    KOLIEVO KARTON d.o.o.

    Papirnika cesta 1,1230 DomaleT: (01) 7290 564, F: (01) 7290 567 E: [email protected]

    april a

    pril 2011

    EMBALA

    A5

    8

    Pro

    moci

    ja

  • GRAF&

    PACK f

    oto:

    arh

    iv p

    odje

    tja

    Lateks tehnologija je namenjena predvsem zunanjim povrinam, njegova prednost pa je, da je to prvi ekoloki tiskalnik, ki ne povzroa nobenih kodljivih vplivov na okolje.

    foto

    : Bo

    tjan

    ad

    ej

    april a

    pril 2011

    EMBALA

    A16

    58

    vse bolj ekoloko, a tudi ve novosti

    GRaF&PaCk

    Postavili smo jim naslednja vpraanja:

    1. Sejem je prilonost za predstavitev novosti in kvalitet, ki jih nudi posame-zno podjetje. S im ste se predstavili na sejmu in kako sledite trendom v panogi?

    2. Ali se je va potencialni krog partner-jev s predstavitvijo na sejmu raziril? Ste imeli morda organizirane tudi kakne posebne obiske poslovnih partnerjev? Kakno rast v poslovanju priakujete letos?

    3. Kakna so bila vaa priakovanja na sejmu in kako ste zadovoljni s poslov-nimi rezultati?

    Andrej suhadolc, cgs plus, d. o. o.

    1. Nae podjetje se na sejmu predstavlja kot partner podjetja HP za tiskalnike velike-ga formata, in sicer predvsem formatov, vejih od pol metra. Posebna novost je

    tiskalnik, ki tiska z lateks rnilom. To je nova tehnologijo, ki jo je HP predstavil pred kaknim letom. Lateks tehnologija je namenjena predvsem zunanjim povri-nam, njegova prednost pa je, da je to prvi ekoloki tiskalnik, ki ne povzroa nobenih kodljivih vplivov na okolje. Tudi postopek izdelave in tisk sta okolju prijazna. Poleg tega predstavljamo e paleto foto tiskalni-kov, ki so namenjeni notranjim povrinam.

    2. Ta sejem je dobra prilonost, da izdelke pokaemo ljudem, ki te stvari uporabljajo.

    na mednarodnem bienalnem

    strokovnem sejmu v Celju,

    sejemskem etverku Forma

    tool, Plagkem, Livarstvo in

    GRaF&PaCk, se je predstavilo

    tudi ve domaih podjetij

    grafine industrije, pakiranja

    in oznaevanja. nekateri

    razstavljavci so predstavili

    novosti, ki so vzbudile med

    partnerji precejnje zanimanje,

    zlasti med farmacevti.

    tanja pangerl

  • april a

    pril 2011

    EMBALA

    A17

    58

    Vendar se kriza e vedno pozna. Upamo, da bo letos poslovanje bolje, smo optimisti.

    3. Na sejem smo li s kar velikimi priako-vanji, saj elimo ljudem predstaviti, kaj lateks sploh je. Opaamo namre, da je in-formiranost v slovenskem prostoru glede te tehnologije relativno slaba in da o njej e ni bilo dosti govora, zato se trudimo za pre-poznavnost te tehnologije. Predvsem tudi zato, ker ima posebno ekoloko vrednost. e na slogan je vse je zeleno oziroma go green. Tudi HP je zael z recikliranjem materiala, ki se uporablja v reklamne na-mene, po reciklai se uporablja na primer za plastine letve za zunanje povrine, za balkone. Tega programa pri nas e ni, ven-dar mislimo, da se bo slej ko prej pojavil.

    miha cankar, gRec, d. o. o.

    1. Na sejmu se predstavljamo s tremi osnov-nimi programi: barve in materiali za sito-tisk in tampotisk, 3D nalepke ter program zaitnih lakov za elektroniko. Na podro-ju sitotiska in tampotiska imamo vse komponente, ki omogoajo pripravo vsega potrebnega za tisk, pri nalepkah so naa novost vinske etikete, kjer lahko manji naroniki doseejo maksimalen uinek. Tako se lahko naredi etiketa simulacije zlatotiska, UV laka, 4-barvnega tiska vse v enem v majhnih serijah. Na ta nain delamo tudi etikete za posebne edicije embala za industrijo pija, kar embala-o naredi tudi estetsko privlano. Vedno sledimo novim zakonodajam s podroja okolja, novim tehnologijam, e od zaet-ka pa osveamo in pomagamo strankam pri ravnanju z odpadki iz nae dejavnosti (tiskarskimi barvami, redili idr.). Z neka-terimi strankami imamo tudi dogovor, da lahko pri nas oddajo odpadno embalao in jo nato mi predamo naprej podjetjem, ki se s tem ukvarjajo. Poleg tega pa strankam sproti tudi predstavljamo, kakni so novi trendi, materiali, kar pomeni, da je stran-ka vedno na tekoem, e se zgodi kakna sprememba pri zamenjavi materialov. Tudi pri lastni proizvodnji nalepk uporabljamo najbolje materiale, najbolj ekoloke. To pomeni na primer, da masa za nalivanje ne vsebuje nobenih tekih kovin, uporabljamo tudi najbolj ekoloka olja, ki obstajajo na trgu, idr.

    2. Namen nae udelebe na sejmu je pred-vsem v tem, da utrdimo stike z obstojeimi

    strankami in se pogovorimo o sodelovanju, projektih. Na trgu smo sicer e kar dobro poznani, vendar se nam zdi prav ohranjati stike tudi na ta nain. Seveda pa smo ve-seli vsakega novega partnerja. Kriza se e pozna, vendar je bilo lansko leto malo bolj-e, za letonje pa upamo, da bo vsaj takno kot prejnje. Ne priakujemo veje rasti, vendar upamo, da bo poslovanje stabilno.

    3. Posebnih priakovanj ni. eprav je sejem manji kot prejnje leto, e vedno vztrajamo.

    majda kokoravec, goPAck, d. o. o.

    1. Na letonjem sejmu predstavljamo avto-matske pakirne stroje, potem na klasien proizvod UPA RAPID, stroje za pakiranje v termo skrljivo folijo in stroje za vakuum-sko pakiranje. Naa novost je pakiranje kruha.

    Povpraevanje po teh proizvodih se je precej povealo, tako da smo razvili nove stroje za pakiranje kruha.

    2. Na sejem smo povabili vse nae partnerje, da vidimo, e imajo morda kakna nova povpraevanja. Je pa tudi nekaj novih strank, ki se zanimajo za nae proizvode in se kaejo kot potencialni partnerji. Lahko reemo, da v naem podjetju v letu 2009 krize ni bilo, saj je bila rast poslovanja super. Lansko leto je bilo poslovanje nekje normalno, tudi trenutno smo polno zase-deni. Kriza se pozna predvsem v manjih investicijah.

    3. Nekaj zanimanja je bilo s strani novih kup-cev in naa elja je, da ostanemo z njimi v kontaktu tudi po koncu sejma. Smo pa s poslovnimi rezultati sicer zadovoljni.

    vojko Arzenek, Adheziv, d. o. o.

    1. Predstavljamo se z naimi standardnimi programi, najveja novost pa je sistem Print&Verify za farmacijo. Nova evropska regulativa namre farmaciji doloa, da mora izdelke oznaevati z 2D kodo. V ta namen smo izdelali samostojno napravo, sistem Print&Verify, ki jo je mogoe pri-peljati v podjetje, razmakniti proizvodno linijo in jo postaviti med njo. Na sebi ima napravo za markiranje kod in napravo s kontrolno kamero za verifikacijo teh kod, potem vzmet ter na koncu programsko opremo, ki vse to podpira. Pred dvema letoma, ko smo bili tu, tega e ni bilo. V tem asu pa smo to raziskali in razvili ter imamo e kar nekaj referenc v Sloveniji, in sicer v podjetjih Krka, Lek, Jadran Galenski laboratorij idr. Imamo pa tudi nekaj priporoil Krke nekaterim proizva-jalcem proizvodnih linij za farmacijo. Z Medifilom smo e naredili pogodbo, ki

    Promocija

    tudi pri lastni proizvodnji nalepk uporabljamo najbolje materiale, najbolj ekoloke.

  • april a

    pril 2011

    58

    foto

    : Bo

    tjan

    ad

    ejfo

    to: B

    otj

    an

    adej

    foto

    : Bo

    tjan

    ad

    ejfo

    to: B

    otj

    an

    adej

    foto

    : arh

    iv p

    odje

    tja

    and

    rej s

    uhad

    olc

    Mih

    a C

    anka

    rM

    ajda

    kok

    orav

    ecVoj

    ko a

    rzen

    ek

    boj

    an

    nida

    ri

    na sistem vgrajuje v proizvodno linijo za cel svet. Prav tako vgrajuje tudi Laetus iz Nemije, ki je proizvajalec kamera kon-trolnih sistemov. Od nas kupi sistem brez kamere in vanj vgradi svojo kamero, nato pa to proda po celem svetu. e vzamemo kot panogo oznaevanje v industriji, je trend v im veji zanesljivosti naprav za oznaeva-nje, da je im manj zastojev glede tega, im manji stroek oznaevanja, iz farmacije pa prihaja tudi trend po verifikaciji napi-sov. Se pravi, da po oznaitvi proizvodov pakiranja ali palet proizvodov obstaja neka naprava, ki preveri, e je vse oznaeno jasno in itljivo.

    2. Seveda imamo organizirane tudi sestan-ke s partnerji. Povabili smo preko 1.000 podjetij, s katerimi imamo kakrnekoli kontakte, nae kupce, ki jih je ez 300, in tiste, ki sicer e niso kupci, ampak se z njimi dogovarjamo o projektih. Prihajajo iz drav celotne nekdanje Jugoslavije, iz Madarske, Slovake, Avstrije in drugod. Imeli smo tudi predavanje na temo fal-sifikati v farmaciji, poneverbe zdravil, oznaevanje z 2D kodami, verifikacija in sistem Track&Trace, ki bo zael delovati. Prisotnih je bilo kar nekaj predstavnikov farmacevtskih podjetij iz celotne nekda-nje Jugoslavije, za katere je bil organizi-ran tudi avtobusni prevoz iz Beograda. S tem predavanjem smo pritegnili veliko predstavnikov farmacevtskih podjetij, s imer smo tudi dobili vpogled v to, kako veliko farmacevtskih podjetij je dejansko na podroju nekdanje Jugoslavije. Rasti v poslovanju nikoli ne predvidevamo vnaprej, ampak investiramo v aktivnosti, kot je tudi ta sejem, na podlagi ocen trendov. Pokazalo se je namre, da rezultat nikoli ne izostane. Je pa kriza e vedno prisotna v sektorjih industrije. Iz krize je e izla industrija, ki je tako imenovani izvozni sektor, medtem ko so tisti, ki delajo bolj za domai trg, oziroma je vanj vmeana drava, e vedno v krizi. Vpraanje je, kdaj bodo prili iz te krize. Farmacija je globalna zadeva, kjer krize de-jansko ni zaznati. Glede na to, da so vsi nai novi projekti vezani na farmacijo, nismo utili nobenega vejega padca.

    3. Na tem sejmu se moramo pokazati vsaki dve leti, saj drugae ne sodelujemo ve na no-benem drugem sejmu. S tem pokaemo, da smo e na trgu, in vzdrujemo stike. Je pa ta sejem pravi sejem, kar se tie industrije, in se ga bomo redno udeleevali.

    bojan nidari, emA, d.o.o.

    1. Podjetje EMA d.o.o. se je predstavilo s iroko paleto izdelkov. Predstavili smo laser Telesis, namenjen za oznaevanje kovinskih izdelkov, nov ink-jet tiskalnik Domino, visoko resolucijski ink-jet iz se-rije G, etiketirko Arca, najnoveji izdelek Domino iz V-serije V120i ter veji model V300+, linijo tiskalnikov Toshiba, pre-nosne terminale LXE, reitev za zaitno pakiranje podjetja Sealed Air tim, NewAir in drugo. Podjetja so vasih zaradi kupcev primorana oznaevati edalje ve izdel-kov v sami proizvodnji oziroma izdelke, za katere doslej ni bilo potrebe po ozna-evanju. Zaradi IT razvoja je edalje veja potreba in elja po im bolji povezanosti vseh naprav v razne mree oziroma procese podjetja.

    2. Vsekakor smo spoznali nekaj novih strank, za katere upamo, da bodo postali nai par-tnerji, kupci. Predstavili smo jim doloene naprave, kar je na takem sejmu potenci-alno dobra prilonost. V panogi se pozna kriza kot posledica umirjanja doloenih proizvodnih podjetij v Sloveniji oziroma selitve proizvodnje v druge drave zaradi

    razlinih vzrokov. Izgubljena podjetja ni mo enostavno nadomestiti. Zmanjan obseg pa je e pri nekaterih panogah, ki so podvrena raznim prodajam podjetij in so v fazi reorganizacij. Doloene panoge so e na nivojih pred krizo. Upamo, da se bo optimizem raziril tudi na e preostala podroja, panoge.

    3. Sejem je za nas prvenstveno predstavitev novih izdelkov, reitev za razlina podro-ja. Kupci v Sloveniji nas dobro poznajo, na enem mestu dobijo veliko dodatnih in-formacij. V veliko primerih so takna sre-anja lahko impulz za nove posle. Poslovni rezultati, ki bi jih lahko pripisali sejmu, so lahko vidni tudi do leto dni kasneje.

    V panogi se pozna kriza kot posledica umirjanja doloenih proizvodnih podjetij v sloveniji.

    Predstavljamo se z naimi standardnimi programi, najveja novost pa je sistem Print&Verify za farmacijo.

    EMBALA

    A18

  • april a

    pril 2011

    58

    OKO

    LJE

    19

    Inte

    rvj

    u z

    Ale

    ksAndro

    ve

    lko

    vrh

    foto

    : Bob

    o

    ale

    ksan

    dra

    Vel

    kovr

    h

    usklajen nadzor odlagali ponovno pred vrati

    inteRVJU Z aLeksandRo VeLkoVRH, GLaVno inPektoRiCo Rs Za okoLJe in PRostoR

    v zadnjem letu ste pospeeno izvajali inpek-cijske preglede komunalnih podjetij oziroma odlagali. v javnosti so odjeknile kazni in zapiranja. Prosim, podajte pregled, komu ste doslej izrekli denarne kazni in koliko odlagali ste zaprli?

    Lani smo zaeli z usklajenim nadzorom vseh odlagali, imamo jih okoli 30. Ugotovili smo, da ima veina odlagali dovoljenje IPPC za odlaganje oziroma so v postopku pridobivanja dovoljenja kot obstojei zavezanci, kar pome-ni, da lahko odlagajo. Dve odlagalii sta bili izjema. Prva je paja dolina v Grosupljem, kjer je bilo dovoljenje e enkrat zavrnjeno. Tam je prepovedano odlaganje e od leta 2009. Zelo podobna situacija je na odlagaliu Ostri vrh v Logatcu, kjer so e presegli kapaciteto, za katero so prejeli okoljevarstveno dovoljenje, zato tudi tam prepovedujemo odlaganje. Na praktino vseh ostalih odlagaliih pa ugota-vljamo, da ni zagotovljena predhodna obdelava odpadkov, zato smo zaeli izrekati finanne kazni, s katerimi elimo zavezance prisiliti, da bodo uvedli predpisane postopke.

    Ko bo sprejet sveenj novih uredb s podroja komunalnih odpadkov, bomo spomladi nada-ljevali s ponovnim usklajenim pregledom vseh odlagali. V tem hipu smo e pripravljeni na vnovien usklajen inpekcijski nadzor vseh od-lagali, e so e zagotovili obdelavo odpadkov.

    Globe smo izrekli torej skoraj vsem in skoraj vsi, e ne e res vsi, so globo tudi plaali.

    kam gre ta denar?

    Denar gre v proraun, enako kot denar, ki ga za kazni pobere policija. al to ni namenski denar.

    Poglejmo primer kocerod. maja naj bi zaeli s poskusnim obratovanjem, vendar do takrat korokim javnim komunalnim podjetjem, z izjemo dravograjskega, grozi izvrba. zakaj je smiselna izvrba, e se ve, da je zagon koceroda predviden v maju?

    Predpisi za ustrezno ravnanje z odpadki so v veljavi e kar nekaj asa. ele ko smo zaeli izvajati usklajeni inpekcijski nadzor, so se zbudila komunalna podjetja in tudi obine. Tu moram poudariti, da za stanje na odlagaliih niso zmeraj odgovorna le komunalna podjetja. To je last obine in ona mora poskrbeti za po-trebne investicije. eprav sedaj izrekamo kazni direktorjem komunalnih podjetij, gre tu pred-vsem za odgovornost obin, ki niso zagotovile ustrezne infrastrukture. Opaamo, da se je od prvega usklajenega inpekcijskega nadzora naprej marsikaj zelo pospeilo: okoljsko mi-nistrstvo pripravlja potrebne uredbe, zganile pa so se tudi komunale in obine. Z upani, marsikje so po lanskih volitvah novi, imamo tevilne razgovore. S pretnjo inpekcijskih nadzorov in denarnih kazni drimo komunale

    inpektorji seveda ne morejo

    biti priljubljeni, s svojim

    korektnim delom pa si lahko

    zasluijo spotovanje. Za to si

    prizadeva glavna inpektorica

    Rs za okolje in prostor,

    aleksandra Velkovrh, ki eli

    razbiti dva ukoreninjena mita:

    inpektorat za to ni pristojen

    in se ne da. Z usklajenimi

    inpekcijskimi pregledi

    odlagali so lani dvignili precej

    prahu. a ne bodo popustili,

    zatrjuje. obine in komunale

    bodo morale izpolniti predpise.

    Letos bodo z usklajenimi

    pregledi nadaljevali, in to v

    kratkem. istke napovedujejo

    na podroju biolokih

    odpadkov in rnih odlagali.

    mag. vanesa anji

  • april a

    pril 2011

    58

    20O

    KO

    LJE

    in obine v pripravljenosti, da se bodo stvari res premikale. Stvari ne bomo izpustili iz rok, zato napovedujemo v pomladnih mesecih ponovni usklajeni inpekcijski nadzor in ponovno izre-kanje denarnih kazni, kjer bo to potrebno.

    Ali niso ti intervali usklajenega inpekcijskega pregleda prepogosti? je realno, da lahko ob-ine oziroma javna komunalna podjetja stvari, ki so vendarle povezane z nemajhnimi investi-cijami, premikajo tako hitro?

    Predpisi so znani e nekaj asa in v tem asu bi se obine morale pripraviti. Ugotavljamo, da se stvari ne premaknejo, dokler ne prinemo z inpekcijskimi postopki in konkretnimi ukrepi oziroma denarnimi kaznimi. Res sedaj govori-mo o nekajmesenih rokih, zavedamo se tudi tega, da so investicije velike. Ampak predpisi veljajo in ker veljajo, ni stvar inpektorja, da ugotavlja, koliko so izvrljivi. Ko so predpisi sprejeti, se morajo stvari urediti v skladu z njimi.

    torej ne bo prehodnih obdobij?

    60-dnevna prehodna obdobja so bila e odobre-na. Nai prvi pregledi so bili e lani sredi poletja. Sedaj se zopet bliamo poletju, tako da so imele obine realno skoraj leto dni asa. e takrat smo napovedali, da bomo imeli letos spomladi znova usklajen inpekcijski nadzor, ki ga bomo zaeli izvajati v kratkem.

    kdaj boste zaeli nadzorovati ravnanje z bio-lokimi odpadki?

    Pri predpisanem ravnanju z biolokimi odpadki gre za specifino podroje, kjer je potrebno lo-iti odpadke ivalskega izvora od t. i. biolokih odpadkov. Tu smo e izrekli kazen doloenemu subjektu zaradi neloevanja odpadkov ival-skega izvora od kuhinjskih odpadkov. e gre za odpadke ivalskega izvora, je tu pristojen veteri-narski inpektor, saj gre za nevarnost nalezljivih bolezni. Pripravljamo se tudi na tovrstni nadzor.

    boste ta del inpektorskega nadzora opravljali hkrati s pregledom odlagali?

    Nimamo e natannega narta, kako bomo to opravili. Bomo pa tudi ta nadzor izvajali uskla-jeno. Inpektorji se zavedamo, da je izvajanje te dolobe izredno teavno. Naj ilustriram: e doma pripravim pianca in njegove dele odvr-em med zeleni odrez, sem kontaminirala cel zabojnik. Vedno poudarjam: inpekcija predpi-sov ne sprejema. Ko so predpisani, jih preprosto moramo izvajati. Pomagamo pa iskati reitve, kako jih izvajati v praksi. Naa naloga ni, da oce-njujemo, kako ivljenjski so predpisi. Za to skrbi zakonodajalec, zadaj pa so evropske direktive. En tak primer je uredba o prahu na gradbiih. Ta predpis smo sprejeli, zato moramo njegovo izvajanje nadzirati na okoljskem inpektoratu, in sicer brez dodatnih kadrovskih ojaitev. To pomeni, da bomo morali okoljski inpektorji nadzirati vsako malo veje gradbie, kar se tie prahu. Tega je precej, zlasti poleti. Kako bomo to izvajali, e ne vem. Se pa zavzemam,

    da izvajamo usklajene nadzore po vsej dravi. S tem omogoimo usklajeno povratno informacijo zavezancev ministrstvu, ki tako dobi celovitejo sliko stanja na terenu, kot e bi prihajali samo-stojni odzivi, ki se la