1

Zaščita vrst: kakšna je vrednost raznolikosti življenja: kaj, če se rast ustavi?Odkrivamo: v teh šolah raste samozavest.

jesen 2011

RAST

WELEDINA REVIJA

90 letV harmoniji s človekom in

naravo

2 Weledina revija JESEN 2011

Anzeige_WM_citrus_165x250.indd 1 05.04.11 16:59

90 letV harmoniji s človekom in

naravo

NARAVA VEDNO NAJDE POT. TUDI S SICILIJE V VAŠO KOPALNICO.

Osvežujoča nega za telo z limono.Najsi bo v južni Italiji ali pri vas doma – aromatični vonj naših biološko pridelanih limon poživlja čute in daje energijo. Negovalni gel za prhanje, ki vsebuje kombinacijo čistih naravnih eteričnih olj, poživlja in osvežuje; osvežujoče olje z limono neguje kožo, ki postane bolj voljna. Preizkusite tudi bogato limonino kremo za roke in nohte. Neguje suhe roke in ščiti lomljive nohte.

3 Weledina revija JESEN 2011

Uvodnik/Vsebina jesen 2011

OGNJIČ stran 6Priljubljena rastlina zdravilni

ognjič v velikem slogu:veličastna od setve do

učinkovite uporabe.

RADOVEDNOST stran 10Velika moč drobne smetlike

RAST stran 12

Maroko, Peru, Toskana ali Vogezi? Preberite si novice o pomembnih

Weledinih projektih za zaščito vrst.

EN DAN V ŽIVLJENJU stran 19 O trgovini z diamanti, o drogah

in strofantinu v Afriki.

WELEDIN SVET

Naravna kozmetika stran 26 Kaj je pristna naravna kozmetika?

Predstavili vam bomo najpomembnejše žige,

in svoje najboljše izdelke.

ŽIVLJENJE stran 32 Ko ne gre nič več, gre spet vse:

na primer dobro življenje, povsem brez denarja. O rasti in njenih mejah.

RAZMIŠLJANJE stran 39 Jens Heisterkamp o letnicah

notranje rasti.

ODKRIVAMO stran 40 Kaj je na teh šolah tako posebnega?

Preberite sami.

MOČ SONCA stran 46Negovalna linija iz rakitovca.

Kadar vrt uspeva, smo veseli. Če se poveča obseg trebuha, se veselimo otroka ali pa se prijavimo k telovadbi za trebuh, stegna in zadnjico. Če se poveča rast gospodarstva ali stopnja onesnaženosti okolja, če naraste hitrost pri prenosu podat-kov ali – česar smo zelo veseli – če so cvetovi zdravilnega ognjiča še bolj žareči kot prejšnje leto: rast je nekaj najbolj normalnega na svetu in konec rasti prav tako. Tako piše avtor Paul Lampe v naslovnem prispevku tokratne revije. Notranja rast, rast osebnosti pa nima omeji-tev, pravi Jens Heisterkamp. Ta lahko zajame vse človeštvo. Sijajne možnosti, o katerih bi morali razmišljati! Otroci se tega igraje naučijo, ne da bi si kaj dosti razbijali glavo: da se zavejo samih sebe. Krasno, če si šolski sistem posebej prizadeva za to, kot je opisano v članku »Tu raste samozavest«.In kaj raste na vašem vrtu?

SIJAJNE MOŽNOSTI

Lastnoročno posejano in sveže po-brano: zelenjava s šolskega vrta.

Mnogo veselja ob branju in prijetno jesen!

vam želi Ingrid Reißner

Fot

os: B

ernd

Jonk

man

ns; W

eled

a

V sredo srca: fotograf naše naslo-vnice Hans Hansen od blizu pred-stavlja zdravilni ognjič.

4 Weledina revija JESEN 2011

5 Weledina revija JESEN 20114

Svetlo oranžna barva ognjičevega polja na Weledi-nem vrtu v poletnih mesecih

6 Weledina revija JESEN 2011

STE ŽE VEDELI, DA ZDRAVILNI OGNJIČ …

… ustvarja strukturo? Zdravilni ognjič je učinkovit tam, kjer ga organizem potrebuje. Na primer pri poškodbah kože.

… da je bil leta 1959 prvič vodilno zelišče za izdelavo sredstva za otroško nego? Otroško olje je bilo začetek današnje Weledine linije Baby&Kind (Dojenček&Otrok), ki ga je ÖkoTest večkrat odlikoval z oceno »zelo dobro«.

… da predelujejo tudi s soljo? Sredstva za ekstrakcijo kot so voda, olje ali bio-alkohol, raztapljajo različne sesta-vine rastline. Obstaja tudi posebni solni izvleček, ki ga prido-bivajo s soljo iz francoske pokrajine Camargue.

… da je v Weledinem zeliščnem vrtu 17 ton pridelka na leto. Najprej ročno skrbno potrgajo dve toni cvetov. Kake štiri tedne pozneje požanjejo petnajst ton cvetočih zeli.

Negovalno olje z zdravilnim ognjičem. Neodišavljeno. Za nego in čiščenje kože. Pomaga preprečevati nastanek vnetij in ran. Idealno za masažo dojenčkov.

Krema za dojenčkez zdravilnim ognjičem. S cinkovim oksi-dom. Preprečuje vnetja in učinkovito neguje pordelo ritko.

Če želite še več podrobnosti o Weledini otroški liniji z ognjičem, vas vabimo, da obiščete našo novo spletno stran: www.weledababy.si. Poleg temeljite predstavitve vseh izdelkov za nego dojenčka ter nego v nosečnosti in po porodu, boste na tej strani našli številne koristne nasvete in napotke za prve, najnežnejše dni v življenju vašega otroka.

Losjon za umivanje in šamponz zdravilnim ognjičem. Blage substance naravnega izvora ne dražijo oči.

NOVO

7

BLIŽINA, KI JO OBČUTIMOLepo je, kadar je kakovost nekje doma. Zdravilni ognjič lahko varno raste v Weledinem zeliščnem

vrtu. V bližnji proizvodnji tinktur predelujejo ognjičeve dobre lastnosti v dragocene tinkture, osnovo naših izdelkov.

Specialni video online

Oglejte si nabiranje ognjičevih cvetov v zgodnjem jutru.

www.weleda.de

Izdelki za nego dojenčkovIzdelki za nego dojenčkov z zdravilnim ognjičem spadajo med najpomembnejše izdelke v Weledini ponudbi.

SejanjeWeledini vrtnarji izberejo odlične sorte in jih poseje-jo neposredno na njivo. Za najboljšo kakovost.

NegaZdravilni ognjič potrebuje mnogo nege, da iz pogan-jka zraste krepka rastlina. Weledini vrtnarji poznajo njegove potrebe.

NabiranjeNabiranje ognjičevih cvetov je izključno ročno delo. Na vrsti je poleti. Nabirajo jih zgodaj zjutraj, takoj ko se jutranja rosa posuši.

TransportProizvodnja tinktur se nahaja v neposredni soseščini zeliščnega vrta. To zagotavlja hitro nadaljnjo predelavo.

PredelavaPri mletju cvetov je potrebna velika pazljivost.

UčinkovineWeleda uporablja različne postopke, npr. s solnim izvlečkom, da bi bile ognjičeve učinkovine kar najbolj koristne.Fo

tos:

Ber

nd Jo

nkm

anns

; Bar

bara

von

Woe

llwar

th; M

icha

el P

euke

rt

5

Oljni izvlečkiTinkture in oljni izvlečki so osnova za nadaljnjo obdelavo zdravilnih sred-stev in izdelkov za nego dojenčkov.

Weledina revija JESEN 2011

Bili smo na jubilejnem, 10. EKOKOPRAZNIKU v LjubljaniV začetku septembra je Ljubljana ponovno zaživela v duhu slogana »Živeti eko in zdravo«. Teden, v ka-terem so se zvrstile številne EKO informativne in zabavne prireditve, razstave in predavanja, se je zaključil s tradicionalno EKO tržnico na Pogačarje-vem trgu v soboto, 10. septembra 2011. Tam smo bili tudi mi, z naravno negovalno kozmetiko WE-LEDA, kjer smo obiskovalcem predstavili Weledine izdelke za nego obraza in telesa, jim podarili ka-kšen koristen nasvet, številne informacije in jim za-upali kakšno izmed dragocenih skrivnosti kozme-tike Weleda.

8

Iz našega arhiva

PIKIN FESTIVAL V VELENJUV času od 18. do 24. septembra 2011 je barvito Pi-kino mesto ob velenjskem jezeru zopet preplavila množica nagajivih Pik in gusarjev. Letošnja tema festivala so bili jeziki, kjer so otroci na delavnicah odkrivali izvor, pestrost in barvitost svetovne jezi-kovne zakladnice. Poleg ustvarjalnih delavnic so se ves teden odvijale številne prireditve za otroke, v popoldanskem času pa so Pikino mesto obiskali tudi njihovi starši, babice, dedki in vsi ostali rado-vedneži. Tako tudi mi nismo manjkali, skupaj z Dru-štvom za obuditev celostnega človeka, kjer smo predstavili Weledine izdelke iz ognjiča za nego ne-žne otroške kože in izdelke za obraz za mamice.

9

10 Weledina revija JESEN 2011

O LJUBI ŽIVINI NA DEMETROVI KMETIJI

Obiskovalci Demetrovih kmetij zelo radi prihajajo k živalim na

pašnike ali v hleve. Živina je srce vsake kmetije in je pri biodinami-

kih načeloma del ideala individual-nega organizma kmetije. Demet-rovi kmetje imajo natanko toliko

živali, kot je primerno za površino njihovih pašnikov in njiv. Tako pri-dobijo pravo količino gnoja, ki ga biodinamično predelajo v drago-

cena gnojila; zemlja je tako trajno rodovitna. Živali krmijo skoraj izključno s krmo, pridelano na

lastni kmetiji; tako živina predela rastlinstvo v dragocena živila. Več o tem na www.demeter.de , in na Facebooku pod Demeter-Journal.

Okusna jed z žara:Cordon bleu z jajčevci

Tanke podolžne rezine velikega jajčevca položimo čez noč v mari-nado z olivnim oljem, balzamičnim kisom, česnom in začimbami. Polo-vico rezin obložimo s tankimi rezi-

nami dveh mocarel in štirih paradižnikov ter s celimi

žajbljevimi listi. Nanje položimo drugo polovico rezin in jih ob robu pritrdimo z zobotrebci. Položimo

na žar, najbolje tak, ki je primeren za ribe. Hrustljavo zapečemo.

Renée Herrnkind von Demeter

Med travami v Weledinem zeliščnem vrtu se skriva travniška rastlina euphrasia officinalis (smetlika). Cvete v juliju, pazljivo jo ročno oberemo in kmalu nato predelamo v Weledini proizvodnji tinktur. Zdravilne moči male rastlinice so kot izvleček na voljo za recepture mazil. Blagodejni izvleček smetlike tako najdemo v Weledinih izdelkih za nego okrog oči, saj blaži njihovo razdraženost in preobremenjenost.

Foto

: Ber

nd Jo

nkm

anns

; Wel

eda

Euphrasija (SMETLIKA), nežna rastlinica z blagodejnim delovanjem, sicer ne diši tako prijetno kot kakšna vijolica in tudi njen okus je bolj trpek in grenak. Listi tudi nimajo ravno posebnega vonja, kaj šele korenine. Je pač le uteha za oči (kar je dobeseden prevod imena v nemščini Augentrost). Prav zaradi te njene izjemne lastnosti jo Weleda dodaja svojim izdelkom za nego oči, saj preprečuje otekline in neprijetno razdraženost oči. Wele-dini kremi za nego nežnih predelov okrog oči sta tako primerni tudi za tiste z najbolj občutljivim očmi.

Poglej mi v oči, mala euphrasija

Radovednost

11

Gube, gubice ….Naj bodo smejalne ali tiste, ki pridejo z leti - okrog oči so najbolj opazne in ker je koža tu zelo nežna in tanka, tudi najbolj izrazite. Weledina nežna in učinkovita nega ter re-dna skrb za čvrsto kožo zagotavljata sijoč in mladosten videz.

Krema divje vrtnice za predele okrog oči

Specialna krema za nego nežnih predelov okrog oči, ki se lahko nanaša, koža jo dobro prenaša in je brez dišav. Iz-vlečki divje vrtnice in homulice poživljajo kožo in tkivo okoli oči. Gubice se zmanjšajo, podočnjaki in otekline pod očmi se omilijo. Euphrasia ali smetlika blaži in krepi preo-bremenjene in razdražene oči. Krema ohranja vitalnost kože okrog oči in jo ščiti pred znaki staranja.

Krema za predele okrog oči granatno jabolko

Krema z naravnimi antioksidanti in z izvlečkom korena lo-bodike ščiti občutljiv predel kože okrog oči pred škodlji-vimi vplivi iz okolja, omili gube in gladi, ščiti celice ter ak-tivira obnavljanje kože.

Uporaba: zjutraj in/ali zvečer razporedite zelo majhno količino kreme na sredinec in prstanec in nežno v krogih nama-žite okolico oči. Pri tem začnite pri zunanjem kotu očesa, nadaljujte proti nosu in se vračajte na začetek čez obrvi.

Čvrste obrazne linije poleg vsakodnevne nege zagotavlja tudi redna obrazna telovadba. Vzemite si nekaj minut zase in naredite nekaj vaj.

Č E L O O Č i U S T A

Poskrbite sami za svojo lepoto.

Kazalca položite med obrvi in 30 sekund zadržite pritisk na teh dveh točkah, nato kazalca nežno potegnite proti sredini čela.

Počakajte, sprostite se in vajo ponovite desetkrat.

Zaprite oči, položite kazalca na zgornji veki in poskušajte odpre-ti oči, ne da bi popustili pritisk prstov na obeh vekah.

Vajo ponovite desetkrat.

Usta oblikujte v »O« in jih pri tem z vso močjo napnite. Zadržite 5 sekund in nato popustite.

Sprostite se in vajo ponovite desetkrat.

12 Weledina revija JESEN 2011

Kakšna je vrednost

raznolikostiPazljivo ravnanje z viri je osnova za kakovost dragocenih izdelkov. Weleda se že 90 let zav-zema za biološko raznolikost in zdrave ekosis-

teme – in tako zagotavlja trajno rast.

Besedilo: Michael Leuenberger Fotografije: Michael Peuckert

Pobiranje arganovih plodov

v Maroku: arganovi gaji so ekosistemi,

ki vsebujejo mnogo vrst.

Weledina revija JESEN 2011

Rast Zaščita vrst

1313

14 Weledina revija JESEN 2011

Aktivno varovanje vrst: Nabiranje arnike v Vogezih.

14 Weledina revija JESEN 2011

15

njegovem dnevniku piše: »Ure in ure, dneve in dneve sem preživljal z opazovanjem živali. V ta namen smo s pomočjo Indijancev postavili lovsko prežo, neke vrste bambusovo kočo. Tam zgoraj sem imel občutek, da sem sicer sredi stvarstva, da pa še vedno ne razumem, kako je vse skupaj povezano.« Alexander von Humboldt (1769–1859), raziskovalec, naravoslovec in svetovni popotnik, je te vrstice napisal leta 1799, po odhodu v vlažno-vroče deževne gozdove Venezuele. »Drugi Kolumb« je med petletno odpravo po Latinski Ameriki s francoskim zdrav-nikom in botanikom Aiméjem Bonplandom prepotoval več kot 3000 kilometrov. Videl in dokumentiral je za-klade nedotaknjene narave, izredne lepote, polne skriv-nosti, univerzum rastlin in živali, zaradi katerih je vzklik-nil: »Zmešalo se mi bo, če čudes ne kmalu konec!«

Kaj vse je povezanoHumboldt je kot eden prvih raziskovalcev zaslutil,

kako je vse v naravi povezano s finim pletivom: temu da-nes rečemo ekosistem, obilje živalskih in rastlinskih vrst v življenjskih okoljih, raznolikost razvojnih oblik. To je po vsem svetu posejani orkester živega, biodiverzitete, raz-nolikosti vrst, ki notranje podpira samega sebe in rojeva vedno novo življenje. To je vsota, ki je več kot njeni deli, enotnost v mnoštvu.

Ti sistemi so ogroženi. Strokovnjaki govorijo o tem, da z obličja Zemlje vsak dan izgine 150 živalskih in rastlinskih vrst – za vselej. Po vsem svetu uporabljajo 50.000 rastlinskih vrst kot zdravilne rastline, 10.000 jih je ogroženih. Da bi to polomijo lahko izrazili v številkah, poskušajo tako imenovane storitve ekosistema preračunati v denar. Z globalnim uničevanjem deževnega gozda naj bi bil nepovratno izgubljen naravni kapital zdravilnih rastlin v vrednosti več kot 100 milijard evrov. Pretirano ribarjenje v svetovnih morjih povzroča v pri-merjavi s trajnostnim gospodarjenjem z ribami zmanjšanje letnega dohodka, ocenjeno na 35 milijard evrov.

Primeri ponazarjajo, da je tržno gospodarstvo v resnici le del mnogo obsežnejše ekonomije: proračuna biosfere. Če bi bila Zemlja industrijski obrat, bi aktualna praksa pri ravnanju z viri vsakega šefa firme prisilila k takojšnjemu odstopu.

Skoraj dve tretjini vseh storitev ekosistema sta namreč že poškodovani ali nista deležni trajnostnega izkoriščanja. Kot deležniki podjetja Zemlja zaenkrat ne

V

16 Weledina revija JESEN 2011

ustvarjamo dobička s pametnim izkoriščanjem dobrin, ki so nam bile brezplačno dane na voljo, temveč s tem, da že tovarniške hale, stroje in pisarniška poslopja brez pomis-lekov izrabljamo in vedno bolj mrzlično prodajamo. Spoz-nanje, da se raznolikost vrst izgublja zaradi pohlepa in kratkoročnega prizadevanja za dobiček, je točno. Vendar ne pomaga naprej. Vsi smo namreč na koncu odvisni od surovine, ki se imenuje raznolikost vrst, in moramo raz-viti strategije proti njeni izgubi.

Biološka raznolikost – od vsega začetkaNi mogoče kar tako zanemariti dejstva: globalno po-

enotenje kmetijske proizvodnje je soodgovorno za iz-gubo raznolikosti vrst. To potisne v ospredje vprašanje, s kakšnimi metodami Weleda kot predelovalka več kot 1000 surovin iz narave – med njimi 300 rastlinskih vrst – zagotavlja preskrbo.

Andreas Ellenberger, pooblaščenec za trajnost in dolgoletni vodja nabave pri švicarski Weledi opozarja na korenine biološko-dinamične metode, ki jo Weleda že od vsega začetka uporablja pri pridelovanju rastlin: »Koncept zaprtega delovnega mehanizma temelji ravno na tem, da je v gospodarstvu narave vse medsebojno po-vezano – toliko bolj je zato prva prioriteta skrb za živa tla

in kar največjo raznolikost posajenih rastlinskih vrst. To se začne že z izbiro lastnih semen, ki so genetsko izredno raznolika.« Vrtovi tako postanejo bogat življenjski pros-tor za rastline in živali. V biološko-dinamično obdelanih tleh tako naletimo na mnogo intenzivnejše življenjske procese kot v tleh, ki so konvencionalno obdelana. Ak-tivna presnova v tleh bolje izkorišča organski in mineralni material in do 70 odstotkov poveča raznolikost deževnikov in mikroorganizmov. Ker so življenjski procesi v dobrem ravnovesju, lahko uspešno izenačimo nihanja, kakršna predstavljajo npr. sušna obdobja. Bioekosistem je odpornejši proti motnjam in stresu. Michael Straub, odgovoren za 20 hektarjev velik zeliščni vrst v Schwä-bisch Gmündu in Weledin pooblaščenec za zaščito vrst ve, da v tleh razen tega tiči neverjetna, komaj vidna raz-nolikost: »V prgišču zdrave zemlje se nahaja nič manj kot šest milijard aktivnih živih bitij,« pravi.

Ti pozitivni učinki so že dolga leta znanstveno potrjeni z več kot trideset let trajajočim poskusom v Švici (glej www.fibl.org). Ni čudno, da je biološko-dinamična metoda pridelave, kot pravi Straub, »zaradi tega tudi zg-leden model za celotno poljedelsko verigo ustvarjanja nove vrednosti.«

Zaščita z gojenjemS tem se strinja tudi Bas Schneiders, v skupini

Weleda odgovoren za trajnostni management in strateško nabavo: »Zanimiva je vsestranskost biološko-dinamičnega poljedelstva in njegova uporabnost v najrazličnejših pogojih. Pridelavo in pobiranje pridelka ter zahtevo po raznolikosti vrst poskušamo uskladiti na več načinov. Del tega sta informiranje in raziskovanje v posa-meznih deželah – le tako lahko projekti družno uspevajo.«

Krajevno prilagojeni projekti pomagajo premagati nasprotja med izkoriščanjem naravnih virov in golim razmišljanjem o varovanju narave. Pot do tega opisuje metoda zaščite z gojenjem. Osrednja misel te strategije je uresničena v Weledinem projektu ratanije v južnem Pe-ruju ali v projektu arnike v romunskih Karpatih: praksa na-biranja divjih rastlin, ki jo spremljajo natančne znanst-vene raziskave, ne omogoča le zmernega izkoriščanja virov temveč teži tudi k ohranjanju trajnih zalog. »Na eni strani s preprostimi ukrepi gojenja, kot je sejanje rataniji-nih semen na pridelovalnih površinah v prosti naravi, ohr-anjamo naravno raznolikost vrst,« pravi Schneiders, »po drugi pa lokalno prebivalstvo na ta način spozna vrednost rastlin in je zato visoko motivirano za gojenje in skrb za ta zaklad.«

Weleda je članica iniciative Busi-ness and Biodiversity, ki so jo leta 2008 ustanovili na konferenci o biološki raznolikosti. S podpisom deklaracije Leadership declaration se je več kot 40 podjetij z vsega sveta pridružilo zahtevi, da je treba biološko raznolikost utemeljiti kot del delovnega sistema menedžmenta. Od maja leta 2011 je Weleda tudi članica zveze Union for Ethical Biotrade (UEBT), ki skrbi za pospeševanje in pošteno rabo biološke raznolikosti in pravično razdeljevanje prihodkov v smislu delitve koristi med uporabniki in državami izvora.Več o tem na www.cbd.int, www.ethicalbiotrade.org

Za biološko raznolikost

Foto

: Mic

hael

Leu

enbe

rger

17

Dva, ki dobro poz-nata rakitovec: Fredy Röthlisberger in Kurt Künzi v Toskani.

Lepa in ogrožena: ratanija. Weleda v Peruju podpira pro-jekt za njeno zaščito.

17

18 Weledina revija JESEN 201118

Specialni video online

Obiščite naš nasad arnike v romunskih Karpatih. Z enim samim klikom ste tam.

www.weleda.de

Bas Schneiders in Michael Straub vesta, da brez zanesljivih lokalnih partnerjev, ki se poistovetijo z Weledinimi željami, ne gre – človek je odločilen dejavnik. Od nepismenih kmetov prek uradnikov v organih za zaščito narave do univerzitetnih profesorjev – na skupni imenovalec je treba spraviti najrazličnejše interese. Sem spada tudi infrastruktura, ki jo financira Weleda – kot npr. sušilnica za cvetove arnike v Romuniji; Weleda to razume kot prispevek k ustvarjanju vrednosti na kraju samem in kot del trajnostnega koncepta.

Raznolikost uspeva povsodSeznam projektov, pri katerih se podjetje angažira

kot partner za preskrbo s trajnostnimi surovinami in za raznolikost vrst, se je v preteklem letu neprestano širil. Sem spadajo prastare kulturne rastline kot npr. argano-vec. Kooperativno partnerstvo posebne vrste je sodelo-vanje s podjetjem Sidi Yassine v Maroku, ki dobavlja Weledi dragoceno arganovo olje. Arganovec raste v os-rednjem Maroku, na območju, velikem 830.000 hektar-jev, ki ga je UNESCO leta 1998 razglasil za globalni bios-ferni rezervat. Botaniki ocenjujejo, da je drevesna vrsta

stara več kot 80 milijonov let. Afriško sonce in gola, kam-nita tla so nepogrešljivi pogoji za rast arganovca in njeg-ovega orehovo-mandljastega plodu, ki daje odlično olje za Weledino kozmetiko.

Kompleksni ekosistem nasadov arganovca je tako večplasten in bogat, da lahko delu berberskega pre-bivalstva zagotavlja obstoj. Trajnostno gospodarjenje zagotavlja preživetje velikega števila rastlin, ki uspevajo v senci dreves. Uporabljajo jih za živinsko krmo, za čebeljo pašo, pa tudi kot dišavnice in zdravilne rastline – in tako ustvarjajo širok spekter možnosti za človeka in naravo.

Bas Schneiders – pod njegovim vodstvom je bila izdelana trajnostna strategija skupine Weleda – vidi v podpiranju raznolikosti vrst tudi prispevek k novemu ra-zumevanju rasti: »Izguba biološke raznovrstnosti označuje konec pojma rasti, ki vidi svoj cilj zgolj v povečevanju količine. S seboj prinaša kulturno osiromašenje življenja, zaradi katerega ne bomo izgubili le potencialnih zakladov, temveč tudi lepoto, znanje in stabilno družbo. Ravno zaradi tega iščemo poti do kako-vostne rasti, pri kateri je raznolikost – onkraj človeških in-teresov – vrednost sama po sebi, osnovno načelo življenja, ki ga je treba spoštovati.« Če nam to uspe, bomo lahko nekoč tudi ob pogledu na kulturno krajino spet pogosteje rekli: »Zmešalo se mi bo, če čudes ne kmalu konec!«

Weleda si s trajnostno surovinsko politiko že devet-deset let prizadeva za biološko raznolikost in zdrave ekosisteme. Slednji so temelj vsega življenja na Zem-lji – in vir naravnih surovin za Weledine izdelke.Kako podjetje ravna s temami, kot so na primer voda, biološka raznovrstnost, ekološka preskrba s surovi-nami, trajnostna embalaža ali življenjski prostor in delo, lahko izveste v Weledinem trajnostnem poročilu

za leto 2010.

Prenesete si ga lahko s strani

www.weleda.de ali zahtevate po elektronski pošti pri uroeber@weleda.de

Weledino trajnostno poročilo za leto 2010

19

En dan v življenju Christine Pfisterer

Diamanti in

StrofantinChristine Pfisterer skrbi pri

Weledi za 140 rastlinskih vrst. Njeno delo je prispevek k zaščiti raznolikosti vrst.

Besedilo in fotografije: Michael Leuenberger

oklicno življenje Christine Pfisterer se že več desetletij vrti okrog drago-cenih stvari. Petindvajset let je delala v trgovini z nakitom in diamanti in zdaj je pet let pri Weledi – kot odgovorna oseba za nabavo svežih rastlin in drog. Drog? »To je strokovni izraz za posušene rastlinske dele,« pojasni. Rastline prihajajo z vsega sveta. Ena pa ji je posebno pri srcu: zdravilna rastlina stro-phantus kombé (strofantin) iz Malavija, osnova za antropozofsko zdravilo proti slabosti srca. Zakaj? »Ker kaže, kako projekti rastejo in ustvarjajo smisel, če se jih od vsega začetka lotevamo s pravimi partnerji,« pravi. Partnerji: stotine malih kmetov v 15 vaseh v Malaviju, deželi, ki se v svetovnem merilu »ponaša« z največjo stopnjo uničenja gozda –, in nemški gozdarski inženir Chris Dohse s svojimi lokalnimi sodelavci. Kako sodita skupaj gozd in stro-fantin? Primerjava je preprosta: brez gozda ni strofanta. Rastlina se namreč vzpenja po drevju do 20 metrov visoko. Ko s krčenjem zaradi pridobivanja obdelovalne zemlje izgine gozd, izgine tudi strofantin. Za vselej. Od leta 2008 vlaga Christine Pfisterer mnogo energije v ta projekt in redno potuje v Malavi. Začelo se je, ko je gozdarski inženir Dohse z ultra lahkim letalom preletaval deželo, da bi naredil seznam rastlin. Hkrati so domačine motivirali za sodelovanje. Čeprav so slednji uporabljali rastlino tudi za izdelavo strupa za puščice, se skoraj niso zavedali njene vrednosti. Sledila so šolanja o pravilni tehniki nabiranja in sušenja, v vaških skupnostih je raslo zaupanje. »Obenem smo začeli prve poskuse sajenja v prosti naravi,« razlaga Christine Pfisterer, »vse smo naredili zelo pregledno, določili poštene cene.« Proces so vključili v tako imenovani Access & Benefit Sha-ring Mechanism: pet odstotkov izkupička od prodaje strofantina vplačajo v skupno blagajno v korist vaških skupnosti. Te odločajo, kaj bodo storile z de-narjem – v dobro vseh. Tako so v vasi Lumvira zgradili vodnjak. Logična pos-ledica projekta je, da vaške skupnosti zaradi prihodka od nabiranja varujejo gozd in strofantin. »Dragocenejši je od diamanta,« pravi Christine Pfistere.

P

20 Weledina revija JESEN 2011

Obiranje ognjiča na Weledinem vrtu

Slovenska ekipa na delu ( z leve proti desni) : Maja OBLAK, Marjeta MALUS, Mojca MAVEC in Milka KRAPEŽ

20

WELEDIN SVET

Obisk slovenskih novinark pri podjetju

Weleda v Schwäbisch Gmündu

V WELEDINEM RAZKOŠJU ZDRAVJA IN LEPOTE

21

eleda, podjetje ki spoštuje tako naravo kot človeka, letos praznuje že 90 let svoje obstoja. Leta 1921 sta Uta Weger in dr. Rudolf Steiner postavila temelje in način proizvodnje po njunih načelih biodinamičnega kme-tovanja in antropozofske filozofije se je ohranil vse do danes. Skupaj s strogimi pravili proizvodnje naravnih iz-delkov, ki jim Weleda ostaja zvesta. V obdobju, ko se ljudje (ponovno) zatekamo k naravi in zdravemu načinu življenja, je Weleda postala še prepoznavnejša. Weledine izdelke lahko dobimo že skoraj v vsaki trgovini, a njena fi-lozofija ostaja ista kot v samem začetku: popolna harmo-nija, čisto sožitje človeka in narave. To je zgodba o blago-dejnih učinkih rastlin na človeka, na njegovo zdravje in počutje. Zgodba o prepletenosti življenjske energije, o čarobnih silnicah narave in vesolja. Kompleksna zgodba, ki se zlije v lonček ali stekleničko Weledinega izdelka. Čudovite skrivnosti, ki pa jih lahko razložimo s povsem naravnimi procesi in pojavi v naravi.

Za vrata Weledinega sveta so to poletje skupaj z nami pokukale tudi nekatere slovenske novi-narke in zagovornice zdravega načina življenja.

W

Tudi poslovna stavba podjetja Weleda je skrita v čudo-vitem objemu narave

22 Weledina revija JESEN 2011

Ko smo se tistega soparnega julijskega popoldneva, utrujene od poti in polne pričakovanj napotile na sedež podjetja Weleda v Schwäbisch Gmündu, nas je prevzel že sam pogled na vrt pred samo zgradbo in potoček, ki se ne ustavi pred vrati, ampak žubori tudi znotraj toplega prostora stavbe. Ki tudi ni povsem klasična. Nikjer nobe-nih ostrih robov, vse stene so nagnjene, izbočene, ovalne, raznolike – takšne, kot je narava. In najprej smo po polžastih stopnicah, kjer so stene obarvane po na-čelu antropozofske filozofije, s prerezom rastline, ki se v kleti začne s korenino in v najvišjem nadstropju konča s cvetom, spustile do najtrše zapahnjenih vrat. V pro-store, kjer se skriva »srce« Weledinih izdelkov – drago-cene tinkture.

Pot s polja do tinkture je zelo dolga in Weleda natančno spremlja celotno biografijo surovin iz narave do konč-nega izdelka. Pri nekaterih rastlinah gredo v predelavo vsi njeni deli, vendar ločeno. Vsak korak predelave je na-tanko naštet, zabeležen in odobren s podpisom odgo-vornega. Kdo je nabiral, kdaj, kakšno je bilo takrat vreme,

»Ob zelo prijaznem vodenem ogledu smo si na hčerinski družbi Welede v Schwäbisch Gmündu v Nemčiji imeli možnost ogledati sodobne pristope vzgoje in kultiviranja rastlin in se seznaniti z njihovo edinstveno tehnologijo predelave. Navdušujoče je, da so vsi Weledini izdelki izključno naravni, saj ne vsebujejo primesi kemikalij in toksinov, kar je v današnjem času prava red-kost. Zaposleni so nas prepričali s filozofijo, ki zagovarja, da je edina sila na-predka ohranjanje vezi med človekom in naravo. Že zelo kratek obisk nas je prepričal o pomembnosti zavedanja, da je v mozaiku življenja pomemben prav vsak – še najmanjši detajl«.

Maja Oblak, novinarka priloge Moje zdravje (Dnevnik)

»Kdaj pa bomo potem obrale ostale rastline?« se je oglasil glasek iz naše skupine. S tako vnemo smo hitele obirati živooranžne cvetove na polju ognjiča, da nas je resno zaskrbelo, da bi lahko bilo vsega lepega prehitro ko-nec. Ognjič, rman, šentjanževka, pegasti badelj, lavanda rastejo v oddaljeno-sti nekaj kilometrov od Schwäbisch Gmündu v najstarejšem biodinamičnem vrtu Evrope, ki me je povsem prevzel. Rastline vzgajajo po skrbno načrtova-nih vzorcih, ki so v skladu z njenim naravnim ritmom rasti in jih obirajo ob točno določenem času, ko imajo največjo moč«.

Mojca Mavec (novinarka, redaktorica, popotnica,...)

Od rastline do tinkturekatera lunina mena, ali je vonj pravi in seveda kakšni so rezultati kvalitativne kontrole in mikrobiološke analize v laboratoriju. Nič ni prepuščeno naključju in vsi poobla-ščenci jamčijo s svojim podpisom za upoštevanje vseh Weledinih standardov pri predelavi. Sok rastline, iz ka-tere naredijo tinkturo, mora biti prave barve in vonja, ki nastane med fermentacijo. Sok vsako jutro znova rit-mično pretresejo, ohladijo in nato znova ritmično pretre-sejo. S tem postopkom Weleda lahko konzervira rastlin-ski sok tudi brez dodajanja sladkorja. Ko se sok spremeni v tinkturo, jo uskladiščijo v steklenih posodah. Naslednja faza na poti h končnemu izdelku se začne, ko pride naro-čilo za tinkturo, čemur sledijo ponovne analize. Vsak ko-rak je skrbno načrtovan, da se doseže pravi vonj in prava učinkovitost določene tinkture. Vonj, ki smo se mu z ve-seljem pustile zapeljati tudi me že prvi dan našega obiska.

23

Naslednje jutro smo se že po zajtrku odpeljale v nekam kilome-trov oddaljen Wetzgau, kjer se na 134 arih površine razprostira najstarejši in največji biodinamični vrt v Evropi. Na skrbno ob-delanih poljih uspevajo številne rastline, ki jih Weleda uporablja v svojih izdelkih: ognjič, šentjanževka, rman, bodljikavi badelj, kamilica, sivka in še več drugih, ki jih tukaj gojijo predvsem za uravnavanje kislosti zemlje. Pri vzgoji rastlin Weleda dosledno upošteva vsa načela biodinamičnega kmetijstva. Ne le, da ne uporabljajo različnih kemičnih pripravkov za uspešno rast ali zatiranje škodljivcev, ampak pri gojenju upoštevajo tudi koledar luninih men in položaj planetov. Vse to z enim samim name-nom: da je rastlina bogata z optimalno mero učinkovin, ki jih uporabijo za specifične potrebe kože v posameznem izdelku. Tako recimo šentjanževko vzgajajo v triletnem ciklusu. Prvo leto zemlji dodajo zlat prah, naslednje leto dodajo pobrane cve-tove in vršičke šentjanževke, nato stresejo kompost in vse skupaj ponovijo, a brez dodanega zlatega prahu. Šele tretje leto na tem mestu zraste šentjanževka zraste s pravo mero učinkovin. Obirajo jo 23. junija, takrat ko je dan najdaljši in naj-več svetlobe, da to svetlobo ohranijo tudi v listih šentjanževke. Za zdravljenje depresije, tesnobnosti, da prenese svetlobo v zatemnjene hodnike človekove duše. Podoben princip gojenja in obiranja poteka pri drugih rastlinah, tudi ognjiču, ki je bil naš glavni cilj tisto popoldne. Zatopljene v zgodbe posamičnih ra-stlin, smo sledile gospe Andrei Horn – Straub, ki nas je pope-ljala skozi prostrana polja Weledinega vrta.

V času našega obiska je dozorel tudi ognjič, ki je glavna učinkovina in hkrati zaščitni znak Weledine linije za nego naših najmlajših. In kdo ve, morda bo tudi v kremi, s ka-tero ljubeče namažete vašega malčka, drobec ognjiča iz tistih dveh veder, ki smo jih v dobre pol ure pridno napol-nile?! Ker je bila zemlja še vlažna in lepi oranžni cvetovi še mokri, so našo radovednost, kaj naredijo v takem pri-meru kmalu potešili. Cvetove posušijo in šele nato lahko gredo v nadaljnjo predelavo. Najprej v poseben stroj, kjer jih zdrobijo, nato namočijo v mešanico vode in rastlin-skega alkohola, kjer jih pustijo približno štirinajst dni. Nato jih stisnejo, da dobijo želeno tinkturo. Kam z vsemi temi cvetovi? Me smo namreč dve vedri napolnile le na dobrih dveh treh kvadratnih metrih, polju pa ni bilo videti konca. In to je le eno, poleg številnih, v času našega obi-ska že pobranih. Veliko ognjiča uspeva še na drugih bio-dinamičnih poljih, ki jih obdelujejo Weledini kooperanti po vsem svetu. Tretjino porabijo za zdravila, saj ima ognjič dobro poznane zdravilne lastnosti, dve tretjini pa za negovalne izdelke. Največ, kot že rečeno, za blago-dejne izdelke za nego dojenčka od rojstva dalje.

Mislila sem, da o takem svetu (kot ga predstavlja Weleda) lahko samo sanjam. Zdaj vem, da v njem živim. Ljudem v Weledi je uspelo najti sožitje z naravo, kar z njihovimi izdelki daje pozitivno energijo vsakemu, ki jih uporablja. Nekoč se mi je zdela najlepša modro bela kreatorska obleka. Danes pa mi je najlepše polje cve-točega ognjiča. Ali divje vrtnice. Ali perunike. Ali pa drevesa, oblo-žena s čudovitimi granatnimi jabolki. Weleda je bila zame pravo odkritje. Obudila mi je upanje, da je mogoče tudi lepše živeti.

Milka Krapež (samostojna novinarka)

Vodja Weledinega vrta, gospa Andrea Horn - Straub prikazuje semena številnih tamkajšnjih rastlin. S skrbno kontroliranimi postopki stiskajo se-mena in iz njih pridobivajo dragocene izvlečke, ki se uporabljajo v Weledi-nih izdelkih.

Biodinamična pridelava rastlin

Dve vedri ognjiča

24 Weledina revija JESEN 201124

Po »napornem« obiranju ognjiča smo si v prijetnem am-bientu Weledinega vrta privoščile kavico in kosilo, nato pa nas je že čakalo tisto, česar smo se še posebej vese-lile. Nega obraza, predvsem pravilno čiščenje, blago-dejna masaža in maska z naravno kozmetiko Weleda. Dragoceni trenutki, v katerih vsaka ženska tako zelo uživa in si privošči nekaj trenutkov samo zase. Žal v hek-tičnem vsakdanu ta večerni obred pred ogledalom zre-duciramo na minutke, če ne že na sekunde.

Tokrat je bilo drugače, časa na pretek, vzdušje popolno, zapeljivi in dišeči izdelki za nego obraza in izkušena pre-davateljica, ki nam je izdala nekaj čudežnih trikov za po-polno nego. Obrazna nega s peruniko, ki je izjemno vla-žilna in najprimernejša za mlajšo kožo, tisto po dvajsetem. Nega divje vrtnice za že zahtevnejšo kožo, z dodano kremo za prve gubice okrog oči – za ženske po tridesetem. In še nega z granatnim jabolkom, za zrelo, zahtevno kožo, ki vključuje poleg nege za obraz in pre-delov okrog oči, še vlažilni in hranilni serum. Z granatnim

Razvajanje in sprostitevjabolkom naj bi se razvajale ženske po štiridesetem. Ne bomo izdale, po katerem cvetu je tisto sobotno popol-dne najbolj dišalo v »učilnici«, pomembno je le eno – da smo z zaprtimi očmi in ovlaženimi vatkami na očeh medi-tirale kar debelo uro. Rezultat: sijoča, sveža in napeta koža, zadovoljni, spočiti obrazi in nasmejane »učenke«.

Popopldanski odmor v Weledinem vrtu pod budnim očesom gostitelja, g. Eberharda Grossa.

Danes veliko podjetij zna napisati lepe brošure. Pišejo jih agencijski ljudje, ki ponavadi podjetja še niso videli. Zato je nekaj povsem drugega, ko imaš prilo-žnost govoriti z zelo veliko ljudi iz enega podjetja, in vidiš njihov žar v očeh, skrbnost s katero primejo v roke vsako rastlino, kot bi v rokah držali lastnega dojenčka ter odnos, ki ga imajo eni do drugih in do vsega kar jih obkroža. Tega se ne da zlagati. In tega je v današnjem času termitskega kapitalizma tako malo, da je Weleda eno redkih podjetij, ki v času popolnega razvrednote-nja vsega, še vedno na prvo mesto postavlja odnose in človeka.Tam z biodinamiko živijo in pogled na vse ustvarjeno lahko v človeku le zbuja inspiracijo in upanje, da se bo takšen odnos do sveta in ljudi širil naprej z veli-kimi koraki.

Sanja Lončar (vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave)

25

Človek, ki je sinonim in avtoriteta receptur Weledinih izdelkov – dr. Nonaka

Pod strokovnim vodstvom dr. Nonake si je vsaka izmed udeleženk pripravila svojo kremo, ki si je nato po svoji želji dodala najljubše naravno eterično olje

Japonski umetnik v laboratoriju

Zadnji dan smo se prelevile v prave znanstvenice, saj smo pod taktirko dr. Nonaka, japonskega strokovnjaka, ki je pred leti prišel v Nemčijo kot glasbenik, se izučil in po-stal sinonim Weledine kozmetike. Avtoriteta, ki izumlja in preizkuša nove recepture krem, losjonov in drugih iz-delkov iz pestre Weledine ponudbe. Me smo tisti dan vsaka zase pripravile eno kremo in en losjon za prhanje, ter jima dodale še eterično olje sivke. Njen omamni in pomirjujoči vonj, ki se je širil iz naših torb, nas je zazibal v prijeten dremež na dolgi poti s kombijem nazaj domov.

26 Weledina revija JESEN 201126

27

ekoč so ljudje za umivanje in nego uporabljali rastline, cvetove in zelišča. Z razvojem kemične indust-rije je koža prvič prišla v stik s sintetičnimi substancami. Umetne snovi so bile delno narejene po zgledih iz narave, delno pa so nastale popolnoma nove sestavine. Prednost: silikone, parafine, sintetične dišavne molekule in emulgatorje je mogoče proizvajati v velikih količinah in cenovno ugodno. Toda že pred kakimi 90 leti so šla posa-mezna kozmetična podjetja drugo pot in se osredotočila na surovine naravnega izvora. Danes običajni pojem »naravna kozmetika« se je prvič pojavil pred kakimi 25 leti v reformnih trgovinah [trgovinah z zdravo hrano] in bio-prodajalnah. Tako so se hoteli proizvajalci zavestno razlikovati od kozmetike s sintetično izde-lanimi sestavinami.

N

Kaj je prava naravna kozmetika?

Mnogo kozmetičnih firm uporablja naravne surovine. Gredo v ko-rak s časom, kajti po naravni kozmetiki je veliko povpraševanje.

Kaj odlikuje dobre izdelke in po čem se razlikujejo?

Besedilo: Astrid WahrenbergIlustracija: Gisela Goppel

Weledin svet Naravna kozmetika

Reformne trgovine in Zveza Demeter so takrat oblikovali prve zavezujoče kriterije. Vendar oznaka »naravna kozmetika« ni zakonsko zaščitena. Če je v imenu znamke zlog »bio«, na embalaži pa beseda o učinkovinah »na rastlinski osnovi« in »sestavinah na osnovi naravnega«, to še daleč ni povezano s certificirano naravno kozmetiko.

Več videza kot dejanskosti Varuhi potrošnikov se pritožujejo: »Potrošniki so

pogosto prevarani z zavajajočimi navedbami,« piše v sporočilu potrošniškega centra v Hamburgu. »Obljubljajo jim bio-granatna jabolka ali na velikih posterjih upoda-bljajo liste aloe vere. Kupce vabijo z naravno emulzijo in naravnimi barvami.« Tako lahko nastane vtis, da je vse bio. Toda pri drugih snoveh, ki jih vsebujejo reklamirani artikli, gre pogosto za sestavine, ki sploh niso naravnega ali celo kontrolirano biološko pridelanega izvora. Mini-

malne količine naravnih snovi se večinoma izgubijo v morju kemije.

To luknjo v reklamiranju imenujejo varuhi potrošnikov greenwashing. Vendar ji ni nihče nemočno izpostavljen. Deklaracija o kozmetičnih izdelkih ponuja pomembne napotke. Z enim samim pogledom v obvezno INCI deklaracijo je mogoče hitro preveriti, kaj vse razen obljubljene rastline zdravilni ognjič še tiči v kremi. Če je na prvem mestu na primer pojem paraffinum liquidum, gre za mineralno olje, ki v naravni kozmetiki ni dovoljeno. V razpravo o naravni kozmetiki in greenwashingu se je medtem vključila tudi Evropska unija. Evropska komisija naj bi do 11. julija 2016 po vsej Evropi določila kriterije za oznako »naraven«. Povod za to pobudo je člen 20 ev-ropske uredbe o kozmetiki, ki je pred kratkim stopila v veljavo. Tam piše, da se pri kozmetiki ne sme uporabljati nobenih zavajajočih besedil, oznak ali slik.

Granatno jabolko za vaše telo

Privoščite si kanček razkošja – z lepotilnim losjonom za

prhanje z granatnimi jabolki. Vsebuje dragocena olja iz

semen granatnih jabolk, sezama in makadamijinih

oreškov. Posebno nežno očisti kožo, jo razvaja in varuje

pred izsušitvijo. Regenerativno olje iz granatnih jabolk,

narejeno po bogati in fino uglašeni recepturi, deluje an-

tioksidativno in spodbuja obnavljanje celic.

Z izvlečki iz prosa in sončničnih cvetnih listov. Njegov

vonj po sandalovini in zdravilnem zelišču davana je

navdihujoč in čuten.Pr

oduk

ttex

te W

eled

a

29

Žig za naravno kozmetiko Žigi naravne kozmetike so načeloma dobra rešitev.

Le da jih je žal mnogo, kar povzroča zmedo. Pobudniki in zveze se doslej niso mogli poenotiti na en sam, obvezen in mednaroden logotip. Tako obstaja množica vsekakor resnih žigov, nekateri se tudi skupinsko gnetejo na isti embalaži. Razlike so v podrobnostih. Vsi ti žigi so »kont-rolirana naravna kozmetika«.

Vsekakor pa se pomembni žigi naravne kozme-tike ujemajo v osrednjih vprašanjih. Vsi prepovedujejo uporabo problematičnih sestavin, kot so dodatki iz pet-rokemije, kemično-sintetični emulgatorji (Eccocert do-voljuje manj kot 5 odstotkov), UV-filtri, umetne dišave in kemično-sintetična barvila.

Granatno jabolko za vaš obraz

Weledina dnevna krema iz granatnih

jabolk zmanjšuje gubice in napenja

kožo. Hitro se vpije in z naravnimi lo-

vilci radikalov varuje kožo pred vplivi

okolja in oksidativnim stresom. Se-

rum iz granatnih jabolk: inovativna,

nemastna intenzivna nega z zelo

učinkovitimi in koncentriranimi

naravnimi sestavinami; deluje takoj

in izrazito. Ob vsakodnevni uporabi

kot podlaga za dnevno in nočno

kremo krepi strukturo kože, aktivira

obnovo celic ter izboljšuje njeno na-

petost in elastičnost.

30 Weledina revija JESEN 2011

Za naravno kozmetiko so značilni kakovostni rast-linski dodatki, na primer koži prijazna rastlinska olja, izvlečki in esence, naravni viri vlage kot aloe vera in rast-linski glicerin. Njihovo delovanje raziskuje profesor Chris-toph M. Schempp z instituta Skintegral na univerzitetni dermatološki kliniki v Freiburgu. Prepričan je o možnostih naravnih surovin: »Vzorec maščobnih kislin rastlinskega olja je podoben maščobnim kislinam zaščitnega kislins-kega ovoja naše kože. Že večkrat smo lahko pokazali, da so naravne surovine v svoji kompleksni sestavi boljše od posameznih sestavin, ki jih pridobimo iz njih.« Izdelovalci naravne kozmetike medtem že načrtno vključujejo takšna spoznanja v sestavo svojih preparatov, še po-sebno v recepture izdelkov proti staranju. Rastlinska olja, izvlečki in esence z določenimi lastnostmi naj bi krepili življenjske procese kože in ji pomagali v borbi z negativ-nimi vplivi. Naravne surovine – pridobljene iz rastline – so tako kompleksno sestavljene, da jih kemična industrija do danes ne zna posnemati.

Od glave do pet

Weledin osvežilni losjon za prhanje z limono nas poživi in blago neguje našo kožo; z novo energijo oskrbi dušo in telo.Weledin balzam za noge je odličen spremljevalec pri športu in pohodništvu: neguje in osveži utru-jene in pekoče noge, okrepi kožo, da postane voljna. Pomaga preprečevati nastanek žuljev. Ob redni uporabi se trda, žuljava in poroženela koža normalizira, pos-tane elastičnejša in odpornejša.

30

31

Pregled žigov za naravno kozmetiko

NATRUE so leta 2007 ustanovili pionirji naravne kozmetike – kot evropski žig za naravno in bio-kozmetiko. Odtlej je bilo certificiranih

kakih 1300 izdelkov. Priporočila temeljijo na priporočilih Evropskega sveta. Žig posebej poudarja visoko preg-lednost zahtevnih smernic. Tako se lahko na primer vsakdo seznani z vsemi kriteriji, ki so dostopni na spletu. Kozmetika, označena z NATRUE, ima lahko različne sto-pnje kakovosti: na stopnji 1 se nahajajo predvsem suro-vine naravnega izvora. Dopustne pa so tudi tako imeno-vane naravne in z naravo identične surovine. Stopnja 2 zahteva najmanj 70-odstotni bio-delež naravnih surovin.Najvišja stopnja je namenjena bio-kozmetiki, tu mora bio-delež naravnih surovin znašati najmanj 95 odstot-kov. Več o tem na www.natrue.org

Demeter, je najstarejša ekološka pri-

delovalna zveza, v devetdesetih letih je vpel-jala prve smernice za bio-dinamično Demet-rovo naravno kozmetiko. Izdelki, označeni s to blagovno znamko, vsebujejo najmanj 66 do 90 odstotkov Demetrovih surovin. Skoraj vse uporabljene sestavine bi bile primerne tudi za proizvodnjo živil. Pri izdelkih naravne kozmetike je možen poseben poudarek na Demetrovih surovinah, ki se nahajajo v njih, ne glede na količino, navedeno v deklaraciji. Več o tem na www.demeter.de

BDIH Leta 2001 osnovani testni znak je najstarejši in v Nemčiji najbolj znan žig za naravno kozmetiko. Za njim stoji Zveza nemških industrijskih in

trgovskih podjetij za zdravila, zdravo hrano, hra-nilna dopolnila in sredstva za nego telesa – kratko BDIH. Od uvedbe je bilo z žigom »kontrolirana naravna kozmetika« označenih okrog 7000 izdel-kov. Priporočila temeljijo na priporočilih evrops-kega sveta. BDIH je s petimi evropskimi žigi za naravno kozmetiko ustanovil neprofitno krovno organizacijo Cosmos-Standard.Od februarja 2011 se lahko dodatno izdajajo certi-fikati na stopnjah Cosmos Natural ali Cosmos Or-ganic. Več o tem na www.ionc.info

Ecocert, mednarodni podel-jevalec certifika-tov, je bil ustanovl-

jen leta 1991; pregledal je več kot 13.000 izdelkov v 45 državah ter jih opremil s svojim žigom. Razlikuje dve stopnji kakovosti: naravna kozmetika mora biti v 95 odstotkih naravnega izvora, bio-delež v končnem proizvodu mora znašati najmanj 5 odstotkov, glede na rast-linske dodatke 50 odstotkov. Pri bio-kozmetiki zahteva v končnem iz-delku najmanj 10-odstotni bio-delež, glede na rastlinske dodatke 95 odstotni. Več o tem na: www.ecocert.com/en/organic-cosmetics-and-wellness

32 Weledina revija JESEN 2011

Eckart Brandt želi, da stare sorte ja-bolk, kot rumeni ri-hard, rastejo še naprej.

32 Weledina revija JESEN 2011

33

Ko ne gre nič več, gre spet vse.

Dejstvo, da rastemo, je eno naših najzgodnejših izkustev. Drevesa rastejo in trave in jagenjčki tudi. Zdi se, da je rast nekaj najbolj normalnega na svetu in konec rasti prav tako.

Besedilo: Paul Lampe, Intervjuji: Anna HungerFotografije: Eric Vazzoler

Aroma pač ne raste

Kadar si Eckart Brandt v supermarketu ogleduje po-lico s sadjem, se razžalosti. »Pred 150 leti je bilo v Nemčiji več kot 3000 sort jabolk,« pravi, »danes jih je na polici komaj še kak ducat.« Vzgojena v visoko produktivna drevesa, strojno obrana, rdeča, velika, brezhibna. Ko zagrizemo v tako jabolko, je okus po-gosto presenetljivo plehek. »Aroma pač ne raste,« pravi Brandt. Na poljih okrog Groβenwördna v Al-tenlandu na Spodnjem Saškem zori kakih 300 sort jabolk, med njimi mnogo takih s skoraj pozabljenimi imeni. Brandt jih vzgaja na okrog treh hektarjih zemlje, da bi jih rešil pred izumrtjem. Rumenega ri-harda na primer, ali sorto rotfranch. Brandt je pred mnogimi leti študiral zgodovino, nato je prešel na jabolka. Delal je v proizvodnji mošta in začel zbirati stare jabolčne sorte. Kadar je kak poslovni partner prinesel kakšno redko jabolko, je Brandt naročil po-ganjke in začel vzgajati nova drevesca. Prebiral je stare knjige o sortah, študiral statistike o letinah iz 19. stoletja in kmalu postal eden najboljših pozna-valcev v Altenlandu. Nekatera njegova drevesa pot-rebujejo 15 let, preden rodijo. Vendar pa so neza-menljivega okusa, včasih robato trpka, drugič ple-menito sladka. »Če se bodo stare sorte izgubile, ker niso dovolj ekonomične,« pravi Brandt, »kmalu ne bo nihče več vedel, kakšnega okusa je pravo jabolko.

trok si ponosno ogleduje najvišje črte na okviru vrat: »Toliko sem spet zrasel? Kmalu bom tako velik kot ti.« Nekega dne je merjenja konec; otrok je dosegel svojo genetsko predvideno velikost, na katero je vplivalo na milijone celičnih delitev. Življenjska rast se je začela pred tremi ali štirimi milijardami let, odtlej vse v naravi raste in umira. Ritmično, v nastanku in izginjanju vrst, življenjskih ciklov, v menjavi letnih časov. Rast spomladi, zorenje po-leti, rojevanje v jeseni in umiranje pozimi. Stoično spričo milijonkratnega nastajanja in minevanja. Kamniti in ogi-jeni koralnjaki stoletja gradijo svoje grebene na apnenčastih okostjih prednikov. Samozadostni. Nobeno levje krdelo ne bo ubilo več kot tistega gnuja, ki ga potre-bujejo za hrano, nobena lisica si ne bo delala zaloge kokošjega mesa. Narava je sistem, ki neprestano raste, ki se nikoli ne izčrpa, ki iz samega sebe daje hrano rastlinam in živalim v enaki meri, vsakovrstnim, izbrano prilagoje-nim živim bitjem pa življenjski prostor in prihodnost. Po-tem je prišel človek, bil je rodoviten, se množil in si podre-dil Zemljo. »Mnogo stvari je neznanskih, nič ni bolj neznanskega kot človek,« mrmra zbor modrih v Sofokle-jevi Antigoni, prvič uprizorjeni leta 332 pr. n. št., in opi-suje kako »mogočnik narave« orje zemljo, lovi živali in obvladuje mesta.

Zdi se, da človekova narava prestopa meje. Človek neprestano poskuša prerasti samega sebe.

O

Življenje Rast

34 Weledina revija JESEN 2011Weledina revija JESEN 201134

35

Škoda bi bilo zavreči

Christina Schelhorn ima 50 let; z otroki in debelo ze-leno žabo živi v okolici Hamburga. Leta 2009 je usta-novila modno znamko Redesign; iz starih tkanin šiva dizajnerske obleke. Dolga leta je delala kot risarka in oblikovalka za modno revijo Vogue, pozneje pa kot oblikovalka tkanin za uspešno modno znamko. Pri tem jo je vedno motilo: »Visoko modo izdelujejo vedno v deželah z nizkimi mezdami, na plečih malih ljudi,« pravi. Razen tega je za pridelovanje bombaža potrebna ogromna količina vode. Sedem tisoč litrov za kilogram. Iz njega izdelajo hlače in majice, ki jih ljudje nosijo največ pol leta, potem pa jih zavržejo. »Blago vendar po tako kratkem času ni uničeno. Le ne marajo ga več,« pravi. »Ne želim izdelovati novih tkanin, dokler je dovolj starih, iz katerih je mogoče narediti še kaj novega.« Ideja za reciklirana oblačila je nastala med pospravljanjem, pripoveduje Schelhor-nova: » V predalu sem našla cel kup starih namiznih prtov,« pravi. Škoda jih je bilo zavreči, za na mizo pa so bili prestari. Torej je iz njih sešila predpasnik in ga podarila prijateljici. Danes za Hamburžanko delajo tri šivilje in oblikovalka; iz zaves, hlač in prevlek za bla-zine z bolšjih trgov in iz opuščenih gospodinjstev iz-delujejo poletne obleke in čipkaste bluze.

»Hitreje, višje, močneje« je moto olimpijskega gi-banja. Torej nekako hitreje tečemo, višje skačemo, več dvigujemo kot na prejšnji olimpiadi. Zdravniki in biologi zasledujejo potek bolezni in proces staranja. Povprečna življenjska doba Nemcev se je v zadnjih desetletjih povz-pela s 70 na 80 let. Rast, zaradi katere marsikje zas-krbljeno gubajo čelo in jo označujejo kot demografski problem. V vse krajšem razdobju proizvedemo vse več dobrin in obratno. Bruto domači produkt, tako je v aprilu tega leta napovedal mednarodni monetarni sklad (WF), bo narasel za 2,5 in morda več odstotkov. »Brez rasti ni vlaganj, brez rasti ni delovnih mest, ni denarja za izobraževanje, brez rasti ni pomoči slabotnim,« je ugoto-vila zvezna kanclerka Angela Merkel ob nastopu svoje funkcije leta 2009. Ekonomist Niko Paech* meni, da je domneva, da je »napredek izključno dejanje dodajanja in možen le ob neprestani rasti,« absurdna. Po vsem svetu iščejo ekonomisti, sociologi in politologi rešitve in mo-dele za »družbo po rasti«. Vmešavajo se raziskovalci sreče. In otroška knjiga Michaela Endeja, Momo, bi šla lahko za botra.

Škoda bi bilo zavreči: Christina Schelhorn iz-deluje iz starih tkanin dizajnerska oblačila.

Katere stvari v življenju so zares pomembne? Mladi ljudje med 12 in 25 leti odgovarjajo:

Kaj resnično šteje

71% Imeti dobre prijatelje, ki te sprejmejo takšnega, kot si.

33% Odgovorno živeti in ukrepati.

30% Razvijati lastno fantazijo in ustvarjalnost.

21% Zavestno živeti zdravo.

13% Sprejemati odločitve tudi po občutku.

5% Imeti moč in vpliv.

1% Početi to, kar počnejo vsi drugi.Statista 2008, vir: Shell Jugendstudie.

36 Weledina revija JESEN 2011

Endejev roman opisuje boj majhne deklice proti sivo-lasim gospodom v časovni hranilnici. Njihova zahteva je, da bi si čas ljudi knjižili v dobro. Od tega živijo. Ljudje hra-nijo čas in ga nimajo več, da bi, kot prej, v podivjanem am-fiteatru igrali razposajene igre. Neprekinjeno delajo, so zlovoljni, nesrečni, se sopeč prebijajo iz dneva v dan. Za odškodnino dobivajo vse mogoče stvari, obleke, avtomo-bile, hiše. S pomočjo pametne želve in modrega resničnega gospodarja časa se Momo izogne tej usodi in lahko prijatelje osvobodi iz krempljev sivih gospodov; slednje lahko celo uniči. In »nekaj je postalo malo drugače kot prej. Vsi ljudje so imeli namreč nenadoma neskončno veliko časa.«

Kakovost življenja kot osrednja točkaRaziskovalci človekovega dobrega počutja bi pritrdilno pokimali z glavo. Imeti več stvari in zbrati čas, ki je potre-ben za njihovo pridobitev, na določeni ravni ne vodi do več sreče, so pokazale njihove študije. Ekonomisti kot Niko Paech, ki je po lastnem pričevanju šele enkrat v življenju potoval z letalom, ali Britanec Tim Jackson, sve-tovalec britanske vlade in avtor knjige Blaginja brez rasti, povzemajo to spoznanje in se zavzemajo za gospodarski sistem, ki ne postavlja v središče rasti, temveč kakovost življenja. Osrednja točka je domneva, da neomejena potrošnja dobrin – na njej temelji ideal gospodarske rasti – že zato kmalu ne bo več mogoča, ker Zemlja ne bo več dajala sredstev za njeno proizvodnjo. Viri so izčrpani. »Peak everything« je v dosegu. Že če se bo zaradi po-manjkanja podražila zgolj nafta, se bo podražilo tudi vse drugo. Živila, transporti, nešteti izdelki, kjer je za proiz-vodnjo potrebna nafta. Državno zapovedana rast bo ko-maj še lahko ukrepala proti temu.

»Jaz sem porsche« je ponovno PavelKriza rasti – kot vsaka kriza – ponuja tudi možnosti. Ljudje se lahko od udeleževanja v družabnem življenju, ki te-melji pretežno na potrošniškem sistemu, obrnejo k življenju, v katerem mnogo njihove pozornosti pripada družini in prijateljem. Iz »jaz sem porsche ali apple ali nike« bo tako rekoč spet nastal Pavel. Pa je to v resnici mogoče? Je dovolj res dovolj? Mar rast gospodarstva ni potrebna že zato, da bo kaj ostalo za naloge, ki jih je ome-nila Merklova?

Kdor ima manj, ima z manj več veselja

Heidemarie Schwermer je hotela nekaj storiti za druge in odkrila nov svet zase. Leta 1994 je nekdanja osnovnošolska učiteljica in psihoterapevtka ustano-vila v Dortmundu menjalno borzo Daj in vzemi. »Ho-tela sem vzpostaviti ravnovesje,« pravi. »Se osvobo-diti reka ‚višje, hitreje in dlje‘ današnje družbe.« Ko je krhka svetlolasa gospa ugotovila, da zaradi menjave potrebuje vse manj denarja, je sklenila, da bo živela povsem brez njega. Opustila je delo in oddala stano-vanje, stanuje pri prijateljih, čuva hiše, katerih lastniki so na dopustu, in menja usluge za življenjske potrebščine; odstranjevanje plevela za kosilo, varo-vanje mačke za novo bluzo. »Opazila sem, da je življenje brez denarja lažje, svobodnejše in zanimivejše,« pravi devetinšestdesetletnica. »Mnogo sem na poti in ne vem, kam me bo naslednjič zaneslo.« Sin in hčerka sta se na začetku bala za ma-ter s fiksno idejo. Danes, 15 let pozneje, sta ponosna, da Heidemarie Schwermer živi svoje sanje. Življenje povsem brez denarja sicer ne more delovati pri vsa-komur, pravi, toda šlo bi z manj. »Kdor ima manj, ima z manj več veselja.« Kdor se manj ukvarja z nepresta-nim povečevanjem svojega premoženja, ima predv-sem eno: čas za življenje. In imeti čas je največje razkošje, ki si ga privošči Heidemarie Schwermer.

Heidemarie Schwermer se zdi njeno življenje brez denarja mnogo lažje in zanimivejše.

37

38 Weledina revija JESEN 2011

Hugolsdorf je najmanjša občina na Mecklenburško-Predpomorjanskem. V starem dvorcu ponujajo trije wal-dorfski pedagogi mladim ljudem »Svobodo Hugolsdorf«. Gre za orientacijo; poiskati jo je svoboda, ki je tako velika kot le mogoče. Vsak naj bi imel možnost početi, kar resnično hoče, da bi preizkusil svoje talente. »Hočem živeti v družbi, v kateri človekovo dostojanstvo ni zapi-sano le v ustavi, temveč hočem videti, kaj v povsem kon-kretnem vsakodnevnem življenju pomeni spoštovati človekovo dostojanstvo, drugačnost posameznika,« je v televizijskem prispevku dejal Florian Lück, eden od po-budnikov Svobode. Hišo jim je dal na razpolago njen last-nik Gottfried Stockmar.** Financiranje projekta prevze-majo prijatelji in znanci trojice, ki mesečno nakazujejo manjše denarne zneske. Dobrodošli so tudi prostovoljni prispevki. Prihodki in izdatki so natančno razgrnjeni na spletni strani pod naslovom Delo išče prihodek [Arbeit sucht Einkommen]. Svobodo poišče vse več mladih, da bi se naučili, kaj hočejo. Svoboda Hugolsdorf je videti le pri-mer za to, kar se bo zgodilo, ko bosta Narava in Zemlja re-kli »Več nimava«. Dolgoročno ni več mogoča nobena rast.

Sreča je v naših rokah. Manjša, fina industrija trajno proizvaja okoljevarstveno trajne izdelke. Takšne, ki zdržijo trideset let namesto treh, ki jih je moč popraviti. Delo, ki je potrebno v ta namen, porazdeljujemo na pleča vseh. Povečujemo samopreskrbo, vzgajamo paradižnike, sami popravljamo pokvarjene odtoke in kupujemo rab-ljene stvari. Izmenjujemo in trgujemo v lokalnem okolju. Slepilo in fantaziranje? Skoraj smo dosegli zgornjo mejo svoje rasti.

Iti vsak dan na delo je preprosto lepo

Ernst Kronawitter V banki v Ichenhausnu sije sonce – vsak dan. Za dobro razpoloženje je odgovoren njen predstojnik Ernst Kronawitter. Devetinpetdesetlet-nik počne vse narobe. Vsaj v očeh mnogih svojih ko-legov menedžerjev. Svojim uslužbencem ne plačuje provizije, temveč visoke osnovne plače, ne določa prodajnih ciljev in ponuja le izdelke, ki jih uslužbenci in stranke razumejo. Prepričan je, da njegovih 45 uslužbencev brez neprestanega pritiska bolje dela, da so bolj sproščeni in skrbneje svetujejo strankam. Namesto tega je zvišal osnovne plače. Raiffeisnova banka v Ichenhausnu ni dobrodelna organizacija. Ust-varjati mora dobiček. Kronawitter pričakuje za tekoče leto višji rezultat, kot ga prigospodari povprečje Raiffeisnovih bank v Nemčiji. »Zaslužiti moramo de-nar, saj smo vendar banka,« pravi šef. Vendar mu ne gre za to, da bi »na vse pretege povečal dobiček.« Pomembneje mu je, da vidi zadovoljne obraze, kadar pogleda svoje sodelavce. »Oni imajo zame glavno vlogo.« Ena od njih je Rosamunde Walder. »Iti vsak dan na delo je preprosto lepo,« pravi.

Ernst Kronawitter ve: brez nepresta-nega pritiska de-lajo njegovi uslužbenci bolje.

* Niko Paech, profesor ekonomije na oldeburški univerzi Carla von Ossietzkega, v eseju Blaginja in rast.** Gottfried Stockmar, zdravstveni pedagog in docent, ustanovitelj Ustanove za svobodoznanstvo.

39

… rasti, gospod Heisterkamp?

Jens Heisterkamp, roj. leta 1958,

je študiral literarne vede in zgodo-

vino. Je avtor in izdajatelj številnih

knjig, odgovorni urednik pri časopisu

info3–Anthroposophie im Dialog in

ustanovni član novega časnika Wir–

Menschen im Wandel.

»Enostransko v rast usmerjena ureditev zahodnega sveta je raz-diralna – o tem ni več nobenega dvoma. Kljub temu sem pred kratkim postal skeptičen, ko je nek ekološki aktivist menil: Saj drevo vendar ne raste neo-mejeno v nebo, temveč obstane pri določeni višini. Zakaj se ne strinjam s tem? Ker ljudje niso drevesa! Naše sanje in cilji vsekakor rastejo »v nebo« in to je dobro, kajti kot ljudje smo tako svobodni, da ne spoštujemo nobenih meja, ki jih je začrtala narava. Nasprotno, sami si lahko postavljamo cilje svo-jega razvoja. Vendar pa moramo pri tem bolj paziti na posledice, kot smo to počeli v preteklosti: posledice za naše okolje, za soljudi in za nas same. Želimo rasti kot ljudje, ne kot uporabniki, potrošniki, razsipneži in zapravl-jivci. Zato se čarobna beseda glasi »notranja rast«. To ne pomeni brezpo-gojno več blagostanja, več moči in vpliva, temveč več angažiranosti in odgovornosti. V mojem življenjepisu imajo moji načrti prednost. Ukvarjam se z izobraževanjem, opravljam svoj poklic in v skladu s svojimi ideali oblikujem lastno življenjsko okolje. Odgovoren sem sam zase. Z naraščajočo zavestjo se širi tudi moje zorno polje; čutim poglobljeno povezanost z vsem, kar me obdaja, občutim probleme našega časa, četudi nisem neposredno osebno prizadet. Ljudem, ki so mi blizu, se pridruži še skrb zaradi vprašanj, ki imajo mnogo širše obzorje: si lahko dovolim, da gre meni dobro, medtem ko gre drugim slabo? Lahko uživam v izdelkih, ki jih morajo drugi izdelovati v težkih okoliščinah? Sem se zapletel v način življenja, ki povzroča bolezen našega okolja in planeta? Ljudem po naravi ni vseeno. Sposobnost občutiti skrb za druge nam je bila položena v zibko. Lahko jo razširimo, če si dopovemo, da smo vsi povezani v neločljivem zavedanju. S pojavljanjem zavedanja se širi krog naše zavzetosti v mišljenju in ravnanju. To ni moralni pritisk, temveč logična pos-ledica notranjega razvoja. Potem osvojimo tudi skrbi in probleme, ki v stro-gem smislu niso »naši lastni«, in poskušamo s svojim ravnanjem izboljšati razmere: z državljanskim prizadevanjem, z zavestnim ravnanjem pri nakupo-vanju, s pazljivejšim načinom življenja. Če se vrnemo k podobi drevesa: okrog jedra svoje osebnosti oblikujemo letnice notranje rasti. In ta rast v nasprotju z drevesi nima meja – na koncu koncev lahko zajame vse človeštvo.

Foto

: Pri

vat

«

Kaj mislite o …

40 Weledina revija JESEN 2011

Tu raste samozavest Nekega dne nameravajo postati igralci, policisti, vrtnarji, organizatorji dogodkov ali računalniški

strokovnjaki. Eno pa vedo že zdaj: kdo so, in da se človek lahko nauči vsega. Waldorfske učence naj-demo v 65 državah sveta in več kot tisoč šolah. Na primer v Elmshornu pri Hamburgu.

Besedilo: Andrea FreudFotografije: Bernd Jonkmanns

Weledina revija JESEN 201140

Odkrivamo Waldorfska šola

41

Naomi: Rada hodim v šolo.

41

42 Weledina revija JESEN 2011

o je Anne po treh tednih poljedelske prakse prišla domov, je najprej prinesla lestev. Žarnica, ki je pre-gorela, preden je odšla, je bila še vedno tu. »Enako je bilo na Demetrovi kmetiji v Kielu,« pripoveduje svetlolasa petnajstletnica: »Traktor so vedno takoj popravili, če ni več deloval, ker sicer ni bilo traktorja. Tam sem se res naučila, da je treba stvari narediti takoj.« Enako stara Clara vendarle ni takoj odpotovala domov, ko sta si na začetku s kmetom na »njeni« kmetiji skočila v lase. »To je precej pomagalo moji samozavesti, ker sem morala vse urejati sama. In potem je bilo res dobro!«

Christian Wittekind, prej vodja Demetrove vrt-narije, poučuje vrtnarstvo v šestem do osmem razredu waldorfske šole Elmshorn pri Hamburgu. Njegovo zatočišče je začaran vrt za šolo, z velikim ribnikom, zeliščnimi in zelenjavnimi gredicami in majhno hišo, obloženo z rdeče pobarvanim lesom, v kateri je tudi kot učilnica. Učenci zunaj s samokolnico zadihano dovažajo prst. Na mizi v hiši ležijo poročila devetega razreda o pol-jedelski praksi, na katero jih je pripravljal učitelj vrt-narstva: debeli zvezki formata DIN-A, s slikami in odkri-

KTudi pleti je treba, vesta Antonia in Jule.

timi besedami o pričakovanjih, razočaranjih, izkušnjah in pozitivnih spoznanjih. »Za učitelja vrtnarstva je največji praznik v letu takrat, ko se deveti razred vrne s prakse,« pravi Witteking, »takrat so vedno tako odrasli!« In so do-bro obvladali tudi sprva neprijetna doživetja – neobičajno težko delo ves dan, mraz, spore z drugimi ljudmi.

Razredi so večji in mirnejšiPrvič v času šolanja ven iz razredne skupnosti. Tu

razred do osmega leta vodi en sam učitelj, kar je učencem lahko v veselje ali v breme. Če jih vprašamo, kaj je na nji-hovi šoli tako posebnega, mnogi, tudi v drugih waldorf-skih šolah, vedno znova navedejo povezanost in sožitje v razredu: »Razredi so večji in mirnejši,« pravi dvanajst-letni Janek, medtem ko s kazalcem drugo za drugim po-tika v zemljo bučna semena.

Mnoge severnonemške šole so zgrajene iz rdeče opeke, le malo pa jih ni kvadratne oblike, temveč so mnogokotniki. To je značilno za waldorfske šole, prav tako šolski vrt.

43

Mnogo več kot vroč zrak: Emil Molt je v Stuttgartu izdeloval tobačne izdelke in za otroke svojih delavcev ustanovil tovarniško šolo, njeno vodenje pa prepustil Rudolfu Steinerju. Tako je antropozof in direktor to-varne cigaret Waldorf-Astoria leta 1919 ustanovil gi-banje, ki je do danes dalo več kot tisoč waldorfskih šol v 65 državah. Dvesto petindvajset se jih nahaja v Nemčiji, kjer jih obiskuje 82.617 otrok (stanje konec leta 2010). Skupno število waldorfskih šol se je od leta 1970 v svetovnem merilu podeseterilo. Šola se začne s prvim razredom in omogoča regularne zaključke šolanja vse do mature. Šole so vodene samoupravno in s prostovoljnimi ustanovitelji; odvisne so od mesečnih prispevkov in sodelovanja staršev. Slavni absolventi: proizvajalec avtomobilov Ferdinand Por-sche, avtor Michael Ende, režiser Rainer Werner Fass-binder, kuharica Sarah Wiener, igralke Jennifer Anis-ton, Sandra Bullock, Marie Bäumer in oblikovalec Thomas Maier.

Primer spodbudi posnemovalce

Plasticiranje: ustvarja zaupanje v lastne sposobnosti.

Blizu narave: razredi na prostem

Nič nenavadnega tudi ni, da 440 otrok v waldorfski šoli Elmshorn delno prihaja iz več kot 30 km oddaljenih krajev – in da starši investirajo denar in mnogo časa: ker pris-peva dežela Schleswig-Holstein za waldorfske šole kot svobodne izobraževalne ustanove le 80 odstotkov sub-vencij, so odvisne od mesečnih prispevkov. Matere in očetje delajo kot zidarji, krovci, zdravniki, odvetniki ali tudi kot učitelji na državnih šolah. Z njihovim delom je pred dvajset leti nastalo glavno poslopje z učilnicami za nižjo (osnovna šola), srednjo in višjo stopnjo; pozneje sta se pridružili igralnica in telovadnica. Ob vrtnarskih dneh, kot ravno zdaj v maju, ne obrezujejo le živih mej na zemljišču temveč na primer tudi belijo učilnice. To jutro se je pouk začel kot vselej v devetem razredu, s tako imenovano epoho: predmete kot nemščino in matematiko poučujejo koncentrirano vsa-kega po tri tedne. Potem je čas za prebavljanje naučenega. Po prvih treh urah razdelijo razrede srednje stopnje na tri dele. Kdor ne sadi bučnih semen ali presaja bazilike, sedi ob statvah ali vretenu ali obdeluje les pri tehničnem pouku. Pozneje se pri šolanju pridružijo plasti-ciranje [delo z glino], obdelovanje bakra in pletenje košar. Srednja in višja stopnja imata vsaka svoj orkester.

Šola naj ne okamni In potem je tu še evritmija, umetnost plesa, ki jo je razvil Rudolf Steiner, ki naj določi položaj v prostoru; starejši učenci jo imajo za zamudo časa (»to pač počnemo«), šestim razredom, kot Janeku, pa se včasih zdi smešna. Skoraj sto let je minilo, odkar je antropozof razvil svojo pedagogiko. Da šola ne bi »okamnela«, vedno znova pos-tavlja samo sebe pod vprašaj – zato je sklenila, da bodo pri evritmiji razen Bachovih fug tu in tam igrali tudi pop. Leta 2005 se je pridružil vrtec, ker so današnje wal-dorfske matere pogosto zaposlene in tu in tam same služijo denar za družino.

44 Weledina revija JESEN 2011

Sta danes pletenje košar in predenje še potrebna? Ostaja dovolj časa za naravoslovne predmete? Ali taka šola dovolj dobro pripravlja za življenje v 21. stoletju? »Ko se otroci tudi s pomočjo umetnosti in glasbe učijo razmahniti celotno osebnost in se sami razvijati v nje-nem tempu, počne prav to,« pravi poslovodja Nils Hol-thusen. »Želimo, da ostanejo, kar so: posamezniki – in vendar del skupnosti.« Hamburški svetovalec Gerhard Schmid je kot otrok obiskoval prvo waldorfsko šolo v Ka-nadi in pozneje v Freiburgu. »Ko pogledam nazaj, sploh ni šlo toliko za posamezno obrt,« pravi enainpetdesetlet-nik, »toda človek odnese s seboj občutek, da si lahko po-maga z lastnimi rokami in da ni ničesar, česar se ne bi mo-gel naučiti.«

Pomembneje je razmišljati dolgoročno kot kratkoročno; pustiti procesom čas je odločilnejšega po-mena kot hitreje dosegati rezultate. Otroci imajo do pu-bertete prostor, da utrdijo sebe in svoj odnos do okolice. Šele potem je bolj poudarjeno izoblikovanje sposobnosti lastne presoje. »Pri nas se učimo bolj starosti primerno; v drugih šolah se morajo malčki načeloma pri šestih letih učiti prav toliko kot pri sedemnajstih,« razlaga Glenn. In doda: »Mi se morda na nižji stopnji ne naučimo toliko in tako hitro kot v drugih šolah, vendar imam vtis, da bolj vemo, kdo smo. Seveda pa se pritisk potem na višji sto-pnji zelo poveča,« pravi Glenn, in tudi drugi učenci deve-tega razreda stokajo, kako neizprosen je postal šolski dan. Otipljiva sprememba, ki pa se je obnesla: 80 odstot-kov učencev na elmshornski waldorfski šoli (in skupaj so od prvega razreda) naredi maturo; letos 33 od 35 mladih odraslih, kar je nov rekord.

Absolventom je pozneje v korist predvsem skupinski duh, ki ga uresničuje šola. V podjetjih, ki jih za-poslujejo in ki sta jim pomembni trajnost ter »corporate social responsibility«, vzbuja pozornost njihova socialna kompetentnost. Prav tako tudi sposobnost sa-mozavestne samopredstavitve: kdor je od prvega raz-reda vajen v šolski dvorani nastopati pred 400 ljudmi, lahko pozneje dobro obvlada tudi predstavitvene pogovore.

Gospod dr. Meinecke, po študiji iz leta 2007 so absol-venti waldorfskih šol v poznejšem življenju povprečno bolj zdravi kot drugi. Ste to opazili tudi v svoji ordinaciji? Pri alergijah je jasno razvidno: otroci, ki obiskujejo waldorfsko šolo, imajo manj astem, nevroder-mitisa ali senenega nahoda. Poleg tega imajo na voljo več časa, da npr. prebolijo vročinske infekcije. Tako se trenira imunski sistem, kar je medtem postalo znanst-ven konsenz. Iz dolgoročnih študij vemo, da so taki otroci pozneje manj nagnjeni k alergijam in verjetno tudi anksioznosti ali rakavim obolenjem. Na splošno lahko rečem, da so otroci iz waldorfskih šol kot osebnosti stabilnejši.

Kakšno vlogo ima dejstvo, da si waldorfske šole priz-adevajo za močne vezi z učitelji in med otroki? Tam, kjer to uspe, obstaja temeljni odnos strpnosti – jaz sem v redu, ti si v redu, drugega ne občutijo kot grožnjo, tudi če je drugačnega mnenja. To je pomembno za duševni razvoj in vpliva tudi na telesno zdravje.

V waldorfskih šolah je poudarjeno intelektualno učenje na vrsti šele od pubertete dalje. Pomembno je najprej izoblikovati čustveno kompetentnost in ne prez-godaj moči presojanja in razumevanja, zakaj je svet takšen, kakršen je. To lahko obremeni življenjske moči. Na splošno potrebujejo otroci občutek, da pri pouku sto-pijo v odnos z učnim predmetom, da ima nekaj opraviti z njimi. Tako vzdržujemo in podpiramo navdušenje za učenje.

Dobri pogoji, da bo življenje zdravo

Glasba: kako je razvoj osebnosti prijeten.

Dr. med. Christoph Meinecke, specialist za pediatrijo s težiščem na antropozofski medicini in psihoterapevt v Berlinu.

45

Kresovanje

Strmenje Zgodbe za otroke

aj se pa še obiraš?«Vitez Kamilček je pravkar nameraval zapustiti Koreninski grad in se je razburjeno prestopal z noge na nogo.A princeska Ognjičica se ni pustila motiti.»Pozabila sem šal in ga grem iskat.«»Pohiti, kmalu se bo stemnilo. Imamo le eno kresovanje na leto in nočem ničesar zamuditi!«Potem, končno – ko je na obzorju že zbledela zadnja rdeča črta zahajajočega sonca, je princeska prijela viteza pod roko in ob njegovi strani živahno odšla od doma.Kamilček je bil še vedno nestrpen.»Imaš trnuljin sirup?«Princeska Ognjičica je pokazala na košaro, ki ji je visela z roke.»Tu notri!«»Sadni kruh?«»Tudi tu notri.«»Jagodov pire? Med? Kandirane vijolice?«Ognjičica je trikrat prikimala in se muzala nad razburje-nim možičkom.»In ti? Nisi ničesar pozabil?«Vitez Kamilček je potrkal na usnjeno culo, ki mu je visela prek rame. »Flavta, boben in ropotulja – vse je tu, da lahko začnem igrati za ples!«»In darilo za kresno kraljico?«Vitez Kamilček se je potrkal na prsi. »V mojem jopiču. Tu!«Previdno je potegnil na dan fin žameten sveženj, ovit s trakovi iz brezove skorje, oblikoval z dlanmi skodelico in si ga položil vanjo. V njem je bila ljubka verižica z obes-kom, belim kot mesec, ki je mežikal in se svetlikal kot zvezde na nebu. »Najlepši potočni biser, kar sem jih našel!«»Le spravi ga spet v jopič.«Potem sta šla molče dalje. A vitez ni mogel dolgo molčati, neprestano je stokal »oh« in »o joj« in bi najraje ušel naprej. Tedaj je kot naročen prišel prijatelj Veveriček. Z dolgimi skoki je prihitel k njima, ju prisrčno pozdravil in se ponudil, da se lahko povzpneta na njegov hrbet in ga zajahata. Kamilčku ni bilo treba dvakrat reči. V hipu je sedel nanj in pričakujoče pogledal Ognjičico.Ko so prijatelji malo pozneje prišli na prizorišče, je bilo tam že mnogo živali. Ravno so se razgledovali za kres-

Besedilo: Ralf Lilienthal Ilustracija: Elena Conti-Wiesinger

K nim kraljevskim parom, ko je vitez otrpnil in prestrašeno pogledal Ognjičico.»Darilo je izginilo – verjetno mi je med ježo padlo iz jopiča!«Medtem se je tako stemnilo, da je bilo komaj videti dlan pred očmi.»Potrebujeva luč in vem, kdo nama lahko pomaga! Smeva še enkrat?« Vprašanje je bilo namenjeno prijatelju Veveričku. Ognjičica se je na njegovem hrbtu namerila k nekaj hroščem, ki so posedli po vlažni zemlji pod vrbo.»Oprostite, gospodje, potrebujeva vašo pomoč.«Pokimali so. Potem – hrum številnih parov kril, brenčanje, šumenje in v naslednjem trenutku je postalo svetlo! Pet bleščečih se kresničkov se je dvignilo v zrak in hitečemu Veveričku ter njegovima jezdecema razsvetlilo pot. »Glej!« Takoj ko je vitez zagledal izgubljeni sveženj, je skočil s hrbta, da bi ga zavaroval v svojih dlaneh, medtem ko so nad njim krožili kresnički.»Hvala lepa, gospodje!« Ognjičica jim je pomahala. »Kaj bi naredila brez vas? Zdaj se kresovanje lahko začne!«

45

46 Weledina revija JESEN 2011

S soncem bogat rakitovec iz Toskane

Foto

s: H

ans

Han

sen;

Ber

nd Jo

nkm

anns

Toskansko polje rakitovca v jeseni: pogled na neskončno morje, blaga sve-tloba, širna dežela, grčaste oljke, položni griči. Kraj hrepenenja in navdiha. Tudi za trnate grme rakitovca.

Ko je vsakdanjik prenaporen, ko ne moremo zaspati ali ko se v meglenem ju-tru po jesenski otožni cesti hrupno valijo avtomobili, je prijetno, če malo za-sanjamo in si v misli prikličemo čudovite podobe mehkih toskanskih gričev. Kjer na več kot osemdeset hektarjih polj rastejo žareče, oranžno obarvane jagode rakitovca. Lahko pa gremo korak dlje od domišljije in sanjarjenja. Z uporabo Weledinih izdelkov z rakitovcem uspešno kljubujemo vsemu, kar pride z jesenjo: manj svetlobe, več mraza in mokrote. In si podaljšamo poletje.

Impressum

IzdajateljWeleda AG, Postfach 1320, 73503 Schwäbisch Gmünd,

Tel. 07171 919414, www.weleda.de

Glavni urednikChristoph Möldner

Glavna urednica Ingrid Reißner

UredništvoKristina Hartmann,

Joachim Pfitzer,Sophia Pirsch,

Susanne Siebel

Grafična zasnova in oblikovanjeKatja Kleinebrecht,

Inka Schnettler

Zaključne korekture nemške izdaje

Agentur für Sprache und Sprachen / Waltraud Ries

KoordinacijaJessica Köhler

Art. št.50071700

LitografijaDigitalprint GmbH

Koordinacija in distribucija za Slovenijo:

TAMASCHI d. o. o. Ljubljana,Kočevska cesta 42,

1291 ŠkofljicaTel. 01/366 81 30,www.tamaschi.si

www.weledababy.si

Tisk:Repovž d.o.o.

Moč sonca

47

Dobro jutro, energija!Dež in megla? Nič ne de, hitro pod prho s poživljajočim losjonom za prhanje iz rakitovca. Začutimo prebujajoče bobnanje kapljic po koži In z zaprtimi očmi uživamo sadno svež vonj grenivk, mandarine in pomaranč. Po prhanju v dlan natočimo majhno količino zlato obarvanega poživljajočega olja z rakitovcem in ga vtremo v še vlažno kožo. Občutek je čudovito svilnat – olje neguje, ščiti, greje – preprosto prija. Namesto olja si lahko privoščimo nego z mlekom iz rakitovca. Smetanasta emulzija je sveža, lahka, čeprav je polna dragocenih sestavin, ki jih koža zlahka vpije. Mleko z rakitovcem podpira obnovo naravnega lipidnega plašča in krepi obrambne funkcije kože. Če se želite skozi ves dan »pocrkljati« s čudovitim eksotičnim vonjem, je v vaši nepogrešljiva še krema za roke z rakitovcem. Nežno neguje hrapavo in raskavo kožo s sezamovim oljem, čebeljim voskom in pešk toskanskega rakitovca. Vitamin E in karotenoidi varujejo kožo pred prezgodnjim staranjem.

Jagode rakitovca so bogate z vitaminom C in drugimi dragocenimi vitamini in antioksidanti (vitamin A, betakaroten in flavonidi), ki igrajo pomembno vlogo pri zaščiti celic. Njihovo olje vsebuje nensaičene maščobne kisline kot lin-olno, linolensko in palmitoleinsko kislino, ki so-dijo med vitalne gradnike naših celic.

Weledini izdelki z rakitovcem so pravi vitaminski koktajl za kožo. V soncu dozorele rakitovčeve jagode vsebujejo čarobno vrečico sestavin: vit-amine C, E, A, B12, beta karoten in flavonide. Aromatični vonj mandarine, grenivke in pomaranče je čisti užitek in razvaja vse čute.

Zaščita celic?Rakitovec pomaga!

Priimek:

Ime:

Ulica, hišna številka:

Poštna številka, kraj:

Z oddajo naročilnice se strinjam, da me lahko obveščate tudi o drugih novostih na področju kozmetike WELEDA.

Prosim, da me vpišete v bazo prejemnikov Weledine revije v slovenskem jeziku!

ženska moški

Želite redno prebirati Weledine revijo? Potem je zadnji čas, da postanete

prejemnik brezplačnih Weledinih novic

v slovenskem jeziku! Izpolnite naročil-

nico! Dosedanji prejemniki brezplačnih

Weledinih novic boste odslej prejemali

brezplačno Weledino revijo. V primeru,

da tega ne želite, nas prosim obvestite.

Izpolnite z velikimi tiskanimi črkami in pošljite na naslov: Tamaschi d.o.o., Ljubljana, Kočevska cesta 42, 1291 Škofljica

Vaši podatki bodo shranjeni v bazi podatkov podjetja Tamaschi d.o.o., Ljubljana in ne bodo posredovani katerikoli tretji osebi. Prejemanje brezplačne Weledine revije lahko kadarkoli pisno ali po telefonu prekličete in brisali vas bomo iz baze prejemnikov.

Naročanje na brezplačno revijo!ZIMA 2010

RAST biološko-dinamična pridelava

ŽIVLJENJE srečanje s samim seboj

ODKRIVAMO zaupanje v družini

RAZVOJ kako oblikujemo svoboden prostor

WELEDINA REVIJA WELEDA

BREZPLAČNO

V prihodnje naročite Weledino

revijo s kuponom za brezplačno

pošiljanje na strani 43.

NOVO www.weledababy.si

48 Weledina revija JESEN 2011

MOČ SONCA SKOZI VSE LETONegovalna linija iz rakitovca

Ponesite vonj opojnih dišav s toskanskih gričev v vašo kopalnico! Pričnite dan s poživljajočim losjonom za prhanje z rakitovcem, ki vas bo s svojim čudovitim eksotičnim vonjem osvežil in napolnil s pozitivno energijo. Po prhanju si privoščite nego z mlekom ali oljem za telo iz rakitovca, ki uravnavata naravno ravnovesje vlage in maščobe v koži ter jo negujeta. In še nepogrešljiv izdelek skozi ves dan: krema za roke iz rakitovca, ki odlično neguje razpokano, hrapavo in suho kožo na rokah.

90 letV harmoniji s človekom in

naravo