Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

december 2012

75

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

V ekipi EOL-a, Zelene Slovenije in Fit medie vam v novem letu želimo obilo dobrih poslovnih zgodb in pozitiven premik v zeleno. Zeleno 2013!

Poslovna pričakovanja 2013: Več skrbi kot dobrih pričakovanj

Slopak & Papir Servis: Klobčič je zelo zamotan

Izrabljena motorna vozila: Dovolj čakanja, ministrstva naj se zganejo

Bioplinarne: V Sloveniji jih je vse več, nasprotovanj tudi

Intereuropa: Finančna stabilnost je temelj za nov razvoj koncerna

2013

Delivering solutions.

DB Schenker

- naša logistična podpora zagotavlja

prave rešitve ob pravem času

oglas A4-Eco.indd 1 5/17/11 4:09 PM

Pro

moci

ja

Uvo

dnik

dec

ember

2012

75

EOL

3

MKO, Slopak & Papir Servis in bioplinarneMKO

Kar dve uredbi, obe težko, malo tudi s stra-hom pričakovani, je MKO poslal v branje

in razmislek pred koncem leta. Uredba o meto-dologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb naj bi končno odpravila nemoč komunalnih podjetij in občin, ko gre za določanje realnejših cen komunalnih storitev. A še preden je predlog sprejet, se je že vzdignil vihar. Prve predloge višjih komunalnih cen nekateri občinski sveti zavračajo, na protestih revoltirani občani opozarjajo, da je truplo vrženo v morje. Prvo vprašanje. Kako je javnost obveščena o upra-vičenih vzrokih za dvig komunalnih cen in za postopno odpravo bednega položaja, v katero je bila potisnjena komunalna infrastruktura? In drugo vprašanje. Koncesionarji so MKO pri pripravi Uredbe opozarjali, da zdajšnja dikcija predloga pomeni konec javno zasebnega par-tnerstva v Sloveniji, saj ni opredeljen način za povrnitev investiranega kapitala. Medtem ko državni sekretarji medresorsko usklajujejo nov model javno-zasebnega partnerstva, saj bo brez teh virov težko sfinancirati nekatere naložbe, jo Uredba maha po svoje. Morda bo mag. Franc Lenarčič kot odgovorna oseba pojasnil, zakaj tako. No, URKO pa je v osnut-ku. To pomeni, da je zdaj zares priložnost za pokritje lonca, v katerem prekipeva. Na primer. Prons preprosto sporoči CEROZ-u v Hrastniku, da ne bo odpeljal odpadnih sveč, čeprav bi jih moral. Ali pa – pri komunalnih podjetjih se spet nabira odpadna embalaža, ker se sheme ne morejo dogovoriti, kdo mora odpeljati embalažo in kolikšni so deleži. Ob tej zmedi, ko je po mnenju stroke shem v Sloveniji preveč, je menda RECIKEL kot nova družba pridobila okoljevarstveno dovoljenje. Bo ARSO to pojasnil? Zakaj?

Slopak & Papir Servis

Znova je namreč odprta vroča zgodba, ki jo že nekaj let pišeta Slopak in Papir Servis.

Še nedolgo tega naj Slopak ne bi mogel preki-niti zanj poslovno škodljive pogodbe s Papir

Servisom. Ta pogodba naj bi Slopak pahnila v rdeče številke in dva Slopakova partnerja bi lahko zdaj družbo pahnila v stečaj, saj jima dolguje okrog 2 milijona evrov. Toda nedav-no sta Slopak in Papir Servis podpisala, po naših informacijah, ekskluzivno pogodbo o poslovnem sodelovanju, ker je Papir Servis ponudil najboljše pogoje, konkurenca pravi, dumpinške cene. A Slopak ni le v izgubi, iz-gublja tudi na trgu. Najbolj trdna postavka v zadnjih letih je v Slopaku predsednik nad-zornega sveta Srečko Bukovec. Morda je čas, da pojasni, kako bo Slopak prilezel na zeleno vejo in zakaj je dopustil, da je voz tako zavozil. Mnenja o zanimivem partnerstvu Slopaka in Papir Servisa objavljamo v reviji. Slopak kot shema z največjim tržnim deležem pri ravna-nju z odpadno embalažo v državi potrebuje domišljen poslovni koncept in načrt, ki ji bo dolgoročno omogočal stabilno rast, ne pa ži-votarjenja. Ali ni to tudi interes lastnikov, ne zgolj tistih, ki želijo urejen in učinkovit sistem ravnanja z OE?

Bioplinarne

Če ne bi bilo afer in konfliktov, nastajajo predvsem zaradi spontanega revolta

občanov ali civilnih iniciativ, bi bioplinarne kot energetski objekti tiho rasle po slovenski zemlji. A zadnje čase je nesporazumov vse več. Saj je tudi bioplinarn vse več. V tem trenutku, kot pojasnjuje MKO, pridobiva okoljevarstve-no dovoljenje 10 bioplinarn. Miran Hrženjak iz Skupine Keter odpira vrata za nove biopli-narne. Vendar načrtovanje in postavljanje bio-plinarn v prostor ne more več mimo strokovne in civilne javnosti. Nedvoumno besedo mora-ta reči tudi okoljska in energetska politika. A kako doseči soglasje različnih interesov? Kar brez pogovorov? To, da se nekateri upravljavci in načrtovalci bioplinarn skrivajo pred jav-nostjo, je slaba popotnica za projekte, ki so v Sloveniji okoljsko in energetsko upravičeni.

foto

: Rok

Trž

an

glavni urednik Jože Volfand,

UVOdniK

vseb

ina

dec

ember

2012

Centralnaelektrarna

Stavbe,pisarne Hiše

CHP

Gorivne celice

Industrijski objekti

Vetrne elektrarneVirtualne elektrarne

Hranilnikienergije

Mikro turbine

75

4EO

L

VsebinaiMPreSUMEmbalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si

Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, december 2012

Naklada 3100 izvodov

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:T: 03/ 42 66 700E: info@zelenaslovenija.siW: www.zelenaslovenija.si

Partnerpri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

5 novosti

8 Več skrbi kot dobrih pričakovanj

10 Gospodarstvo želi primerljive pogoje poslovanja

12 na embalaži ne bo več komercialnih zavajanj

14 Starejši potrebujejo nove embalažne rešitve

17 V novo leto z optimizmom

18 Od boja proti ponarejanjem do razvoja avtentifikacije

22 Medresorske priprave na nov model

24 Klobčič je zelo zamotan

26 Javna komunalna podjetja so privilegirana

28 dovolj čakanja, ministrstva naj se zganejo

32 Saj ni res, a na žalost je

34 Priložnosti iščemo v tujini, doma pokop stroke

36 interseroh in trajnostni razvoj

39 Premaz, ki absorbira elektromagnetno valovanje

40 Priročna univerzalna stiskalnica za odpadno embalažo

42 V Sloveniji jih je vse več, nasprotovanj tudi

46 Ljubljana tretjič za evropsko zeleno prestolnico

48 Vlaganja v pametna omrežja je veliko, organiziranosti premalo

50 »imamo najmanjšo porabo vode na vozilo v Skupini«

53 Z novo tehnologijo do CerOdita

54 do vodilne izobraževalne institucije v regiji alpe-Jadran

55 Otvoritev linije BaCOM za predelavo biološkega blata

56 Finančna stabilnost je temelj za nov razvoj koncerna

58 (ne)zelene navade

58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Promocija:

vseb

ina

dec

ember

2012

75

EOL

5

Kratko, zanimivo

Vino V plastenkah za enkratno serViranje

Četrti največji ameriški proizvajalec vin, Bronco Wine Co., bo od sedaj naprej ponujal svoje vino tudi v 187-mililitrskih Pet-plastenkah za enkratno serviranje. Za ta korak so se odločili, ker želijo prodreti na trg prodaje na drobno na letalih. Podjetje je že opazilo izjemno rast prodaje na drobno in na letalih. Potrošniki so toplo sprejeli priročno embalažo, ki omogoča ponovno zatesnitev s pomočjo aluminijastega pokrovčka. Vino v Pet-plastenkah se lahko prodaja v parkih, na koncertih, prav tako pa naj bi bile tudi letalske družbe zelo naklonjene lažji in bolj trajnostni embalaži.»Plastenka je priročnejša, lažja in se lahko 100-odstotno ponovno uporabi,« je povedal Fred Franzia, predsednik družbe. »Pet-plastenke so kar 6-krat lažje od steklenic, niso lomljive in imajo manj odpadka.« Posamično 187-mililitrsko pakiranje se na trgu pakiranja vin kaže kot velik trend. V Pet-plastenkah vidijo lažjo, visokokvalitetno alternativo steklu, ki znižuje porabo goriva in zmanjšuje stroške.

embalaža iz odpadne plastike z dna oceanoVProizvajalec z zeleno vestjo Method je predstavil omejeno serijo mil v embalaži, ki je narejena iz reciklirane plastike. a to še ni vse. Mešanica vsebuje tudi odpadno plastiko, ki je bila zavržena v ocean. Posebna embalaža omejene serije je namenjena milu, ki predstavlja dva izdelka v enem – milo za roke in detergent za pomivanje

posode. Znanstveniki ocenjujejo, da v oceanih letno konča več milijonov ton odpadne plastike, ki onesnažuje okolje, uničuje morski habitat in škodi morskim prebivalcem. tako so se pri podjetju Method, ki tudi sicer vse svoje izdelke ponuja v embalažah iz reciklirane plastike, odločili, da prikažejo primer dobre prakse, kako lahko podjetja pomagajo reševati okoljske probleme in da obstajajo učinkovitejši načini kot uporaba surovih materialov. Podjetje je v ta namen vzpostavilo sodelovanje z lokalnimi prostovoljci dveh havajskih organizacij, ki so s plaž pobrali več ton plastike. Organizacijama bo namenjen tudi delež od prodaje izdelkov, saj si podjetje prizadeva k vzpostavitvi poslovnega modela in dobavne verige za zbiranje odpadne plastike iz oceanov. Podjetje je vzpostavilo tudi partnerstvo z reciklažnim podjetjem envision Plastics, s katerimi so razvili nov reciklažni proces, ki omogoča predelavo odpadne plastike iz oceanov v visokokvalitetno plastiko, popolnoma primerljivo s surovo HdPe-plastiko.

inoVatiVen dizajn za kozmetične tubetube Polyfoil podjetja neopac s hladno koničnimi nanašalci zagotavljajo estetiko in priročnost. Kovinska konica je visokega sijaja in ergonomske oblike. tuba Polyfoil omogoča zanesljivo zaščito pred zunanjimi vplivi, lahko se jo reliefno preoblikuje, potiska z vročim tiskom ali dodela z visokokakovostnim tiskom. Kot take so izjemno primerne za primarno embalažo bogatih serumov in krem, namenjenih negi občutljivih delov obraza. Hladna konica v kombinaciji s kremo poveča učinek na koži ter zmanjša gube in otekline na predelih okoli oči in ustnic. Konica zagotavlja enakomeren nanos, prav tako pa omogoča, da si vsebino vtremo v občutljive predele na obrazu.

spet noVa preobleka za dietno koloPodjetje ardagh je za blagovno znamko diet Coke oblikovalo posebne ekstrudirane 250-mililitrske aluminijaste stekleničke, za dizajn pa je, tokrat že drugič, poskrbel ekstravagantni francoski modni oblikovalec Jean Paul Gaultier. Stekleničke že same po sebi združujejo lepoto in lahkotnost

noVostiSnaga odprla prve objekte na barju

V prvi fazi izgradnje novega kompleksa Snage so na Barju uredili garderobno-sani-tarni objekt, remontni objekt, skladišče in garažne prostore. Delavci, ki skrbijo za odvoz odpadkov, so dobili boljše možnosti za delo. Vrednost zgrajenih objektov je 7,2 milijo-na evrov, prva faza kompleksa pa obsega 10.500 m2. V naslednjih fazah izgradnje je na tej lokaciji predvidena tudi nova poslovna upravna stavba in rušitev sortirnice kosovnih objektov, kjer se bodo dogradila parkirišča. Med glavnimi razlogi za gradnjo novega kompleksa je poleg boljših razmer za delo tudi ta, da servisiranje komunalnih vozil v nepo-sredni okolici stanovanjskih in zdravstvenih objektov s prostorskega, organizacijskega in okoljevarstvenega vidika za poslovanje Snage ni bilo več ustrezno.

Na zgornji strani strehe nad parkiriščem so predvideni fotovoltaični sistemi, in sicer sončna elektrarna po celotni površini strehe, ki naj bi jo postavili v naslednjem letu.

Strešne površine bodo uporabili za lovljenje meteorne vode, ki se bo preko vertikalnih od-tokov zbirala v podzemnih zbiralnikih vode. Z zajeto deževnico bodo prali tovorna vozila.

v IZolI od vrat do vrat

V Izoli so z decembrom poskusno vpeljali projekt Od vrat do vrat. Zbiranje plastične in kovinske embalaže na domovih ter spremlja-nje dejansko odpeljanih mešanih komunalnih odpadkov naj bi Komunali Izola pomagalo zaračunati občanom realno ceno ločenega zbi-ranja in odvoza odpadkov. Poskusili bodo le v dveh ulicah v Jagodju. Občani bodo ločevali odpadke na domu. Gospodinjstva so prejela brezplačni 240-litrski zabojnik modre barve z rumenim pokrovom za plastično in kovinsko embalažo, ki bo opremljen z elektronskim čipom in z namensko nalepko. Vsakdo bo torej plačeval komunalno storitev glede na dejansko oddane ostale odpadke. V Komunali Izola predvidevajo, da bodo na ta način bi-stveno zmanjšali količino ostalih odpadkov, za katere bo v prihodnje potrebno plačevati visoke stroške za odstranitev oziroma odvoz na uničenje. Uporabniki, ki so vključeni v sistem od vrat do vrat, prazno ter stisnjeno plastično in kovinsko embalažo odložijo v na-menske zabojnike. Tako se zmanjša količina ostalih odpadkov, uporabniki pa zabojnik za ostale odpadke dostavijo na odjemno mesto v času odvoza, vendar le takrat, ko želijo, da se izprazni. Vozilo komunale pa bo prek čipa zaznalo vsako izpraznitev zabojnika, ki bo v prihodnje podlaga za obračun. Tako bodo nagrajena gospodinjstva, ki odpadke vestno ločujejo.

dec

ember

2012

foto

: Dor

is K

ukov

ičič

Sam

o Lo

zej

75

6EO

LKratko, zanimivo noVosti

aluminija, embalaža pa že pobira nagrade. Osnovni snežno beli premaz omogoča visokoločljiv ofsetni potisk za optimalno vizualno upodabljanje. Prav zaradi tega je mogoča realna upodobitev kožne barve. aluminijaste stekleničke z imenom tattoo izražajo oblikovalčevo strast do poslikave telesa. Za ponovno sodelovanje z znanim oblikovalcem so se odločili zato, ker predstavljajo njihovo ciljno skupino mlade ženske s stilom, zato je, kot pravijo tiskovni predstavniki, moda integralni del njihove blagovne znamke.

praV posebni prigrizki in resničnosti šoVBritanska blagovna znamka Bush Grub se je specializirala za prodajo, kot jim sami pravijo, »čudnih in lepih sladkarij in prigrizkov«, kar vključuje tudi črve, čričke in hrošče, namočene v kokos. takšnim prigrizkom se je priljubljenost izjemno zvišala zaradi, nam nepoznane, resničnostne oddaje i'm a Celebrity… Get me out of here, kjer znane osebnosti poskušajo preživeti v divjini, tudi s

pomočjo podobnih prigrizkov. tako so izdali prav posebno pakiranje več vrst prigrizkov v potiskani kartonski embalaži s celostno podobo resničnostne oddaje. Bi tudi vi zamenjali običajne slane in sladke prigrizke z bolj naravnimi?

karton packline daje logistične prihrankeV podjetju europapier Slovenija na tržišču predstavljajo karton Packline. izjemne karakteristike kartona so primerne za transportno embalažo predvsem svežih izdelkov. Vodoodporna transportna embalaža s polietilensko sredino je idealna zlasti za pakiranje ohlajenih, zamrznjenih in mokrih izdelkov.Karton ohrani obliko in sestoj navkljub ekstremnim dejavnikom, kar je pomembno pri shranjevanju, transportu in zaščiti blaga. Karton Packline ima certifikat za neposreden stik s hrano.

reVolucionarna embalaža za sVeže mesoPodjetje Faerch Plast Ltd je predstavilo revolucionarno enoplastno embalažo

z imenom MaPet ii, ki predstavlja enakovredno tekmico ostalim posodam za meso, narejenim po večini iz večplastnih materialov. industrija recikliranja plastike je več let nasprotovala uporabi večplastnih in laminiranih materialov za pakiranje hrane prav zaradi oteženega recikliranja, zato bi nov proizvod lahko v prihodnje predstavljal tudi standard, so prepričani pri podjetju.

Za stanovalce, ki sodelujejo v projektu, ni dodatnih stroškov namestitve in najema za-bojnikov ter odvoza ločeno zbranih frakcij. Udeleženci projekta bodo nagrajeni z bioraz-gradljivimi vrečkami za biološke odpadke. Če bo poskus uspel, ga bodo postopno uvedli na celotnem območju Izole.

te-tol Z IZgubo, v.d. dIrektor je Samo loZej

Po odhodu Blaža Košoroka na HSE je prevzel mesto vršilca dolžnosti Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Samo Lozej. TE-TOL posluje z izgubo, saj ocenjujejo, da bo tudi to leto poslovanje končal z izgubo okrog 1,8 milijona evrov. Za prihodnje leto načrtujejo precej višjo izgubo, do 9 milijonov.

TE-TOL si prizadeva spremeniti pogodbe z dobavitelji in zagotoviti nižje cene energen-tov. Cena indonezijskega premoga, ki ima razmeroma nizko vsebnost žvepla, se na azijskem trgu zvišuje, prodajna cena elektrike v Evropi pa pada. V družbi bodo do marca no-velirali strategijo. Prilagoditi se bodo morali zahtevam industrijsko-emisijske direktive, ki z letom 2016 določa nižje dovoljene vredno-sti žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in praha v izpustih. Težave pričakujejo pri dušikovih oksidih, tako da bodo morali do leta 2016 oziroma ob morebitnem dogovoru o prehodnem obdobju do leta 2020 prilagoditi sistem čiščenja izpustov.

Med projekti v srednjeročnem obdobju je prva faza plinske elektrarne in morebiten projekt sežigalnice odpadkov v povezavi s centrom za ravnanje z odpadki na Barju. Projekt sežigalni-ce odpadkov je odvisen od odločitev na državni ravni, saj bo šlo za državno javno službo. MKO se odločajo med različnimi možnostmi: da bi bila ena sežigalnica na ravni celotne države in da bi bili sežigalnici dve. Tudi pri naložbi v plinsko elektrarno je še več nejasnosti.

TE-TOL v Ljubljani prek daljinskega ogreva-nja zagotavlja toploto okoli 36 odstotkom pre-bivalstva. Cen to sezono še ne bodo zvišali. Določitev cene ni odvisna od družbe. Fiksni del opredeljuje državna uredba, variabilni del, ki predstavlja okoli 27 odstotkov cene, pa se usklajuje glede na ceno energenta. Po podatkih podjetja je daljinsko ogrevanje cenejše le v Velenju (v povezavi s šoštanjsko termoelektrarno). Letna maloprodajna cena toplotne energije je v Ljubljani lani znašala

dec

ember

2012

75

EOL

7noVosti Kratko, zanimivonekaj manj kot 54 evrov na megavatno uro, v ostalih mestih pa je bila nad 80 evrov na megavatno uro.

urko na okoljSkem poSvetu

Poti za učinkovito Uredbo o komunalnih od-padkih – to je bila tema okoljskega posveta, ki ga je organizirala Fit media/Zelena Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. O aktualnih vprašanjih pri ravnanju s komunalnimi odpadki v Sloveniji je govo-rila Barbara Avčin Tržan (MKO), o vrzelih v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in od-govornosti shem Mateja Mikec (Interseroh), o osnutku Uredbe in o interesu gospodarskih družb za kakovostno ravnanje z odpadki Vilma Fece (Gorenje), Uredbo je predstavila dr. Lucija Jukić Soršak, na posvetu pa so govorili še o položaju komunalnih podjetij glede na pre-dlagane rešitve v Uredbi in o usposobljenosti javnih služb za ločeno zbiranje, prevzemanje, razvrščanje in predelavo komunalnih odpad-kov (organizacijski, tehnološki, ekonomski vidiki – s poudarkom na normativih).

Sponzorja okoljskega posveta sta bila Interseroh in Dinos.

vIhar ob predlaganI novelI energetSkega Zakona

Združenje slovenske fotovoltaične industrije – GIZ nasprotuje predlogu novele energetskega zakona, ki jo je objavil direktorat za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Menijo, da je zakon v navzkrižju z ustavo, di-rektivami EU, da je diskriminatoren, krivičen in nezakonit. Predsednik združenja Uroš Merc je celo prepričan, da si bo s tem Slovenija zaslu-žila nove kazni EU, za odškodninske zahtevke pa se lahko odloči tudi gospodarstvo.

Med spornimi določili združenja izpostavlja objavo javnega razpisa zgolj enkrat letno ob koncu leta, kar bi pomenilo uvedbo popolnega moratorija na obnovljive vire energije od uved-be zakona pa vsaj do oktobra 2013, ko bi bil objavljen nov razpis za sredstva za spodbujanje rabe teh virov.

Po predlogu novele bi na javnih razpisih sred-stva za podpore pripadla tistim obnovljivim virom, ki za svoje delovanje potrebujejo naj-manj podpornih sredstev. To naj bi pomenilo favoriziranje zgolj določene tehnologije in ne vseh obnovljivih virov.

Ministrstvo pa se, tako ocenjuje, pri svojem de-lovanju naslanja na akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020, v katerem je morala Slovenija opredeliti deleže energije iz ob-novljivih virov. Pri fotovoltaiki so cilji doseženi, postavljeni sicer za leto 2017, zato ministrstvo očitno ocenjuje, da je to industrijo potrebno ustaviti, je kritičen predsednik združenja.

embalaža, izdelana posebej za potrebe pakiranja mesa, ima enake lastnosti kot večplastni materiali, izdelana pa je le iz enega substrata, ki se imenuje Mono amorfen Polietilen tereftalat (MaPet).Mesna industrija je običajno uporabljala večplastne ali laminirane materiale za zagotovitev ustrezne zatesnitve s folijo. Podjetje Faerch Plast je želelo razviti nov tip posodic, narejenih iz enega materiala, zaradi boljše vidljivosti zapakiranega izdelka, zagotoviti pa so morali enako tesnjenje kot pri laminatih. tako so namesto vrhnje plasti uporabili manjšo količino posebnega lepila na robovih, ki je primerno tudi za uporabo v živilski industriji in omogoča enostavno zatesnitev. Obenem pa je količina lepila tako majhna, da ni tveganja kontaminacije toka odpadkov. tudi dejstvo, da so posode narejene iz recikliranih materialov, pripomore k nižjemu ekološkemu odtisu. Uporabljeno lepilo, ki so ga v ta namen razvili pri podjetju, je bilo odobreno za neposreden stik z živilom pri temperaturah do 40 °C.

jabolčnik V pločeVinki z zgodboPri podjetju Oliver Winery se zavedajo, da k nakupu izdelka privabi prav embalaža. tako so novo 250-mililitrsko pločevinko za svoj jabolčnik Beanblossom Hard Cider prebarvali s svežimi, živahnimi barvami in jih dopolnili z zanimivimi zgodbami ekstravagantnih prebivalcev namišljenega mesta Beanblossom. »Vino mora delovati

dostopno, medtem ko je sam postopek iskren in zabaven,« je prepričan Bill Oliver, predsednik družbe. Lani so zaradi priročnosti svoj jabolčnik začeli ponujati tudi v 500-mililitrskih aluminijastih stekleničkah, ki so potiskane s 7-barvnim suhim ofset tiskom, pločevinke pa s šestimi barvami, prav tako z ofsetnim tiskom.

okolju prijazna kaVna

blazinicaBlagovna znamka

Malongo Coffee spodbuja pravično trgovanje in ponuja ekološko kavo, zato stremijo tudi k uporabi

okolju prijazne embalaže.

trgu so s tem namenom predstavili

kavne blazinice, ki so primerne za recikliranje,

obenem pa dovolj vzdržljive, da ohranijo arome in preprečujejo kontaminacijo. Proizvajalca embalaže Walki in Korsnäs sta združila moči in izdelala prvo kavno blazinico na trgu, ki je popolnoma biološko razgradljiva oziroma primerna za predelavo. Blazinice so v celoti izdelane iz deviških lesnih vlaken. Medtem ko so pri podjetju Korsnäs izdelali papirnato embalažo, so pri podjetju Walki poskrbeli za poseben premaz – oxo-biorazgradljiv, nestrupen polimer. Blazinice so pakirane posamično, embalaža pa zagotavlja zaščito pred plini, vlago, paro in uhajanjem arome. Prav tako dopušča termično obdelavo, toplotno zatesnitev in potisk.

dec

ember

2012

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: Rok

Trž

an

Sla

vko

ras

pot

nik

Jank

o Pirko

vič

Mar

jan

ivač

ičJu

re F

išer

75

8EO

L2013Več skrbi kot dobrih pričakovanj

Besede o krizi so že stokrat prežve-čene, a krize ni nič manj. Kvečjemu več. Kot da tisti, ki bi moral slišati, vse presliši ali pa pozablja, da bo brez rasti realnega sektorja tudi državni proračun še bolj stanjšan, kot je že. Kako torej v leto 2013? direktorjem in menedžerjem smo postavili tri vprašanja:

1. kaj je v tem letu najbolj vplivalo na vaše poslovanje in kako boste končali poslovno

leto – boljše, slabše?

2. kaj kaže povpraševanje na trgu za pri-hodnje leto?

3. kaj bi morala prednostno storiti vlada za gospodarsko rast in katere ovire odpraviti?

Vlada naj opredeli politiko do blagovnih tokovjanko pirkovič, btc:

1. Leto 2012 zaključujemo s pozitivno rastjo poslovanja, saj so se prihodki letos poveča-

li za dobre tri odstotke. To stabilno rast smo zagotovili predvsem s širitvijo poslov za SPAR Slovenijo. Zanj smo pričeli izvajati distribuci-jo za sveže meso, pridobili nove kapacitete za zamrznjeni program in širili storitve za njiho-ve neprehrambene artikle. Najpomembnejša pa je pogodba z družbo Pernod Ricard, ki je ena izmed največjih ponudnikov žganih pijač in vina na svetu. Od novembra dalje skladiščimo njihove izdelke na 1.600 m2 in jih distribuiramo po Sloveniji, v države bivše Jugoslavije in Albanijo. V letošnjem letu smo pridobili še nekaj novih poslovnih partner-jev, in sicer: distribucijo artiklov na mejne prehode za družbo Regal GH, skladiščenje in distribucijo za PP (alkoholne pijače), Banex in Apipak. Povečali pa smo tudi poslovanje z za-mrznjenimi artikli za KZ Metliko. Nadaljevali smo z investicijami v informacijsko tehnolo-gijo, predvsem s prenovo sistema upravljanja s transportom, nadgradnjo elektronskih izmenjav podatkov s poslovnimi partnerji in implementacijo informacijske podpore za spremljanje učinkovitosti zaposlenih.

Velika pozornost je bila namenjena stroškom, ki zaostajajo za rastjo realizacije, kar je tudi po-sledica urejenih odnosov z glavnimi dobavitelji: prevozništvo Kobal, Jungheinrich, Mentek in sistemi EES. Veliko racionalizacij je bilo uve-denih tudi v operativni d ejavnosti, kjer smo v letošnjem letu uvedli in na nivoju družbe in sindikata sprejeli spremembe sistema na-grajevanja. Nov sistem omogoča spremljanje in normiranje slehernega delavca za celotni delovni čas, kar omogoča pošteno plačilo za opravljeno delo.

2. V letu 2013 predvidevamo na osnovi že sklenjenih poslov enako rast kot v leto-

šnjem letu. Seveda pa so in bodo naše poslovne aktivnosti usmerjene v nove, relativno velike posle, predvsem v smeri pridobitve opravljanja naših skladiščnih in transportnih storitev v skladiščih trgovcev. Prepričan sem, da bomo ob upoštevanju naših referenc in sedanjega položaja na trgu pri tem uspešni. Nadaljevali bomo z nudenjem naših storitev za poslovne partnerje pri distribuciji blaga na južne trge. Leto pa bo za nas prineslo kar nekaj pasti. Pri tem mislim na možnost odhoda večjih poslov-nih partnerjev (multinacionalke) na Hrvaško, v Avstrijo ali na Madžarsko, kjer so že in se še gradijo nove skladiščne kapacitete. Tudi ob predvidenem vstopu sosednje Hrvaške v EU lahko pride do sprememb delovanja trgovcev v tej regiji. S kar nekaj partnerji imamo pogodbe za določen čas, velik pritisk pa je tudi na nižje cene naših storitev.

Logistični center torej stabilno raste in si utrjuje svoj položaj kot vodilni logist za naše storitve.

3. Na področju logistike in prometa bo mo-rala vlada narediti kar nekaj vsebinskih

stvari: opredeliti celovito politiko do blagovnih tokov in koridorjev, ovrednotiti promet Luke Koper v povezavi z železniškim prometom, zagotoviti cestnim prevoznikom blaga in po-tnikov pogoje za konkurenčen nastop na trgu in opredeliti mrežo logističnih centrov.

najboljša opcija je prihod ljudi iz Brusljaslavko raspotnik, rotoprint:

1. V podjetju ROTOPRINT smo v letu 2012 poslovali uspešneje kot prejšnja leta. Naše

dec

ember

2012

75

EOL

9

poslovanje temelji predvsem na dobrih po-slovnih odnosih, sukcesivni dobavi artiklov in kakovosti naših izdelkov.

2. V letu 2013 ne pričakujemo bistvenih sprememb. Recesija se bo še nadaljevala in

prva izboljšanja naj bi se pokazala šele v drugi polovici leta 2014.

3. Vsako leto nam postavljate to vpraša-nje in vsako leto lahko podam isti odgovor:

• manjše obremenitve plač s prispevki (več se bo zaposlovalo in država bo ne glede na znižanje obremenitve plač dobila več denarja v blagajno),

• večje davčne olajšave in boljše pogoje za vstop tujih vlagateljev (administrativne ovire, visoka obdavčitev dela),

• manj komplikacij in hitrejše pridobivanje dovoljenj za gradnjo,

• zmanjšanje števila občin (sedaj imamo še več tistih, ki mislijo, da imajo oblast v svojih rokah).

Naj na koncu odgovora, kaj bi morala storiti vlada, dodam to, kar je danes jasno vsakemu Slovencu, ki ima to državo vsaj malo rad. Vlada in vsi župani glavnih mest bi morali odstopiti, ker ne delajo za državljane te naše lepe države, temveč za svoje interese. Večina politikov je v kazenskih postopkih, mnogo jih je, ki imajo ponarejena spričevala, kriminalcev sploh več ne zapiramo, ampak jih spuščamo na svobo-do, tisti, ki pa delajo pošteno, ne morejo več živeti, saj nimajo od česa. Najboljšo možnost v tem trenutku vidim v odstopu vseh politikov in prihodu novih ljudi iz Bruslja, ki ne bi bili obremenjeni s preteklostjo in bi znali Slovenijo popeljati v prihodnost.

Na obisku smo imeli otroški vrtec Vrba iz Zelene jame v Ljubljani. Prišlo je 60 otrok, da bi si ogledali, kakšna je proizvodnja embalaže za prehrano in kako se na koncu ta embalaža reciklira. Naj povem, da se je teh 60 malčkov, starih od 4 do 5 let, razumelo mnogo bolje kot naša vlada. Mislim, da sem s tem povedal vse.

Pomembno dejstvo je, da se država popolnoma napačno loteva problema reševanja gospodar-ske krize. Vse njihove dejavnosti temeljijo na varčevanju, namesto da bi sprejeli ukrepe, ki bi povečevali gospodarsko rast in s tem dali možnost novih delovnih mest (predvsem za mlade). Sprostiti je potrebno kreditni krč, ki vlada v vseh bankah. Največja, če lahko rečem svinjarija, ki se je zgodila, je to, da so banke kreditirale politično povezane tajkune in razne prijatelje, ki danes teh kreditov niso sposobni vrniti. Na stotine milijonov evrov denarja se je odpisalo in sedaj zaradi tega trpi celotno slovensko gospodarstvo. Tudi mnogi dobri podjetniki so zaradi tega v težavah, saj vsak dober podjetnik potrebuje za seboj banko, ki

mu pri njegovih vlaganjih pomaga z dobrimi krediti.

Naša politika, ne glede na to katera, se ne zaveda dejstva, da država brez dobre proi-zvodnje ne more funkcionirati. Če samo varčuješ, nisi nič naredil. Potrebujemo razvoj, tehnologije in rast proizvodnje, ker bomo samo na ta način lahko konkurirali na trgu EU in si s tem povečevali gospodarsko rast.

Proti stihiji trga pri odpadnih surovinahmarjan ivačič, Vačo:

1. Slabše odkupne cene, pritisk konkurence, zavajanje kupcev s strani konkurence in

nelojalna konkurenca bodo seveda vplivali na slabši rezultat. Slabši rezultat je posledica dej-stva, da na cenovno politiko odkupa odpadnih surovin bistveno vplivajo tuji kupci. Slovenci v svoji lasti praktično nimamo več predelovalnih obratov za predelavo odpadnih surovin (svetla izjema je Paloma, ki se ne zanima za manjše kupce, Omaplast, Plasta in AD pa prav tako držijo nizke cene odkupa plastike). Noben plastični proizvod ni v trgovini cenejši od 10 EUR/kg, medtem ko predelovalci za PE-folije in PET-plastenke ponujajo največ 0,30 EUR/kg. Ostale vrste odpadne plastike sploh nimajo cene – enako kot steklo. Če želimo, da nam od-padne surovine ne bodo zastrupljale okolja, jim postavimo ustrezno ceno in jih ne prepuščajmo stihiji trga. Na drugi strani je neekonomično tujcem pod ceno predati surovine, namesto da bi jih predelali sami in s tem poskrbeli za razvoj (zaposlovanje, nove dejavnosti in novoustvar-jena vrednost.

2. Povpraševanje na področju odpadnih suro-vin se ne bo bistveno spremenilo. Podjetje

VAČO, d. o. o., ima »tržno nišo« v patentiranem ročnem razvrščanju vseh pisarniških odpadkov in konec leta se že kažejo rezultati šestletnega dela. Med pisarniškimi odpadki (97 odstot-kov papir in embalaža) ni odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Kalkulacije dokazujejo našo pravo pot, saj lahko s pravilnim zajemom že pri obstoječih cenah odpadnih surovin nudimo 10 odstotkov nižjo ceno odvoza od komunalnih podjetij in pisarnam izdamo potrjen evidenč-ni list. Evidenčni list je edini dokaz ekološke osveščenosti, ki pa ga komunalna podjetja zaradi napačnega zajema ne morejo izdati. Žal MOP kljub obveznim letnim poročilom ne objavlja pisarn, ki so predale največ odpadkov v predelavo.

3. Lokalna skupnost mora za svoj gospodar-ski in s tem socialni razvoj zagotoviti:

• financiranje okolju varnih orodij za možnost zaposlovanja lokalnega prebivalstva name-sto negospodarnih naložb (orodja v centrih

za ravnanje z odpadki), ki ne zaposlujejo in večinoma celo neposredno škodijo okolju,

• pravično ceno odkupa (po potrebi subvencije, če tržna cena ni ekonomična) vseh surovin (iz rudarstva, kmetijstva in ravnanja z ostanki in odpadki – zlasti slednjih, ki z ne-izkoristkom predstavljajo veliko grožnjo in v veliki meri že zastrupljajo okolje) in zelene energije,

• kontrolirano ravnanje od vhoda preko predelave do izhoda – tudi za vse ostanke odpadkov,

• dokumentiran odkup in predelavo vseh surovin in energije,

• brezplačno dokumentirano začetno strokov-no pomoč pri izboru in uvajanju orodij, ki jo nudijo inštituti, ti pa morajo zagotavljati nevtralen eksperimentalen preizkus vseh razpoložljivih orodij in postopkov (inštituti naj se financirajo samo s prodajo produktiv-nega znanja, ki se dokumentirano povrne preko prodaje surovin in energije).

Odpadne surovine so tako lahko generator produktivnega zaposlovanja, ustvarjanja no-voustvarjene vrednosti in s tem razvoja.

administrativne ovire krojijo usodo podjetijjure Fišer, gorenje surovina:

1. Poslovno leto bomo končali z manj prihod-ki in manj dobička kot lani, vendar še vedno

nekoliko bolje od planiranega. Letos sta najbolj vplivali na naše poslovanje zmanjšani fizični obseg proizvodnje v slovenski industriji in tu-jini ter padec/nihanje cen surovin med letom. Pomemben vpliv na poslovanje je imela tudi zaostrena likvidnostna situacija v Sloveniji.

2. Poglabljanje krize v letu 2012 bo imelo tudi negativne posledice za predvidevanja

v letu 2013, saj so podjetja zelo rezervirana pri načrtovanju. Posledično nas skrbi planirani zmanjšan fizični obseg proizvodnje v industriji, saj bodo s tem prizadeti nabavni viri. Zagotovo bodo problemi tudi z nihanjem cen surovin.

3. Pod nujno je potrebno vzpostaviti nor-malno delovanje bančnega sistema in od-

praviti problem nelikvidnosti v slovenskem gospodarstvu. Ključno je tudi odpraviti vrsto administrativnih ovir, ki krojijo usodo mnogih podjetij. Predvsem na področju odpadkov je ta problem zelo prisoten. Čeprav je v zadnjem času opaziti bolj učinkovito delovanje ARSO in se vloge rešujejo pospešeno, so akutne potrebe tako velike, da je potrebno izdajanje dovoljenj še pospešiti. Zavedati se je treba, da lahko iz-dajanje dovoljenj pozitivno vpliva na investicije in nova delovna mesta. 

Po

loža

j PaPir

no

Pred

elo

valn

e in

dustr

ije

dec

ember

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMBaLa

ža10

75

Obvladovanje tveganj in

varčevanja z energijo. to sta

bili temi, ki so ju postavili v

središče 16. dne slovenskega

papirništva in tradicionalnega,

39. mednarodnega letnega

simpozija društva inženirjev in

tehnikov papirništva, domači in

tuji menedžerji ter strokovnjaki

papirno predelovalne

industrije. Srečanje sta

pripravila panožno združenje

pri GZS in ditP, o aktualnem

položaju panoge pa je govorila

Jožica Stegne, predsednica

UO Združenja za papirno in

papirno predelovalno industrijo

– panogi že nekaj let ni lahko.

POLOžaJ PaPirnO PredeLOVaLne indUStriJe

gospodarstvo želi primerljive pogoje poslovanja

papirna industrija je lani poslovala z izgubo kljub rasti prihodkov, proizvodnja je bila nižja, zmanjšalo se je število zaposlenih, radeška papirnica je v stečaju, povpraševanja na trgu je manj. kakšna bo bilanca ob koncu tega leta in kaj najbolj vpliva na poslovanje panoge?

Tudi letos se nadaljuje upad povpraševanja, posledično s tem pa znižanje obsega kapacitet v Evropi. Po podatkih CEPI (Confederation of European Paper Industries), katerega član je tudi slovensko združenje za papirno in papir-no predelovalno industrijo, je bilo v devetih mesecih letošnjega leta proizvedenih 69,3 milijona ton papirja in kartona, kar je za 2,4 odstotka manj glede na isto obdobje preteklega leta. Proizvodnja papirja in kartona v Sloveniji je v primerjavi z evropsko proizvodnjo cca en odstotek. Obseg in proizvodnja posameznih vrst papirja ne sledi povsem trendom v evrop-skem merilu. V Evropi je npr. zaznati večji padec grafičnih in embalažnih papirjev ter kartona. V strukturi grafičnih papirjev je v Sloveniji zaznati porast časopisnega papirja, medtem ko je v Evropi trend v upadu. Lahko rečemo, da slovenska papirna industrija sledi evropskim in svetovnim trendom, vendar so ti trendi zaradi marginalnih količin proizvo-dnje papirja v Sloveniji v primerjavi z Evropo in svetom nekoliko drugačni. Bližina rastočih

trgov po porabi papirja (Jugovzhodna Evropa, Balkan, Turčija) vpliva na to, da se negativni vplivi zmanjšanja povpraševanja v Zahodni Evropi v bistveno manjšem obsegu odražajo v poslovanju papirnic v Sloveniji.

Pričakujemo, da bo leto 2012 nekoliko ugodnej-še od lanskega leta, še posebej ker je lansko leto na rezultate močno vplival stečaj Radeče papirja.

toda že nekaj let v papirni industriji ugotavlja-te, da na strani države nimate sogovornika, čeprav podjetja bremenijo visoke trošarine na energente in visoke cene plina. kakšen vpliv imajo cene energentov na poslovne rezultate, kaj pomenijo v strukturi cene in ali so dogaja-nja na trgu plina ugodna za panogo?

Ker je papirna industrija energetsko intenzivna panoga, imajo cene energentov poleg cen odpa-dnega papirja in celuloze najpomembnejši vpliv na poslovne rezultate. V strukturi stroškov v

Povezovanje med znanstveno in raziskovalno sfero je bistvenega pomena za panogo.

dec

ember

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

Joži

ca S

tegn

e

1175

EMBaLa

ža

povprečju predstavljajo stroški za energijo več kot 17 odstotkov, v nekaterih papirnicah tudi 20 odstotkov in več, zato bistveno vplivajo tudi na mednarodno konkurenčno sposobnost slovenskih papirnic. V Sloveniji se soočamo z visokimi cenami energentov ter sedaj že tri-krat višjo trošarino na električno energijo in plin, kot jo npr. plačujejo sorodna podjetja v Avstriji. Žal na tem področju nimamo pravega sogovornika in nikakor ne uspemo prepričati odgovorne o posledicah nameravanih ukrepov, ki gredo v povsem drugo smer. Napovedan dodatni dvig trošarine bo imel velik vpliv na poslabšanje poslovnih rezultatov papirnic in na drugi strani bistveno zmanjšanje konkurenčne sposobnosti v odnosu do ostalih, saj so vse slo-venske papirnice veliki izvozniki; v povprečju izvozijo več kot 80 odstotkov. Že nekaj let se borimo za enakovredne pogoje poslovanja, ki jih imajo naši konkurenti v sosednjih državah. Energetika in okoljske dajatve so tiste, ki bi-stveno bolj bremenijo slovensko papirno in papirno predelovalno industrijo od ostalih.

drage surovine prav tako bremenijo podjetja. pri katerih materialih so trendi najslabši in kakšne so napovedi za prihodnje leto?

Cene osnovnih surovin za proizvodnjo papirja (celuloza, odpadni papir oz. papir za recikli-ranje – nov termin, ki je v uporabi, in lesa) so letos na relativno nizkem nivoju. Po lanskem avgustu so cene za navedene surovine začele padati. Napovedi za prihodnje leto so zelo različne, saj na to vpliva veliko dejavnikov. Na cene odpadnega papirja je v prejšnjih letih močno vplivalo povečano povpraševanje iz Azije (Kitajska in Indija). To se je že v lanskem letu umirilo in ni pričakovati povečanja. Kako bo manjši obseg zbiranja zaradi nižje proizvo-dnje vplival na ceno OP v prihodnjem letu, je težko oceniti, vendar bistvenih dvigov cen, kot so bili v preteklih letih, ni realno pričakovati. Podobno je s cenami celuloze, ki se spreminjajo zelo ciklično. V letošnjem letu smo zabeležili padec, možno je pričakovati rahel dvig, podob-no kot pri OP. Za prihodnje leto je gibanje cen v tem trenutku še zelo težko točno napovedati.

kaj so glavni vzroki za zmanjševanje obse-ga proizvodnje? več podjetij je v lasti tujih lastnikov, ki so del globalnega trga s široko možnostjo trženja, ne le na trgu eu, kjer trendi niso ugodni. kakšne bodo izvozne možnosti v prihodnjem letu?

Kot sem že omenila, v Sloveniji trenutno še ne prihaja do realnega znižanja obsega

proizvodnje, če izvzamemo zaustavitev pro-izvodnje grafičnih papirjev v Radeče papirju. Lanskoletna nižja proizvodnja je bila posledica vlaganj v obstoječo proizvodnjo, kar bo v tem letu obseg dejansko povečalo. Vlaganja v po-večanje obsega proizvodnje so bila izvedena v podjetju Količevo Karton na prehodu lanskega v letošnje leto, v prihodnjem letu se napove-dujejo vlaganja v Papirnici Vevče. V podjetju Vipap Videm Krško imamo ravno tako pripra-vljen investicijski projekt, katerega izvedba je odvisna od zagotovitve ustreznih finančnih virov. Papirnice v Sloveniji imajo kljub tujim lastništvom razvojne projekte za posodabljanje in širitev proizvodnje.

Zanimivo je, da ste na dnevu papirništva po-sebej opozorili na nujnost povezovanja med gospodarstvom in znanstveno raziskovalno sfero. kje so neizkoriščene možnosti?

Povezovanje med znanstveno in raziskovalno sfero je bistvenega pomena za to panogo, saj se bo morala panoga v prihodnosti bistveno pre-strukturirati, predvsem glede na uporabnost končnega proizvoda papirja, kakovost in teh-nologijo proizvodnje. Posledično je nujno, da podjetja krepijo raziskovalno dejavnost znotraj razvojnih oddelkov s sodelovanjem Inštituta za celulozo in papir ter ostalimi ustanovami na tem področju. Razvoj novih proizvodov je nujen pogoj za dolgoročen obstoj. Poleg nave-denega so povezovanja podjetij tudi na ostalih področjih, npr. razvojni center za energetiko (ZEL-EN Krško), katerega partner je Vipap Videm Krško, in pomembno prispevajo k so-delovanju podjetij v regiji ter razvijanju novih idej tudi na tem področju.

papirniška industrija je po določenih merilih okolju manj prijazna. o tem na srečanju niste veliko govorili. katere primere dobre prakse podjetij, ki želijo poslovati bolj zeleno, bi navedli?

Ne strinjam se z vašo trditvijo, da je papirna industrija okolju manj prijazna, saj je ravno papirna industrija ena najbolj trajnostno na-ravnanih panog. Tak status si zasluži zaradi obnovljivih surovin, naravi prijaznih izdelkov ter sodobnih, avtomatiziranih in ekološko pri-lagojenih proizvodnih procesov, ki so rezultat dolgoletnega sistematičnega dela.

Les je kot naravno obnovljiv vir osnovna suro-vina za proizvodnjo vlaknin (celuloza, lesovi-na) in papirja. Sodobna proizvodnja celuloze je energetsko neodvisna in z izpusti CO2 ne obremenjuje okolja. V papirništvu se iz leta v leto povečuje uporaba lesa iz certificiranih gozdov, kar zagotavlja sonaravno gospodarje-nje z gozdovi. Zaradi velikega obsega gozdnih površin ima tudi Slovenija na tem področju perspektivo. Odpadni papir je glavna surovi-na slovenskih papirnic (60 odstotkov), zato imamo odločilno vlogo v sistemu ravnanja z od-padnim papirjem in papirno embalažo. Sistemi zbiranja odpadnega papirja in embalaže so

zgled učinkovitosti, saj v Evropi danes zberejo več kot 70 odstotkov vsega izdelanega papirja, v Sloveniji 62 odstotkov. Stopnja zbiranja na-rašča vsako leto.

Papir je vsestransko uporaben in naravi prija-zen material, nosilec informacij ter medij za izražanje kreativnosti in ustvarjalnosti. Kot reciklabilen (uporaben šest- do osemkrat) in bi-orazgradljiv izdelek izpolnjuje ključne zahteve trajnostnega razvoja. Na nekaterih področjih je papir nezamenljiv (higiena, embalaža). V kolikor papirno embalažo nadomestimo z em-balažo iz drugih materialov (plastika), je vpliv na okolje s pridobivanjem le-teh iz fosilnih su-rovin in pri odpadkih nekajkrat manj ugoden za okolje in zdravje človeka. Pri razgradnji npr. plastike se sproščajo dioksini, ki se nato vežejo v prehransko verigo. Pri tehnoloških procesih gre smer razvoja v manjšo porabo vode, vla-knin, naravnih materialov ter večje energetske učinkovitosti (manjša poraba energije).

kaj pričakujete od ekonomske politike države

v letu 2013?

Od ekonomske politike države v letu 2013 pri-čakujemo končno doumevanje odgovornih, da ukrepi, s katerimi na eni strani polnijo prora-čun (povečanje okoljskih dajatev, trošarin na energente, dodatne obremenitve plač), na drugi strani ogrožajo in zmanjšujejo mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Upam si trditi, da bodo s takim ravnanjem dolgoročno ogro-zili celotne panoge gospodarstva v Sloveniji. Papirna in papirno predelovalna industrija v Sloveniji si že več let prizadeva za primerlji-ve oz. enake pogoje poslovanja, kot jih imajo papirnice v ostalih konkurenčnih evropskih državah. Žal gre ravnanje glavnih nosilcev ekonomske politike ravno v nasprotno smer. 

V strukturi stroškov v povprečju predstavljajo stroški za energijo več kot 17 odstotkov.

V Sloveniji trenutno še ne prihaja do realnega znižanja obsega proizvodnje.

No

va p

ravil

a z

a o

zNačev

aNje

otr

oške

hraNe

dec

ember

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMBaLa

ža12

75

Kupovanje posebne hrane

je bolj zapleteno, kot se zdi

na prvi pogled. evropski

poslanci so zato letos

glasovali o zakonodaji, ki

bo potrošnikom olajšala

prepoznavanje različnih vrst

posebne hrane na trgovskih

policah. namen zakonodaje je

urediti označevanje hrane ter

poskrbeti za njihovo kakovost

in varnost. Zakonodaja pokriva

ranljive skupine ljudi, kot so

dojenčki, otroci, hospitalizirani,

osebe z alergijami na gluten

… delež teh ljudi v celotnem

prebivalstvu predstavlja od

enega do petih odstotkov.

nOVa PraViLa Za OZnaČeVanJe OtrOšKe Hrane

na embalaži ne bo več komercialnih zavajanj

Nova zakonodaja bo nadomestila in poeno-stavila skupek sedaj veljavnih pravil, ki za-

jemajo do dva odstotka izdelkov na trgu hrane. Spremembe so bile predlagane zaradi težav, s katerimi se srečujejo tako potrošniki kot re-gulativni organi pri razlikovanju med živili za splošno potrošnjo in tistimi, ki so namenjena posebnim skupinam potrošnikov. Zakonodaji bodo podvrženi tudi uvoženi izdelki, zato kre-pijo predloge o nadzoru trga, bodo pa seveda države tiste, ki bodo zakonodajo izvajale.

Poslanci so tako potrdili izhodišče za obli-kovanje zakonodaje, ki naj bi opredelila

doslednejša in jasnejša pravila glede označe-vanja ter vsebnosti mleka za otroke in hrane za osebe s posebnimi zdravstvenimi potrebami. Njihov namen je boljša zaščita potrošnikov in več jasnosti za prehrambno industrijo. Pravila bodo zajemala tudi preobčutljivost na gluten in določene nizkokalorične diete.

Otroška hrana brez idealiziranih podob

Oznake in embalaža vseh mlečnih formul, namenjenih dojenčkom do 12. meseca

starosti (vključno z nadaljevalnimi formulami), v prihodnje ne bodo smele prikazovati dojenčk-ov ali fotografij, ki bi lahko idealizirale uporabo teh izdelkov. Parlament tudi poziva Komisijo, naj pregleda trenutno zapletene določbe glede mleka za majhne otroke (od prvega do tretje-ga leta starosti) in oceni potrebo po sprejetju posebnih pravil o sestavi in označevanju teh izdelkov.

Posebne oznake za izdelke, ki vsebujejo gluten

V zakonodajo so vključena pravila za posebno označevanje izdelkov, ki vsebujejo gluten.

Prehrambni izdelki, ki so namenjeni ljudem, preobčutljivim na gluten, bodo lahko imeli največ 100 mg glutena na kilogram in nosili oznako "zelo nizka vsebnost glutena", tisti z manj kot 20 mg glutena na kilogram pa bodo lahko imeli oznako "brez glutena". Poslanci še želijo, da Komisija pripravi študijo glede po-manjkljivosti zakonodaje o označevanju živil za ljudi s preobčutljivostjo na laktozo.

dec

ember

2012

1375

EMBaLa

ža

Zavajajoče »shujševalne« trditve

Parlament izraža zaskrbljenost zaradi vedno več "shujševalnih" trditev na embalaži pre-

hranskih izdelkov. Nova pravila bi zato morala zajemati tudi nizkokalorične diete, ki nadome-stijo dnevni vnos hrane in stroge diete za ljudi s prekomerno telesno težo. Živila za uporabo v nizkokaloričnih dietah naj bi vsebovala od 800 do 1.200 kalorij dnevno, za uporabo v zelo nizkokaloričnih dietah pa od 400 do 800 kalorij na dan.

Med drugim je prevladalo mnenje, da bi za odpravo vsake morebitne zmede med

živili, ki se tržijo za nadzor nad telesno težo, ter zaradi pravne varnosti morala izraze na dietnih živilih za splošno prebivalstvo urejati samo uredba 1924/2006 o zdravstvenih trdi-tvah na živilih.

Irma Sterle glaner, vodja Službe za odnose z javnostmi, ministrstvo za zdravje

Predlog bo nadomestil trenutno veljavno Direktivo o živilih za posebne prehranske

namene (Direktiva 2009/39/ES) z namenom poenostavitev zakonodaje. Predlog ukinja pojem dietetičnih živil in zagotavlja nov okvir, ki določa osnovna pravila za omejeno število kategorij živil, ki veljajo za nujno potrebne za nekatere ranljive skupine prebivalstva, tj. živi-la, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, živila za bolnike pod zdravniškim nadzorom ter prehranski obroki za nadzor telesne teže. Predlog določa splošna pravila o sestavi in označevanju za navedene kategorije živil, poleg tega vzpostavlja enoten seznam za vitamine, minerale in druge snovi, ki se jih lahko doda tem kategorijam živil.

7. 12. 2012 je bil na Svetu ministrov, pristojnih za zaposlovanje, socialne zadeve, zdravje in potrošnike predlog Uredbe Evropskega parla-menta in Sveta o živilih, namenjenih dojenčk-om in majhnim otrokom, in živilih za posebne zdravstvene namene potrjen oziroma so bili seznanjeni o doseženem dogovoru, formalno pa bo predlog sprejet na Svetu za kmetijstvo.

Uredba bo po objavi v Uradnem listu EU ne-posredno veljavna v vseh državah članicah, zato ne bo potreben njen prenos. Neposredna veljavnost bo zagotovila, da morajo vsi udele-ženci v vseh državah članicah hkrati upoštevati ista pravila. 

živila za uporabo v nizkokaloričnih dietah naj bi vsebovala od 800 do 1.200 kalorij dnevno, za uporabo v zelo nizkokaloričnih dietah pa od 400 do 800 kalorij na dan.

KOLIČEVO KARTON d. o. o.Papirniška cesta 1, 1230 DomžaleT: 01 7290 564, F: 01 7290 567E: prodaja.kartona@mm-karton.com

Zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj! V podjetju Količevo karton smo posodobili proizvodnjo. Nov formerski del kartonskega stroja, nova pakirna linija in posodobljen oddelek dodelave kartona zagotavljajo občuten dvig kakovosti obstoječega proizvodnega programa. Zanj je značilna zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj.Z novo blagovno znamko Excellent Top smo dopolnili program premaznih kartonov, izdelanih iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaken.

Excellent Top in Kromopak (GC2) uporaba za najzahtevnejšo embalažo v farmacevtiki, kozmetiki in prehrambeni industriji

Belpak (GT2) farmacevtika, kozmetika, zahtevnejša embalaža v prehrambeni industriji

Grafopak Kraft (GT4) za embalažo, ki zahteva močnejši karton in pralne praške

Grafopak in Multicolor Special (GD) množična uporaba za vse vrste embalaž

MM Liner za kaširano embalažo

Pro

moci

ja

Embala

ža

za s

tarEj

šE

dec

ember

2012

foto

: Bri

tish

Sta

ndar

ds In

stit

utio

n

EMBaLa

ža14

75

Skorajda po vsem svetu je

opazen trend rasti starejšega

prebivalstva, zato morajo

trgovci in prodajalci zagotoviti,

da so njihovi izdelki prilagojeni

tej močni potrošniški skupini.

trg starejših kupcev postaja

namreč vse bolj raznovrsten

in segmentiran, saj vsi starejši

ne razmišljajo enako in tudi

ne kupujejo na enak način.

Samo oboje hkrati, ustrezno

prilagojena embalaža in

prijetno nakupovalno okolje,

daje starejšim pozitivno

nakupovalno izkušnjo. Kako

lahko trgovci in proizvajalci

embalaž to omogočijo? ali se

dovolj dobro zavedajo, kako

pomemben delež potrošništva

predstavlja starejša populacija?

lucija gornjak

eMBaLaža Za StareJše

starejši potrebujejo nove embalažne rešitve

Zanimive odgovore dajejo nekatere tuje raz-iskave. Ena prvih te vrste je raziskava A.T.

Kearneya, v kateri je sodelovalo več kot 3.000 potrošnikov, starih 60 let in več, ter 23 držav iz ZDA, Evrope, Azije in Rusije. V ZDA imajo ljudje, stari 50 let in več, 80 odstotkov lastnih finančnih sredstev v državi in predstavljajo po-lovico vse neomejene porabe. Podobno velja za razvite države po vsem svetu, a kljub temu ve-čina trgovcev oglaševanje svojih potrošniških izdelkov usmerja na mlajšo populacijo, kar sta-rejšim daje občutek, da so v veliki meri prezrti. Omenjena študija je pokazala, da obstoječe em-balažne vrste starejšim predstavljajo nemalo težav: težko berljivi napisi na etiketah (zlasti navodila za uporabo), neustrezna velikost in barva črk, prenasičenost z informacijami (ne-preglednost), težave z odpiranjem, uporabo in shranjevanjem izdelkov, neprimerna velikost in dizajn embalaže, prevelika teža, neprepo-znavnost blagovnih znamk, težaven dostop do izdelkov na previsoko ali prenizko ležečih pro-dajnih policah, neprijazno nakupovalno okolje ipd. Večina težav se nanaša na zmanjšano moč in spretnost starejših oseb ter na razumevanje navodil, kako je treba embalažo odpreti.

Ovire in omejitve starejših kupcev

Mnogi starejši, zlasti tisti nad 80 let, imajo določeno vrsto bolezni, telesno okvaro

ali fizično nesposobnost (artritis, slabši vid, drugačno dojemanje barv idr.), zaradi česar z izdelkom in embalažo ne morejo ravnati enako kot tisti ljudje, ki teh omejitev nimajo. Ker določeni predpisi zahtevajo, da etikete na embalažah vključujejo vse več in več podatkov, se zaradi pomanjkanja prostora za navedbo in-formacij zmanjšuje velikost črk. To starejšim otežuje nakup in uporabo izdelka. »Vendar pa je ustrezna prilagoditev velikosti črk v kombi-naciji z vsemi ostalimi zahtevami velikokrat nemogoča, saj je embalaža običajno namenje-na širokemu evropskemu trgu in vključuje besedilo v več jezikih, zato je temu namenjen omejen prostor na embalaži. Srečujemo se namreč z željo naročnika po čim cenejši reši-tvi za izdelavo ter hkrati z zahtevami po čim večji berljivosti in uporabnosti informacij,« je povedala Nina Bavčer, oblikovalka vizualnih komunikacij in direktorica podjetja Arsenal Design, d. o. o.

Starejši so zelo pozorni na barvo embala-že, pri čemer so vizualno najbolj opazne

grafično izpostavljene etikete s kontrastno barvo ozadja. Starejše osebe imajo pogosto

Starejši pri svoji nakupni odločitvi bolj kot ceno upoštevajo kakovost izdelka.

dec

ember

2012

1575

EMBaLa

ža

tudi zmanjšan apetit in pojedo manjše količine hrane, zato morajo snovalci in oblikovalci em-balaž vseh vrst živil in pijač skrbno upoštevati tudi ta dejavnik. Predvsem je pomembna ustre-zna velikost in teža izdelka oziroma embalaže ter da se lahko izdelek po uporabi (neprodušno) zapre, ne da bi se s tem zmanjšala kakovost preostale vsebine.

Posebne vrste proizvodi so farmacevtski iz-delki, katerih embalaže morajo omogočati

varno uporabo izdelka, zamaški in pokrovi pa morajo preprečevati samodejno odprtje emba-laže. Nina Bavčer je poudarila, da »je predvsem farmacija tista, ki bi lahko največ pozornosti namenila starejši populaciji, saj proizvaja neka-tere izdelke, ki so namenjeni prav njim. Glede na lastne izkušnje bi tako na prehranskih em-balažah kot zdravilih omenila predvsem težave z branjem navodil, saj se mnogokrat dogaja, da so navodila, rok uporabe ipd. na embalaži na-tisnjeni v velikem številu jezikov in zato v zelo majhni pisavi, ki je za populacijo v srednjih in

starejših letih zelo težko berljiva. Težavo pov-zročajo tudi plastične škatlice z zdravili OTC (vitamini, prehranska dopolnila), ki zahtevajo posebne prijeme pri odpiranju – večinoma kot zaščito pred tem, da bi jih jemali otroci. Tukaj se srečamo z dejstvom, da podjetja kupujejo embalaže, ki so že narejene in jih potem polnijo z vsebinami za otroke, mladostnike, odrasle in starejše, ne glede na potrebe posameznih ciljnih skupin.«

S preprostimi embalažnimi rešitvami do velikih sprememb

Mnoge tuje raziskave so potrdile tezo, da so sedanje obstoječe embalaže premalo

prilagojene starejši populaciji, nekatere pa tudi popolnoma neustrezne ali celo nevarne za uporabo. »Mislim, da predvsem na slovenskem trgu, kjer sami (sploh v zadnjih letih) zelo redko vlagamo v lasten razvoj embalaže, ampak od svetovnih proizvajalcev kupujemo že narejene embalaže in večinoma gledamo le na cenovni

vidik, ni pričakovati kakšnih presežkov na tem področju,« je povedala Nina Bavčer.

že nekatere enostavne embalažne rešitve lahko bistveno povečajo zadovoljstvo sta-

rejših kupcev z izdelkom, ne da bi s tem bile prezrte ostale skupine potrošnikov. Drznejše, bolj poudarjene identitete blagovnih znamk, grafike, ki pripovedujejo zgodbo o izdelku ter manjša količina bolj ciljno usmerjenih infor-macij na embalaži – vse to bi starejšim olajšalo branje in razumevanje informacij o izdelku. Najbolj dobrodošle so spremembe pri sistemih odpiranja in zapiranja embalaže, dizajna em-balaže ter pri oblikovanju, tisku in umeščanju navodil, ki morajo vključevati dovolj pregledne informacije z ustrezno velikostjo pisave. Za to-vrstne spremembe so primerne zlasti blagovne znamke z že uveljavljeno tradicijo in pridoblje-no lojalnostjo starejših potrošnikov. Sicer pa je to priložnost za izboljšavo in nadgradnjo vseh potrošniških blagovnih znamk, saj odrasli poleg izdelkov zase zelo pogosto kupujejo tudi izdelke za otroke in vnuke. Raziskava kaže, da starejši potrošniki pri svoji nakupni odločitvi bolj kot ceno upoštevajo kakovost izdelka. Kljub temu da starejše osebe praviloma kupu-jejo manjše količine izdelkov, za posamezen nakup zapravijo več denarja, saj radi ostajajo

Starejši so zelo pozorni na barvo embalaže.

www.triglav.siVse bo v redu.

Več zavarujem, več privarčujem.

Triglav komplet v enoten sistem seštevanja popustov povezujezavarovanja Zavarovalnice Triglav: • avtomobilska,• premoženjska,• življenjska,• pokojninska,• zdravstvena...

Triglav kompletZdružitevsa zavarovanjain prihranite

do 50 %.

Nova zavarovanja,dvojni popusti.

Že dve zavarovanji sta komplet.

Pro

moci

ja

dec

ember

2012

EMBaLa

ža16

75 zvesti določenim blagovnim znamkam, ki jih

že poznajo in imajo z njimi dobre izkušnje. Ne gre pa le za izdelke na prodajnih policah, saj mnogi odrasli vse pogosteje informacije o izdelku poiščejo tudi na spletu. Amazon, ena izmed najbolj poznanih in uspešnih spletnih prodajaln, skupaj z vodilnimi proizvajalci po-nuja embalaže, ki so popolnoma prilagojene starejšim potrošnikom in invalidom. Tako je Fisher-Price za nekatere od svojih igrač razvil novo embalažo, ki s poenostavljenim sistemom odpiranja precej olajša uporabo izdelka. Skoraj vse kategorije potrošniških izdelkov lahko za enostavnejše odpiranje in uporabo najdejo re-

šitev v fleksibilni embalaži. Tovrstne načine, ki jih v tujini ponuja vodilni britanski proizvajalec fleksibilne embalaže FFP Packaging Solutions, že uporabljajo nekatera večja podjetja, kot sta Logitech in Phillips. Tudi dr. Andrej Lisec in mag. Stanislav Levičar iz Fakultete za logi-stiko Univerze v Mariboru sta še posebej izpo-stavila embalažno rešitev Amazona: »Amazon se trudi čim več dobaviteljev prepričati, da bi svoje izdelke embalirali v t. i. »frustration-free« embalažo, ki jo je enostavno razstaviti. Ta em-balaža namreč ne služi funkciji zaščite pred tatovi in ravno tako ni potrebno, da je zaradi trženjskih namenov narejena iz prosojne pla-stike, saj je namenjena prodaji izdelkov preko spleta. Na spletnih straneh si namreč kupec lahko izdelek ogleda in tako z njim ne prihaja v fizični stik. Z naraščajočo prodajo preko spleta ima takšno embaliranje dobre možnosti, da se razširi še na več izdelkov. Obetamo si torej lahko povečan pomen tega, da naj bo celotna iz-kušnja kupca z izdelkom prijetna – tudi potem, ko izdelek prejmejo in ga želijo odstraniti iz embalaže.« Na vprašanje, ali drži teza, da so obstoječe embalaže premalo prilagojene sta-rejši populaciji, pa sta odgovorila: »Vsekakor starejši potrebujejo enostavnejše rokovanje z embalažo, jasnejša navodila in poudarjene puščice ter datume uporabe. Poleg trde plasti-ke in žic, ki so pogosto del embalaže skupaj s kartonom, je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da so številni majhni deli, ki izolirajo posame-zne dele izdelka, pogosto težje odstranljivi in zahtevajo precejšnje motorične ročne spre-tnosti. Embalaža, ki se lahko odpre le enkrat in je ni več mogoče zapreti, pa ne predstavlja le težave starejšim, ampak tudi trgovcem, ki morajo v skladu z zakonodajo kupcem omogo-čiti vpogled izdelka, po drugi strani pa tega ne želijo storiti, ker potem morda ne bodo mogli tega izdelka prodati drugemu kupcu. Starejši

namreč pogosto želijo izdelek preveriti tako, da ga preizkusijo odprtega, kar je v prej omenjenih primerih zanje še toliko manj dostopno.«

Pomembne so tudi emocionalne razlike

Poleg fizičnih (telesnih) razlik med starej-šimi in mlajšimi potrošniki obstajajo med

njimi tudi pomembne emocionalne razlike. Starejši ljudje na čustvene dražljaje reagirajo močneje kot na racionalne, zato mora ogla-ševanje izdelkov, ki je usmerjeno na starejšo populacijo, bolj kot na racionalnih dejavnikih (npr. na ceni, uporabnosti) temeljiti na čustvih, krepitvi odnosa in zaupanju. Starejši ljudje se namreč na dražljaje najprej odzivajo intuitiv-no, šele nato racionalno. Znano je tudi, da si starejši potrošniki običajno vzamejo več časa za pridobivanje informacij in jih načeloma radi sprejemajo oziroma jim prisluhnejo, vendar pa po drugi strani ne marajo občutka preobreme-njenosti z njimi. Zaradi tega so bolj usmerjeni k aktivnemu poslušanju, kar za tržnike in proizvajalce embalaže pomeni, da si morajo vzeti čas za vzpostavitev odnosa s kupci ter da morajo ugotoviti, kaj je starejšim potrošnikom všeč, kakšnim embalažam in načinom posre-dovanja informacij so najbolj naklonjeni. Pri oblikovanju embalaže bi moralo biti v ospredju ustvarjanje zgodb, ki se izraža tako v obliki kot tudi v materialu embalaže. V vsakem primeru pa embalaža, namenjena tako starejšim kot mlajšim potrošnikom, naj ne bi obljubljala več, kot lahko izdelek ponudi.

Kreiranje pozitivnega nakupovalnega okolja

Ustrezno prilagojene embalažne rešitve so sicer pomemben vidik zadovoljevanja

potreb starejših potrošnikov, za katere je prav tako, če ne še bolj, pomembno tudi pozitivno nakupovalno okolje. Sodobni nakupovalni cen-tri, ki so zelo veliki, nepregledni, predvsem pa neosebni, lahko za starejše predstavljajo pre-cejšnjo oviro, zato se jih v veliki meri izogibajo in raje kupujejo v manjših lokalnih trgovinah. Najbolj problematični so proizvodi na previ-sokih ali prenizkih prodajnih policah, ki jih starejši težko dosežejo, vse bolj pa se v proda-jalnah opaža tudi pomanjkanje usposobljenega

osebja, ki bi potrošniku lahko nudilo pomoč, kadar jo potrebuje.

Ključno vprašanje je, kako lahko trgovci in proizvajalci potrošniških izdelkov izbolj-

šajo to situacijo? Mnogi trgovci trdijo, da si takšnih sprememb in prilagoditev ne morejo privoščiti, a bi se v resnici morali bolj jasno

zavedati, da starejša populacija predstavlja največji delež njihovih potrošnikov.

Tržni raziskovalci in proizvajalci embalaž naj bi dobro poznali položaj starejših

potrošnikov in njihove omejitve. Upoštevati morajo ne le njihovo fizično stanje, ampak tudi njihovo psihološko situacijo. Psihološke in fizične vidike oblikovanja embalaže je skozi svojo raziskavo na britanski univerzi Sheffield preučeval Center Ibberson. Študija je pokaza-la, da steklo, pločevina in plastična embalaža povzročajo največ težav ter da so starejše in invalidne osebe še posebej dovzetne za te teža-ve. Starost namreč prinaša postopno upadanje moči, oslabljen vid in omejene zmožnosti za mobilnost, vendar pa so na drugi strani starejši bolj naklonjeni branju navodil in v večji meri uporabljajo orodja in pripomočke za lajšanje težav in zagotavljanje udobja. Podobno kot druge raziskave je tudi ta pokazala, da se pri starejših pogosto pojavijo težave pri odpiranju in zapiranju embalaž. Težavne za odpiranje so predvsem steklene embalaže in pločevinke ter trdi plastični pokrovi in pločevinasti čepki, ki se še pred dokončnim odprtjem radi odlomijo. Za nekatere izdelke je tako boljša rešitev foli-ja, ki je enostavnejša za uporabo in prav tako omogoča ponovno zapiranje ter neoporečnost proizvoda. Svet za embalažne standarde (PSC) je pokazal, da starejši potrošniki pri izdelkih najbolj pogrešajo enostavne načine odpiranja embalaž ter jasna navodila o uporabi in shra-njevanju izdelka, kar je izpostavila tudi Nina Bavčer: »V celotnem marketinškem spletu je prav embalaža tista, ki je najmanj orientirana na starejšo populacijo. Velik poudarek se daje oglaševanju in odnosom z javnostmi ter tudi sami grafični opremi embalaže, uporabnosti embalaže pa žal ne.« 

vIrI:http://www.packworld.comhttp://www.foodproductiondaily.comhttp://packagingfortheelderly.blogspot.com

Pločevina, steklo in plastična embalaža povzročajo največ težav.

Starejši potrošniki najbolj pogrešajo enostavno odpiranje embalaže in jasna navodila.

Obraz

dec

ember

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: ose

bni a

rhiv

Jane

z Zi

mše

k

1775

EMBaLa

ža

Kdor pride k nam, od nas

ne gre. tako pravi Janez

Zimšek, direktor embalažnega

radeškega podjetja Stiro-pack.

Po zaposlitvi v laškem podjetju

tiM je odšel na svoje. Pred

več kot dvajsetimi leti. izkušenj

s stiroporom in stiroporno

embalažo mu ni manjkalo.

Kupci jo letos bolj iščejo, tako

da za prihodnje leto razmišlja

o novih zaposlitvah. napoved

za naslednje leto je torej v

znamenju optimizma.

OBraZ

Proizvodni program embalažnih izdelkov iz stiropora in ekspandiranega polipro-

pilena je namenjen kupcem različnih panog, čeprav gre v določeni meri za specializacijo pri uporabi materiala, za stiropor. Gre za izdelke raznovrstnih oblik, dimenzij in barv-nih odtenkov, ki jih delajo za znanega kupca, naročnika, na primer za podjetja Gorenje, Seltron, Geberit, sanitarna tehnika, Siteco, Adria Mobil, Akripol, Libela Elsi, BSH hišni aparati in druga. Referenčni partnerji, ni kaj. Letos, odgovarja Janez Zimšek na vprašanje, kako krmari v teh ne prav prijaznih časih za gospodarstvo, za majhna podjetja posebej, se je zanje trg prebudil. Za njihovo embalažo in izdelke se letos zanima nadpovprečno veli-ko novih kupcev. Kako so tržili? Dober glas seveda seže v deveto vas, toda najbolje jih trži internet, spletna predstavitev, ki je sicer preprosta, a dovolj pregledna. Vendar nove kupce zagotovo najbolj prepričajo podjetja, s katerimi Stiro-pack že dolgo posluje. Je pa res, da je po stiroporu vse več povpraševanja, najbrž tudi zato, ker je material stoodstotno reciklabilen.

Kaj torej finančno nosi podjetje? Embalaža ali izdelki za gradbeništvo, na primer za

talno gretje ali izolacijske plošče? Seveda em-balažni izdelki. V proizvodnem programu je največ, 75 odstotkov embalaže, 25 odstotkov pa izdelkov za gradbeništvo. Domači trg je zanj prvi in edini trg, saj takšna embalaža ne prenese visokih transportnih stroškov. »Največ do 150 km, to je še racionalno, sicer so stroški prevoza previsoki,« meni Janez Zimšek.

Kateri embalažni material se bolj uporablja – ekspandirani polistiren (EPS) ali eks-

pandirani polipropilen (EPP)? Janez Zimšek strokovno pojasni: »Oba materiala sta zelena. Za reciklažo sta oba, tako EPS kot EPP, enako primerna, saj tudi oba recikliramo in ponovno uporabimo. Za embalažo za enkratno uporabo je primernejši EPS, ker je cenovno ugodnejši. Za embalažo za večkratno uporabo je boljši EPP, ker prenese tudi večje mehanske obre-menitve. Ekspandirani polipropilen (EPP) se največ uporablja v avtomobilski industriji pri izdelavi sestavnih delov avtomobila.«

Za uporabo ekspandiranega polipropilena so se odločili pred leti, saj je njihov raz-

meroma širok proizvodni program potreboval novosti. Poleg stiropora, ki kot zaščitni em-balažni material nima pravega nadomestila,

ne ponujajo trgu samo še EPP-embalaže in izdelkov za gradbeništvo, pač pa tudi zeleni program. Res so morda setvene multiplošče z okroglimi ali kvadratnimi celicami izdel-ki bolj za sezonsko prodajo, vendar trg je. Obseg proizvodnje, ocenjuje Janez Zimšek, bo letos na lanski ravni, vendar so napovedi za prihodnje leto nekoliko bolj optimistične. Poznala se bodo naročila novih kupcev, tako da načrtujejo povečanje proizvodnje in boljše poslovne rezultate. Zdaj je v podjetju deset zaposlenih, počasi pa se približujejo letni re-alizaciji blizu milijona evrov. Janez Zimšek je realen. Pravi, da so razmere v gospodarstvu težke in da brez napora ni rezultatov, važno pa je stabilno poslovanje.

Njihova konkurenčna prednost je tudi sa-mostojna orodjarna, za lastne potrebe in

za druge naročnike. In ker je njihova embalaža iz zelenega materiala, se vse lahko reciklira, življenjski ciklus izdelka je zaokrožen, zato mu je pri izpolnjevanju okoljskih standardov lažje.

Janez Zimšek ni podjetnik glasnih besed, raje pove kakšno besedo manj kot več.

Je pa ponosen, ker jim je podjetje Bisnode, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije, nedavno podelila najboljšo bo-nitetno oceno. 

V novo leto z optimizmom

Za reciklažo sta oba, tako ePS kot ePP, enako primerna, saj tudi oba recikliramo in ponovno uporabimo.

Embala

ža

in v

arno

st

dec

ember

2012

foto

: arh

iv C

etis

EMBaLa

ža18

75

Od označevalcev do

serializacije, hologramov

in kod rFid – proizvajalci

embaliranega blaga imajo

na voljo številne možnosti,

če želijo zaščititi izdelek

pred ponarejanjem. V

farmacevtski industriji se je

uporaba dvodimenzionalnih

matričnih kod datamatrix celo

standardizirala (iSO 16022).

tako bo naslednje leto, ko

bo stopila v veljavo evropska

direktiva o ponarejenih

zdravilih, vsak farmacevtski

izdelek opremljen z 2d-kodo

datamatrix. Stroka pravi, da je

nujen razvoj avtentifikacije in

prve rešitve so znane.

eMBaLaža in VarnOSt

od boja proti ponarejanjem do razvoja avtentifikacije

»Francija in Turčija že uporabljata kodirni sistem, tudi v Veliki Britaniji smo na

dobri poti,« razlaga razvojni vodja iz podje-tja Zebra Technologies Europe, Matt Parker. Osnovni princip je, da za vsak izdelek proi-zvajalec generira unikatno serijsko številko, ki je nato nameščena prek dvodimenzionalne matrične kode. Tako se lahko pred izdajo far-macevtske izdelke optično odčita in se ugotovi, ali kje prihaja do podvajanja podatkov, v na-sprotnem primeru sistem farmacevta opozori na možnost ponaredka. »Serijsko številčenje embalaže omogoča končnemu uporabniku identifikacijo kupljenega izdelka, saj lahko s pomočjo kode izsledi centralno skladišče, kjer lahko preveri njegovo avtentičnost,« dodaja Paul Doody, direktor marketinga pri podjetju Linx Printing Technologies. »Vendar pa je na osnovni ravni možno podvajanje serijskih šte-vilk in tako ponarejen izdelek deluje pristno, zato je treba skriti to identifikacijo oziroma serijsko številko v kodirno matrično obliko, saj s tem otežimo reprodukcijo.«

Po podatkih podjetja Domino stroški im-plementacij dvodimenzionalnih kodirnih

avtentifikacijskih sistemov v Evropi znašajo 11 milijard evrov. Za proizvajalce največji strošek ne predstavlja nakup opreme, temveč upravlja-nje podatkov, ki bodo natisnjeni.

»Ne gre le za opremo za kodiranje, po-trebno je imeti tudi pravo programsko

opremo za upravljanje podatkov, ki bodo nati-snjeni, kode moramo pred tiskom seveda tudi preveriti,« pove Trevor Nichols, razvojni vodja pri podjetju Domino UK.

Omejitve 2d kodirnih sistemov

»Vendar pa je s tem sistemom enako kot pri drugih sistemih, tudi ta ni stoodstoten,«

dodaja Matt Parker. Očitna pomanjkljivost je, da lahko do unikatnih kod dostopajo tudi ponarejevalci. Torej, kako bomo vedeli, katero zdravilo je dejansko ponaredek? Še ena ome-jitev dvodimenzionalnih kodirnih sistemov je, da ne omogočajo sledljivosti individualnih izdelkov skozi dobavno verigo.«

nina semolič

dec

ember

2012

foto

: ww

w.p

acka

ging

new

s.co

.uk

1975

EMBaLa

ža

»Morda bi pomagal dodaten zaščitni sloj, kot na primer zapis RFID, saj zaboj ali

paleta omogočata optično branje vseh izdelkov naenkrat,« navaja Parker. Pred desetletjem, ko so se kode RFID pojavile, se je govorilo o preboju, ki bo revolucioniral logistiko. To se ni uresničilo in po mnenju upravnega direktorja podjetja Travtec, Harryja Thomasona, je trg danes manj osredotočen na RFID kot rešitev zahtev po sledenju.

Medtem ko ima koda RFID svoje prednosti, ima tudi visoke primerjalne stroške, po-

manjkanje standardov in zasebnosti ter kot taka ni primerna za sledljivost v farmacevtski

industriji. Matt Parker ugotavlja, da je cena sedaj padla na dosegljivo raven, na manj kot evro za posamezno oznako. »Koda RFID je še vedno dražja od navadne črtne kode, ampak uporaba enostavnih, dvodimenzionalnih matričnih kod ni dovolj; večplastni pristop je edini način, da zagotovimo varnost v celotni dobavni verigi.«

To je morda res, vendar vodja za farma-cevtsko in kozmetično sledenje iz podjetja

Atlantic Zeiser pravi, da je vprašanje, ki si ga morajo vsa podjetja zastaviti, ali je mogoče na trgu dobiti primerljive aplikacije z manjšimi denarnimi vložki.

V praksi so namreč že rešitve, temelječe na tiskanih informacijah v različnih kodah, ki

so zelo uporabne in v kombinaciji s sistemi za avtentifikacijo in verifikacijo tudi zelo varne.

A nekateri poudarjajo, da je še veliko razprav o agregaciji, ki negira potrebo po uporabi kod RFID. Za zunanji ovoj lahko izdelamo kodo, ki je povezana s kodami vsakega posameznega paketa v ovoju – v bistvu ustvarimo nekakšen odnos staršev in otroka.

Rešitve, ki vključujejo uporabo tako RFID kod kot tudi dvodimenzionalnih matričnih

kod, so v Veliki Britaniji še na teoretični ravni. Najbolj uporabljena serializacija v kozmetični in farmacevtski industriji (po podatkih pod-jetja Atlantic Zeiser) je sestavljena iz kodirne enote, ki natisne potreben variabilen kodni zapis na embalažo, verifikacijskega sistema,

ki natisnjene kode preveri, in programske opre-me, ki nadzira celoten proces. Avtentifikacijski proces tako poteka skozi celotno distribucijsko verigo do mesta prodaje.

Gre za namestitev opreme, ki bo integrira-na v obstoječo embalažno in proizvodno

linijo z najvišjimi stroški do 100.000 evrov, kot kažejo izračuni.

Kode so lahko vidne ali skrite

Na trgu obstajajo številne varnostne funkci-je, ki jih lahko uporabimo kot del sistema

proti ponarejanju – nekatere so vidne, druge zakrite. Vidne tehnologije, ki jih ponuja pod-jetje Payne Security, vključujejo holografijo in varnostno tehnologijo tiskanja. Čeprav nas uporaba holograma lahko stane manj kot cent na embalažo, je to enkraten izvorni strošek, ki ga moramo upoštevati. »To lahko nanese več tisoč evrov, če pa dodamo hologram na milijone izdelkov, lahko kaj hitro vse skupaj zbledi v nepomembnost,« razlaga Richard Burhouse, razvojni vodja podjetja Payne.

Problem z vidnimi oznakami je, da bodo zagnani ponarejevalci našli način, kako

jih ponarediti, zato je najboljša uporaba kom-binacijah obeh v različnih plasteh. »V hologram je lahko vključenih več varnostnih oznak. Na osnovni ravni so vključeni identifikacijski po-datki, ki jih razume vsak potrošnik, medtem ko se za zakrite oznake uporablja nanotekst in skrite podobe, ki so vidne le izurjenim in opremljenim specialistom,« pojasnjuje Richard Burhouse. V zadnjih letih je Burhouse opazil premik od boja proti ponarejevalcev proti razvoju avtentifikacijskih rešitev. »Razen če ne vložiš izjemno veliko denarja, je potrebno sprejeti dejstvo, da so ljudje sposobni ponare-diti večino stvari, zato je potreben razvoj av-tentifikacije in ne razvoj embalaže, ki je nihče ne bo mogel ponarediti.«

Ta trend je spodbudil rast generacije vedno bolj sofisticiranih avtentifikacijskih sis-

temov, kot so označevalni avtentifikacijski sistemi, ki združujejo specialistične kemijske in lastniške bralne tehnologije, ki učinkovito tvorijo sistem ključa in ključavnice.

»Označevalni sistemi so dobro poznani, ampak pri nas smo razvili posebno

lastniško tehnologijo, ki dovoljuje lastnikom blagovnih znamk avtentifikacijo zaradi pri-sotnosti molekularnega označevalca,« pou-darja Richard Burhouse. »V črnilo vključimo molekularni označevalec in ga natisnemo na posebno mesto. Po navadi točno ve, kje se na-haja le klientova ekipa, odgovorna za varovanje izdelka. Tiskarski stroj, ki embalažo potiska, dejansko ne ve, da je označevalec sploh vklju-čen.« Črnilo verificira bralnik z imenom Payne

Security Patron Taggant, oznaka pa ostane zakrita tudi med avtentifikacijskim procesom. Druga podobna tehnologija je tehnologija LSA (Laser Surface Authentication) ali laserska površinska avtentifikacija, s katero se lahko analizira površina kateregakoli predmeta. Na podlagi tega razvijejo DNK podoben zapis za vsak posamezen izdelek. Kodirni zapis temelji na površinski strukturi izdelka, se pravi, da ima vsak izdelek, ne glede na material, dru-gačno mikropovršinsko strukturo. Izdelki se avtentificirajo z optičnim čitalnikom podjetja Ingenia. Kot pravijo pri podjetju, bi ponareje-valci lahko ponaredili ta kodirni zapis le, če bi kopirali točno enake površinske nepravilnosti z enako stopnjo natančnosti.

Heidelberg pa je skupaj z oglaševalsko agencijo Leo Burnett razvil rešitev, ki je

sestavljena iz naključno generiranega vzorca

bakrenih niti in hitroodzivne dvodimenzional-ne kode. Kombinacija obeh elementov ustvari unikatno identiteto za vsak izdelek, ki je, kot pravijo pri Heidelbergu, primerljiva s prstnim odtisom. Brezplačna mobilna aplikacija omo-goča potrošnikom preveritev avtentičnosti izdelka z uporabo pametnega telefona.

Takšne rešitve izdelovalcem ponujajo višjo stopnjo zaščite kot uporaba hologramov,

ki jih izurjeni ponarejevalci lahko ponaredijo v le nekaj dneh. 

vIrwww.packagingnews.co.uk

»razen če ne vložiš izjemno veliko denarja, je potrebno sprejeti dejstvo, da so ljudje sposobni ponarediti večino stvari, zato je potreben razvoj avtentifikacije in ne razvoj embalaže, ki je nihče ne bo mogel ponarediti.«

Za proizvajalce največji strošek ne predstavlja nakup opreme, temveč upravljanje podatkov, ki bodo natisnjeni.

Medtem ko ima koda rFid svoje prednosti, ima tudi visoke primerjalne stroške.

Zeleno omreŽje d

ecem

ber

2012

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

75

20O

KO

LJE

Novice Zelenega omrežja

Zeleno omrežje že skoraj dve leti

ponuja kakovostno medijsko pot za

predstavitev okoljskih in trajnostnih

dosežkov, projektov, znanj podjetij

različnih panog, inštitutov, šol, občin

in drugih organizacij. V tem obdobju

ste se bralci revije lahko seznanili z več

kot 60 strokovnimi novicami, novostmi

na področju energetike, gradbeništva,

varovanja okolja, ekoloških igral,

odpadkov, voda, zraka, izobraževanja,

zelenega tiska ter embalaže in papirja,

higienskih izdelkov, statističnih

podatkov na področju okolja,

ozaveščanja in drugih področij.

Postanite del zelenega omrežja in

vplivajte na nadaljnji trajnostni razvoj

Slovenije.

Praktična aplikacija nanodelcev v gradbenih materialihCinkarna Celje sodeluje z mnogimi industrij-skimi partnerji in znanstveniki, da bi izboljšala kakovost gradbenih materialov. Razvili smo že zelo aktivne strešnike in betonske tlakovce, ki učinkovito razgrajujejo NOx in organske spoji-ne. Na osnovi rezultatov testiranj fotokatalitič-ne aktivnosti, ki so bila narejena v Hannovru na Inštitutu za nanotehnologijo, lahko poziti-ven vpliv fotoaktivnih gradbenih materialov na okolje tudi ovrednotimo. Če upoštevamo, da je povprečna laboratorijsko izmerjena stopnja razgradnje NOx okoli 4 mg/m2 na uro (dejanske vrednosti na sončni svetlobi so lahko nekajkrat višje) in da povprečno število sončnih ur znaša 2.000 ur/leto, to pomeni, da vsak m2 površine razgradi vsaj 8 g NOx. Vzemimo, da posamezen avtomobil na leto prevozi povprečno 15.000 km, njegova emisija dušikovih oksidov pa je skladna s predpisom EURO 5 (do 180 mg NOx/km), to pomeni, da proizvede do 2.700 g dušikovih oksidov na leto. To količino lahko popolnoma odstranimo s fotoaktivnimi grad-benimi materiali površine okoli 300 m2, torej s površino strehe in dvorišča ene hiše.

Cinkarna Celje, d. d. www.cinkarna.si

Projekt reBirth se je predstavil na dnevu asfalterjev na BleduZdruženje asfalterjev Slovenije – ZAS izme-nično na vsaki dve leti, med posameznimi kolokviji o asfaltih in bitumnih, organizira dan asfalterjev. Četrti dan asfalterjev je po-tekal letos 22. novembra 2012 na Bledu. Poleg rednega letnega srečanja predstavnikov odbora podjetij in družb ter sestankov vseh stro-kovnih teles ZAS so bili predstavljeni še trije strokovni prispevki: Asfaltne zmesi

za znižanje hrupa (predstavitev rezultatov iz-vedbe poskusnega polja na AC Gabrk–Sežana); ReBirth (promocija recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov s poudarkom njihove uporabe v cestogradnji); Prilagajanje novim razmeram na trgu v Gorenjski gradbeni druž-bi, d. d. Projekt ReBirth je predstavil Zvonko Cotič iz podjetja Structum, d. o. o. Najprej je predstavil splošne cilje projekta, ki ga finančno podpirata Evropska unija, program LIFE+, in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt želi prispevati k višji stopnji recikliranja grad-benih in industrijskih odpadkov ter njihovi po-večani uporabi v gradbeništvu. V nadaljevanju je bila predstavljena uporaba industrijskih in gradbenih odpadkov v cestogradnji ter uporaba črne jeklarske žlindre kot agregata v asfaltnih obrabnih plasteh.

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

nova peč za taljenje stekla v Steklarni HrastnikV začetku prihodnjega leta bo Steklarna Hrastnik v poslovni enoti Vitrum pričela z izgradnjo nove talilne peči za namizno steklo. Za 7 milijonsko investicijo so se odločili zato, ker se zavedajo, da so brez posodobitev proi-zvodnje, ki hkrati prispeva k trajnostnemu ra-zvoju podjetja, težko konkurenčni. Investicija bo končana predvidoma februarja 2013. Nova peč bo zasnovana kot 'oxy-fuel' peč, kjer se z gorenjem zemeljskega plina v prisotnosti sko-raj čistega kisika dosega boljša poraba energije, lažje se nadzira gorenje v peči in s tem tempe-ratura vzdolž peči, kar izboljšuje kakovost stekla in

Uporaba fotoaktivnih tlakovcev v mestnih središčih na primeru Maribora

Zeleno omreŽje d

ecem

ber

2012

75

OKO

LJE

21www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

povečuje kapaciteto peči. Nova peč bo še bolj zmanjšala vplive na okolje, saj bodo vrednosti polutantov do še petkrat nižje od dosedanjih, z ekstremno nizko vsebnostjo dušikovih oksi-dov ter prahu. To je še ena od naložb Steklarne Hrastnik, ki bo pomembno vplivala na znižanje izpusta v zrak.

Steklarna Hrastnik d.o.o. www.steklarna-hrastnik.si

iz odpadne KeMS higienski papir10. novembra 2012 se je na Ekonomski fakulte-ti Univerze v Ljubljani odvil zadnji učni modul Akademije za trajnostni razvoj. Akademijo so obiskovali slušatelji iz vidnejših slovenskih podjetij, ki se z vključevanjem trajnostnosti v vse nivoje svojega poslovanja uspešno razvijajo. Poleg priznanih slovenskih in tujih profesorjev in strokovnjakov s področja trajnostnosti so gostovali tudi predstavniki slovenskih podje-tij. Na zadnjem modulu se je predstavilo tudi podjetje Valtex. Slušateljem je direktor predsta-vil, kako se je v zadnjih dveh letih s pomočjo uvajanja trajnostnosti v svoje poslovanje (Eko iniciativa) podjetje uspešno spopadlo s krizo. Akademija se je zaključila z okroglo mizo, ki je gostila člane Eko iniciative, predstavnika pod-jetja Lucart Group kot podjetja, ki iz odpadne KEMS izdeluje higienski papir, direktorja pod-jetja Valtex, ki te izdelke distribuira v RS, ter predstavnico Pomurskih mlekarn kot podjetja, ki svoje izdelke pakira v KEMS, nato pa pri svojem poslovanju uporablja higienski papir, izdelan iz KEMS. Okrogle mize se je udeležila tudi ravnateljica OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, kjer že nekaj let pridno uporabljajo trajnostne izdelke za objektno higieno.

Valtex & Co., d. o. o. www.valtex.si

e-transformer na obiskuNa Srednji šoli za gradbeništvo in varova-nje okolja v Celju nas je v novembru obiskal E-transformer, ki potuje po Sloveniji v okviru evropskega projekta LIFE+ in s pomočjo LIFE+ fundacije komisije EU ter Ministrstva za kme-tijstvo in okolje, v organizaciji družbe ZEOS. Grafikon 1: Nastali in odloženi komunalnimi odpadki, Slovenija

20020

200

2007

400

2008

600

2009

800

2010

1.000

2011

tiso

č to

n

nastali komunalni odpadki odloženi komunalni odpadki

Naša šola si zelo prizadeva narediti čim več na področju okoljskega osveščanja v občini Celje in tudi na splošno, zato smo že več let v projektu Ekošola kot način življenja, v katerem aktivno sodelujemo. V začetku šolskega leta smo se na konferenci ekokoordinatorjev na Brdu pri Kranju prvič srečali z multimedijskim vozilom E-transformer in se prijavili za obisk. Kot prvi v celjski regiji smo dobili priložnost ogleda vozila in sodelovanja v drugih akcijah projekta LIFE+. E-transformer je veliko mul-timedijsko vozilo, v katerem so si dijaki in profesorji ogledali potek zbiranja, ločevanja ter reciklaže EE-opreme. Vzporedno s priho-dom vozila smo pričeli z zbiranjem odpadnih baterij, sijalk ter manjših in večjih elektron-skih naprav. K sodelovanju smo povabili tudi občane iz neposredne bližine naše šole. Vso zbrano odpadno EE-opremo smo ta dan oddali podjetju ZEOS za nadaljnjo reciklažo.

Srednja šola za gradbeništvo in varova-nje okolja, Šolski center Celje www.sc-celje.si/gr/

V Sloveniji v letu 2011 odloženih 58 odstotkov komunalnih odpadkovV Sloveniji je bilo leta 2011 predelanih skupno več kot 6 milijonov ton odpadkov, kar je za 1,3 % več kot leta 2010. Odstranjenih je bilo

približno 1 milijon ton odpadkov ali za 29 % manj kot v letu 2010. Kljub temu pa v Sloveniji še vedno preveč komunalnih odpadkov konča na odlagališčih. V letu 2011 je bilo v Sloveniji na komunalnih odlagališčih odloženih več kot 419 tisoč ton (204 kg/prebivalca) komunalnih odpadkov oziroma več kot 504 tisoč ton (246 kg/prebivalca) vseh odpadkov. Glede na leto 2010 se je količina odloženih komunalnih odpadkov zmanjšala za skoraj 25 %, količina vseh odloženih odpadkov pa se je zmanjšala za 19 %. Vendar pa smo v Sloveniji v letu 2011 na komunalnih odlagališčih še vedno odložili kar 58 % nastalih komunalnih odpadkov, kar nas uvršča nad povprečje EU. Po zadnjih razpolo-žljivih podatkih Eurostata se je v EU leta 2010 v povprečju na odlagališča odložilo 38 % nasta-lih komunalnih odpadkov. Nekoliko bolj spod-budno je ravnanje z odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Leta 2011 je bilo v podjetjih predelanih ali odstranjenih 2.852 tisoč ton (skoraj 49 %) vseh odpadkov (vključ-no z zalogami iz preteklih let), 2.299 tisoč ton (malo manj kot 40 %) vseh odpadkov je bilo oddanih, delno tudi prodanih v predelavo ali odstranjevanje drugim podjetjem v Sloveniji, pristojnim za ravnanje z odpadki, preostalih 675 tisoč ton (11 %) odpadkov pa so poslovni subjekti začasno uskladiščili (9 % vseh odpad-kov) ali izvozili (2 % vseh odpadkov).

Pripravila: Tanja Vidic

Statistični urad Republike Slovenije www.stat.si

Javn

o-z

aseb

no

partn

erstv

o

dec

ember

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: Tam

ino

Pete

linš

ek S

TA

mag

. Mon

ika

Kirbi

š roj

s

75

22O

KO

LJE

V primerjavi z eU je javno-

zasebno partnerstvo v

Sloveniji slabo razvito. Virov

za financiranje različnih

infrastrukturnih projektov je

vse manj doma, a tudi eU za

novo finančno perspektivo

napoveduje skrčenje kohezije.

Samo vzhodna Slovenija

pa bo uvrščena med manj

razvite regije. Zasebni

partnerji se najbolj zanimajo

prav za naložbe v okolje in

logistiko. na Ministrstvu

za gospodarski razvoj in

tehnologijo (MGrt) je državna

sekretarka mag. Monika Kirbiš

rojs prevzela koordinacijo

za pripravo novega modela

javno-zasebnega partnerstva.

državni sekretarji se

medresorsko usklajujejo.

JaVnO-ZaSeBnO PartnerStVO

Finančna kriza, ki je zamajala temelje go-spodarstva in bank, še posebej ni prizanesla občinam, ki so in bodo zaradi omejenosti javnofinančnih virov v večjih težavah pri izvedbi infrastrukturnih naložb. katere so glavne ovire, da model javno-zasebnega partnerstva s sofinanciranjem iz sredstev eu, kar je sicer prevladujoča usmeritev eu, v Sloveniji ne zaživi?

Ena izmed večjih ovir je gotovo nefleksibil-na zakonodaja, razloge za to pa vidim tudi v tradicionalni usmerjenosti občin k javnim virom financiranja in omejeni uporabi posa-meznih modelov javno-zasebnega partnerstva v kombinaciji z evropskimi sredstvi (način po-ročanja, spremljanja in izvajanja). Ne glede na to pa imamo v Sloveniji kar nekaj primerov, kjer je javno-zasebno partnerstvo zaživelo v praksi. Tako so na primer v Mariboru ob po-moči Energetske agencije za Podravje izvedli projekt, v katerem so prenovili kotlovnici v dveh vrtcih, kotlovnico v osnovni šoli in v Andragoškem zavodu. Ministrstvo za pravo-sodje in javno upravo je na primer objavilo javni poziv promotorjem k oddaji vloge o za-interesiranosti za izvedbo javno zasebnega partnerstva za projekt celovite energetske sanacije javnih stavb po vzoru pogodbenega zagotavljanja prihrankov. V projekt bodo vključene nekatere javne stavbe – od sodišč do upravnih enot. Želim si in za to si bom tudi prizadevala, da bomo lahko na podlagi teh primerov ugotovili, kje so ključni dejavniki uspeha. Začetki torej so, vendar pa bomo morali v prihodnje ta model bolje izkoristiti na vseh področjih.

v okviru mednarodnega sejma obrti in pod-jetništva v celju ste na okrogli mizi oblju-bili, da boste na vašem ministrstvu prevzeli medresorsko koordinacijo v sodelovanju z za-interesiranimi partnerji, da Slovenija pripravi takšen model javno-zasebnega partnerstva, ki bo spodbudil potencialne investitorje. kaj ste uspeli doseči?

Trenutno so ustanovljene tri medresorske de-lovne skupine na ravni državnih sekretarjev, ki bodo proučile možnost uporabe modelov javno-zasebnega partnerstva na področju pro-meta in logistike ter okoljske infrastrukture. Naj pri tem omenim, da je v aktivnostih načr-tovanja izvajanja evropske kohezijske politike za prihodnje programsko obdobje 2014-2020, kjer bo to mogoče, predvidena uporaba najra-zličnejših finančnih instrumentov, torej tudi

javno-zasebnega partnerstva. In to me veseli, saj so javna sredstva omejena, zato je treba iskati zasebne vire za financiranje razvojnih projektov.

Slovenija že doslej ni bila dovolj učinkovita pri črpanju sredstev iz eu. kaj lahko real-no pričakuje v letu 2013 in v novi finančni perspektivi, saj tudi eu varčuje. Se bodo sredstva za kohezijo zmanjšala?

V tem trenutku intenzivno potekajo pogajanja z Evropsko komisijo, vendar finančna poga-ča niti za posamične države članice niti za Evropsko unijo kot celoto žal še ni znana. Po doslej objavljenih podatkih bo zaradi doseže-ne ravni razvitosti zahodna Slovenija uvršče-na med t.i. razvite evropske regije, vzhodna Slovenija pa med manj razvite regije. Slednje bodo deležne večjega obsega pomoči struktur-nih skladov EU in ta bo dostopna pod ugodnej-šimi pogoji kot v primeru razvitih evropskih regij. Vendar pa podrobnosti glede pogojev dostopa do sredstev strukturnih skladov EU v tem trenutku še niso dokončno določene. Zato je za enkrat tudi težko natančno oceniti, ko-likšno bo zmanjšanje intenzivnosti sredstev, glede na sedanje programsko obdobje. V gro-bem se ocenjuje, da bi bila zaradi predlaganega

medresorske priprave na nov model

Javna sredstva so omejena, zato je treba iskati zasebne vire za financiranje razvojnih projektov.

dec

ember

2012

75

OKO

LJE

23

prehodnega režima za regije, ki so v sedanjem programskem obdobju upravičene do naju-godnejših oblik pomoči EU, lahko zahodna Slovenija tudi v naslednjem programskem obdobju upravičena do okoli dveh tretjin se-danjega obsega razvojne pomoči iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz Evropskega socialnega sklada. Znano je, da bodo sredstva Kohezijskega sklada enakomerno porazdelje-na tako za vzhodno kot zahodno Slovenijo.

kateri infrastrukturni projekti bodo imeli prednost v financiranju v letu 2013 in v pri-hodnje ter ali so projekti dovolj pripravljeni? kaj svetujete občinam?

Predlog zakonodajnega svežnja Evropske ko-misije za prihodnje programsko obdobje 2014 - 2020 v prvi vrsti v ospredje postavlja rast in zaposlovanje, torej nova delovna mesta ter v osnovi pomeni nadgradnjo obstoječega siste-ma. V nadaljevanju pogajanj si bo Slovenija prizadevala za pravočasen zaključek, saj je to osnovni pogoj za pravočasen začetek izvajanja projektov v prihodnjem finančnem obdobju. Prav tako je pomembno sodelovanje v času programiranja, kjer bomo na osnovi potreb naše države in potencialov, ki jih imamo, iz-brali najboljšo pot za izhod iz krize z osredo-točanjem naložb na evropsko agendo za rast in zaposlovanje - Evropa 2020. Vsekakor pa so za Slovenijo v prihodnjem programskem obdobju ključni predvsem gospodarstvo - mala in sre-dnja podjetja, konkurenčnost, inovativnost, zaposlovanje mladih, okolje in energetska učinkovitost. Sofinanciralo se bo tiste pro-jekte, ki bodo na nacionalni ravni spoznani kot prednostni in bodo imeli visoko dodano vrednost ter bodo izvedljivi. Obenem si bomo prizadevali za čim manj drobljenja projektov in čim večje povezovanje, tudi občin, in sicer v smislu kandidiranja s skupnimi projekti. Ob tem občinam svetujemo, naj se osredotočijo

na projekte, ki imajo velik razvojni učinek na določenem področju in jih resnično potrebu-jejo – za ustvarjanje novih delovnih mest, rast ali razvoj. Kot sem že dejala, pa menim, da bi bilo dobro, če bi se občine med seboj čim bolj povezovale pri pripravi in izvedbi razvojnih projektov. Vsekakor pa je izjemno pomembno tudi sodelovanje z gospodarstvom in drugimi deležniki.

kdaj lahko pričakujemo dogovor o novem modelu javno-zasebnega partnerstva in ali imate podatke, koliko je zanimanja med po-tencialnimi investitorji? kaj predlagate glede čezmejnega sodelovanja?

Osnutek novega modela javno-zasebnega par-tnerstva bo oblikovan predvidoma do konca marca 2013, uveljavljen pa najkasneje do za-četka leta 2014, ko se pričenja novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike. Ker gre za enega najpomembnejših virov financiranja tudi javnih naložb, moramo temu področju posvečati vso potrebno pozornost. Zanimanje za javno-zasebna partnerstva po mojih infor-macijah sicer variira glede na vrsto projektov oziroma tip naložbe, a vendarle ga je precej, zlasti na področju ekonomske in prometne infrastrukture, nekaj na področju okolja, največ pa gotovo na področju energetike. Kar se tiče področja čezmejnega sodelovanja pa na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnolo-gijo menimo, da naj ti programi pri oblikova-nju ustreznega modela sledijo nacionalnemu

konceptu, seveda s posluhom za specifike čezmejnih partnerjev.

koliko razpoložljivih sredstev bo do leta 2013 realno lahko počrpala Slovenija iz eu in za katere projekte največ?

Ko je ta vlada prevzela mandat, je bilo sta-nje na področju črpanja evropskih sredstev nezavidljivo, in sicer je bilo od 4,1 milijarde evrov (EU del) iz skladov v okviru kohezijske politike v državni proračun povrnjenih le 1,4 milijarde evrov ali okrog 30 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Naj za primerjavo povem, da smo imeli v mandatu 2004-2008 v enakem obdobju počrpanih že več kot 50 odstotkov sredstev. Zavihali smo rokave in napredek pri črpanju je že viden. Od nasto-pa aktualne vlade do konca novembra 2012 smo potrdili za 649 milijonov evrov javnih razpisov in projektov, kar je prvi pogoj za nadaljnje črpanje, podpisali za 522 milijonov evrov pogodb, iz proračuna izplačali 434 mi-lijonov evrov in vanj iz evropskega proračuna povrnili 432 milijonov evrov. V povprečju se je tako v državni proračun mesečno vrnilo 43 milijonov evrov, državni proračun pa je v odnosu do proračuna EU v prvih desetih mesecih letošnjega leta realiziral neto prora-čunski presežek v višini nekaj več kot 234,5 milijonov evrov. Ti podatki kažejo na aktiven pristop aktualne vlade pri črpanju EU sredstev in to me navdaja z optimizmom, da bomo do konca programskega obdobja v čim večji meri uspešni.

Sicer pa glede na trenutne razmere v gospo-darstvu in stanje črpanja EU sredstev MGRT, ki je v Republiki Sloveniji Organ upravljanja za evropske strukturne sklad in Kohezijski sklad, osrednjo pozornost namenja predvsem izvedbi razvojnih programov oz. projektov, ki prinašajo maksimalno dodano vrednost in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest. 

Vir: MGRT*izplačila iz državnega proračuna upravičencem v % razpoložljivih sredstev 2007-2013**posredovani zahtevki za povračilo na MF-organ za potrjevanje v % razpoložljivih sredstev 2007-2013***napredek od 31.1.2012 do 30.11.2012

Kot izhaja iz Tabele 1, je bilo do 30. 11. 2012 od skupaj 4,8 milijarde EUR razpoložljivih sredstev (EU del: 4.101.048.636 EUR in SLO del: 723.714.482 EUR):• razpisanih sredstev: 4,7 milijarde EUR (EU in SLO del), kar predstavlja 96,5% razpoložljivih sredstev;• podpisanih pogodb: 3,4 milijarde EUR ali 71% razpoložljivih sredstev;• izplačil iz državnega proračuna: 2,3 milijarde EUR (EU in SLO del) ali 47,6% razpoložljivih sredstev;• posredovanih zahtevkov za povračilo na organ za potrjevanje (Ministrstvo za finance): 1,8 milijarde EUR (EU del) ali 43,7% razpo-

ložljivih sredstev.

VSi OPeratiVni PrOGraMi v mio eUr v mio eUr % realizacije na pravice porabe

% realizacije na pravice porabe

napredek v mio eUr

napredek od 31.1. do 30.11.12 (31.1.) (30.11.) (31.1.) (30.11.)

Pravice porabe 2007-2013 eU in SLO del 4.825 4.825 4.825 4.825

razpisana sredstva eU in SLO del 4.007 4.657 81,2 96,5 649

Podpisane pogodbe eU in SLO del 2.920 3.442 59,6 71,3 522

izplačila iz proračuna rS eU in SLO del 1.864 2.298 38,6 47,6 434

Povračila v proračun rS (posredovani ZzPji)

eU del 1.362 1.794 28,2 43,7 432

Osnutek novega modela javno-zasebnega partnerstva bo oblikovan predvidoma do konca marca 2013.

po

no

vit

ev

nadnasl

ova

ali

im

ena r

ubrik

e

dec

ember

2012

75

24O

KO

LJE

družbe za ravnanje z

odpadno embalažo v Sloveniji

pridobivajo okoljevarstvena

dovoljenja, na trgu pa ni

reda in sistem se je spet

stresel. Slopak in Papir Servis

naj bi namreč podpisala

ekskluzivno pogodbo, s katero

bi Papir Servis kot Slopakov

podizvajalec prevzemal

embalažo pri okrog 70 %

vseh komunalnih podjetij v

Sloveniji. Ostali podizvajalci bi

ostali bolj ko ne praznih rok.

Kakšni so vzroki za takšno

poslovno odločitev, če se ve,

da sta Slopak in Papir Servis

potrebovala kar precej časa za

prekinitev prejšnje pogodbe,

ki naj bi porinila shemo v

nestabilno poslovanje z izgubo,

smo poskušali zvedeti na več

straneh. Pri Slopaku, Papir

Servisu, interserohu, dinosu,

na arSO, kjer bodo presojali,

ali Slopak izpolnjuje pogoje

za pridobitev OVd, kakor

jih zahteva zakonodaja, pri

lastnikih.

Kar smo do konca redakcije prejeli, objavlja-mo. Čeprav v zgodbi o novem poslovnem

dogovoru Slopaka in Papir Serisa še ni vse na mizi in se bo najbrž tudi ta vroča juha kmalu nekoliko ohladila, bo nekaj vprašanj zahtevalo jasne odgovore. Še posebej zato, da ne bi bilo neutemeljenih podtikanj, ki se lahko v razgretih razmerah v državi hitro spremenijo v kaj hujše-ga. Kajti tudi poslovni svet potrebuje očiščenje, predvsem pa transparentnost in spoštovanje pravil igre. Pri okolju toliko bolj.

Najprej gre seveda za Slopak. Za prvo družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki je že

kar predolgo v poslovni in razvojni krizi in ki še vedno drži v rokah nekaj več kot polovico tr-žnega deleža pri ravnanju z odpadno embalažo v državi. Kakšen je načrt sanacije finančnega poslovanja Slopaka za leto 2013? In kako bo Slopak bolj razpredel svoje tržne in poslovne dejavnosti na trgu z odpadki, upoštevaje novo hierarhijo ravnanja z odpadki? Kakšna je razvoj-na vizija Slopaka?

Kajti za sistem ravnanja z odpadno embalažo gre. Za sistem, v katerem se da kar naprej

duhati dim ne prav sladke arome in ki ciklično pušča kopičenje odpadne embalaže tam, kjer se to ne bi smelo zgoditi. Za odgovornost do okolja gre. Slovenija je vzpostavila sistem s shemami, ki zdaj obvladujejo trg in se morajo dogovarjati. To so Slopak, Interseroh, Unirec, menda še nova Recikel, ki ji naj bi bil boter Papir Servis. Klobčič je zdaj še bolj zamotan, kot je bil.

enakopravnost osnova stabilnostiMateja Mikec, Interseroh

Kot predstavnica strokovne javnosti, kot državljanka R Slovenije in kot direktorica

družbe Interseroh imam dolžnost in pravico, da opozorim na posledice ravnanja in poslovne odločitve konkurenčne DROE, ki so v nasprotju s trajnostnimi vidiki ravnanja z odpadno emba-lažo. Problematično ravnanje družbe Slopak, ki je v lasti eminentnih slovenskih podjetij, pa je potrebno analizirati tudi z vidika podizvajalcev, zavezancev in izvajalcev javnih služb, njihovega odnosa do konkurence in v luči njihovega dogo-vora s Papir Servisom.

Če se najprej dotaknem problema podi-zvajalcev, je potrebno izpostaviti, da sem

bila na razgovoru s predstavniki Papir Servisa v začetku letošnjega decembra obveščena, da

je Papir Servis s Slopakom sklenil pogodbo o prevzemu približno 70 odstotkov vseh količin ločeno zbrane embalaže iz gospodinjstev. To po-meni, da bo Papir Servis kot podizvajalec družbe Slopak embalažo prevzemal pri 44 izvajalcih javnih služb (IJS), kar je približno 70 odstotkov vseh IJS. Pri tem je potrebno poudariti, da ima Papir Servis sedaj zgolj 15-20 odstotkov trga ravnanja z embalažo. Ostali podizvajalci (Dinos, Surovina, Saubermacher…) pa 85 odstotkov trga. Takšna pogodba zato predstavlja grobo prerazporejanje tržnih deležev na trgu zbiranja in priprave odpadne embalaže in možno desta-bilizacijo celotnega sistema.

Z vidika zavezancev sem na podlagi informa-cij, ki sem jih dobila na pogovorih z večino

večjih trgovskih družb v Sloveniji, ugotovila, da družba Slopak tem trgovcem zagotavlja po-goje za prenos obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, ki po mojih ocenah, ne temeljijo na ekonomsko utemeljenih izračunih.

V odnosu do IJS gre izpostaviti, da družba Slopak v obdobju 2009 do 2011 ni tekoče

zagotavljala prevzemanja embalaže. Na podla-gi podatkov iz letnih poročil, ki jih je pridobila družba Interseroh od ARSO, je družba Slopak v tem obdobju prevzela za cca 15.000 ton pre-malo embalaže. To embalažo so prevzele druge družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Enaki situaciji smo priča tudi letos, saj je Slopak pre-nehal prevzemati odpadno embalažo pri IJS, ne da bi izpolnil svoje obveznosti.

Predstavniki družbe Slopak prav blokirajo delo sekcije OE, ki deluje v okviru GIZ

'Skupne sheme', čeprav direktor Slopaka sekciji predseduje.

Družba Slopak v svojih komunikacijah z za-vezanci uporablja pravice do uporabe znaka

Zelena pika (ZP) na protizakonit način in z name-nom, da omejuje konkurenco. V zvezi z uporabo znaka ZP izvaja nezakonite pritiske na zavezance, ki so vključeni v druge družbe za ravnanje z OE. Družba Interseroh bo zato najprej zahtevala pri Uradu za varstvo konkurence obnovitev postopka izrabljanja prevladujočega položaja na trgu druž-be Slopak. Prav tako bomo proti družbi Slopak vložili tožbo zaradi škode, ki nam jo povzroča s kršenjem ZPOmK. Uporabili bomo vsa razpolo-žljiva pravna sredstva, da bo Slopak, z namenom zagotavljanja enake obravnave vseh zavezancev, tudi tistim zavezancem, ki niso vključeni v njegov sistem ravnanja z odpadno embalažo, zagotovil pogodbo o pravici uporabe znaka ZP, ki bo ločena od pogodb o ravnanju z OE.

klobčič je zelo zamotan

SLOPaK & PaPir SerViS

dec

ember

2012

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: D

elo

foto

: arh

iv p

odje

tja

Krist

ijan

Mlin

ard

ušan

Zor

koM

atej

Str

ažiš

čar

75

OKO

LJE

25

Družba Interseroh se je od pomladi letošnjega leta s predstavniki Papir Servisa aktivno

pogajala v zvezi z obsegom in pogoji zbiranja in predelave odpadne embalaže, ki jo IJS loče-no zberejo pri gospodinjstvih. Papir Servis je družbi Interseroh ponudil izjemno dobre pogoje za prevzemanje in pripravo embalaže pod po-goji, da jim omogočimo prevzem embalaže pri tistih IJS, kjer bodo prevzem izvajali za Slopak. Njihove zahteve so bile, da sklenemo dogovor za minimalno 3500 ton/mesečno, da sklenemo dolgoročno pogodbo ter da jim plačujemo fiksno ceno storitev in jim prepustimo ves material v trženje. Kot odgovorna oseba sem se, po teme-ljitem premisleku in po pogovoru s sodelavci, ki so vodili pogovore s Papir Servisom, odločila, da te ponudbe ne bomo sprejeli iz različnih razlogov. Prvi je nevarnost destabilizacije slo-venskega sistema ravnanja z embalažo. Zaradi povečevanja količin odpadne embalaže, ki jo IJS prevzamejo pri gospodinjstvih in zaradi dokaj velikega tržnega deleža, ki ga ima Interseroh na področju ravnanja z odpadno embalažo, sem presodila, da bi pogodba, s katero bi Papir Servis prevzemal embalažo pri 44 IJS in 70 odstotkov vseh količin, pomenila vzpostavitev močnega neravnotežja med slovenskimi zbiralci odpad-kov. Drugi razlog je ta, da imajo cene storitev iz ponudbe Papir Servisa, na podlagi poznavanja realnih stroškov ravnanja z odpadno embala-žo, vse značilnosti dumpinških cen. Cene ne bi pokrile dejanskih stroškov, ki nastanejo pri rav-nanju z odpadno embalažo, kot so transporti, sortiranje itd.. Poleg tega sem tudi ocenila, da takšne ponujene cene temeljijo na izkoriščanju statusa Papir Servisa kot invalidskega podjetja.

Slopak bi moral vključevati vse ponudnikeKristijan Mlinar, Dinos

Slopak kot t. i. nacionalni sistem bi moral vključevati v sistem vse ponudnike sto-

ritev, ne pa uvajati »sistema izključevanja«. Transparentnost je v tem, da izvajalci storitev niso odvisni od naročil storitev, ampak da lahko količine, ki jih zberejo na trgu, odpeljejo preko sistema Družb za odpadno embalažo. Seveda, pod pogojem kontrolnih in nadzornih mehanizmov.

OVd ni brez izpolnitve predpisovBrigita Šarc, ARSO

Podjetje Slopak si bo lahko pridobil OVD kot družba za ravnanje z odpadno embalažo, v kolikor bo v postopku izkazal izpolnjevanje predpisanih pogojev skladno z Uredbo o rav-nanju z embalažo in odpadno embalažo.

Vprašanje je višina cen storitevNa vprašanja, ki smo jih poslali Slopaku, je od-govarjal direktor Matej Stražiščar.

Če je informacija o pogodbi med Slopakom in papir Servisom točna, kateri poslovni razlogi so vodili Slopak k takšni pogodbi in ali drži, da ste prekinili pogodbe z dinosom, Saubermacherjem in gorenjem Surovino?

Glede na trenutne gospodarske razmere smo v družbi Slopak izvedli obsežen cikel pogajanj s podizvajalci. Z najugodnejšim podizvajalcem smo pogodbo že sklenili, z drugimi pa se po-gajanja zaključujejo, vendar z nobenim nismo prekinili pogodbe.

kako odgovarjate na ocene vaših dosedanjih partnerjev, da je papir Servis nastopil z dum-pinško ceno?

Najugodnejšo rešitev za ravnanje z odpadno embalažo predstavlja tako ugodna cena kot tudi sama vsebina storitev. Z enim podizvajalcem smo tako rešitev že našli, z drugimi podizvajalci pa pogajanja še potekajo. O dampinških cenah lahko komentarje dajejo medsebojni konkurenti na trgu. Za kupca so pomembne nabavne cene in te samostojno oblikujejo poslovni partnerji. Bolj kot vprašanje dampinških cen se pojavlja vprašanje višine cen teh storitev v Sloveniji, ki so bile na trgu dosedaj in jih nekateri podizvajalci poskušajo na trgu uveljavljati z vsemi sredstvi še naprej.

glede na to, da je Slopak v pridobivanju ovd, mora izpolniti določene pogoje, znano pa je, da papir Servis nima infrastrukture, ki bi mu omogočila kakovostno izvajanje sprejetih ob-veznosti prevzemanja, sortiranja in predelave. ali je Slopak upošteval to dejstvo?

Okoljevarstveno dovoljenje pridobivamo skla-dno s procesom, opredeljenim v zakonodaji. Vse obveznosti v sodelovanju s partnerji v celoti izpolnjujemo.

ali takšna ekskluzivna navezanost Slopaka zgolj na enega partnerja, s katerim enkrat že ni imel dobre poslovne izkušnje, pomeni stabilno pot za rešitev finančne krize, v kateri je Slopak? vse izsortirane frakcije odpadne embalaže bodo last papir Servisa, ki bo v celoti razpolagal s prihodki od prodaje sekundarnih surovin na trgu. ali ni takšna pogodba škodljiva za Slopak?

Ne gre za nikakršno ekskluzivno navezanost! V procesu zbiranja ponudb so imeli vsi podizvajalci enako možnost oblikovati ponudbe,za katere menijo,da so jih sposobni uresničiti. Struktura podizvajalcev je ustrezno oblikovana in izvaja-nje obveznsoti zavarovano s pogodbami z večjim številom podizvajalcev.

Poslovodstvo je odgovornoDušan Zorko, Skupina Laško

Glede na razmere na trgu sekundarnih suro-vin, problematične odnose med shemami

za ravnanje z odpadno embalažo in nejasno po-litiko države do izvajalcev javnih služb je vloga lastnika največje družbe za ravnanje z odpadno embalažo zelo pomembna in hkrati zapletena. Poleg Skupine Laško so kot zavezanke in lastnice vključene v shemo Slopak največje gospodarske družbe v Sloveniji, kot so npr. Mercator, Petrol, Fructal, Ljubljanske mlekarne, Coca Cola, …

želimo poudariti, da imamo preko organov upravljanja družbe vzpostavljen jasen po-

slovni odnos, ki v nobenem primeru ne sme omogočati netransparentnosti ali pa v pogod-bah s podizvajalci omogočati ekskluzivnost brez vzpostavljenih mehanizmov izbora najugodnej-ših partnerjev.

Ker jemljemo našo zavezanost k trajno-stnemu razvoju zelo resno, menimo, da je

odnos zavezancev do ravnanja z embalažo zelo pomemben in predvsem dolgoročen, zato se di-stanciramo od medijsko zanimivih zgodb glede sprememb v izbiri podizvajalcev ali lastniških interesov drugih shem po Slopaku. Poslovodstvo Slopaka je odgovorno za pravilno vodenje druž-be, Skupina Laško pa v okviru nadzornega sveta daje mnenja in priporočila, ki lahko pomagajo pri optimiziranju vodenja družbe. 

Kom

unaln

o

go

spo

darstv

o

dec

ember

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

rud

i Hor

vat

75

26O

KO

LJE

O tem, ali so javna komunalna

podjetja v Sloveniji v

privilegiranem položaju ali ne,

ni enotnih mnenj. Je pa čedalje

več kritik glede MKO, češ da z

novimi podzakonskimi predpisi

še naprej favorizira občinske

javne službe, da ne spodbuja

javno-zasebnega partnerstva

in da poslovno omejuje

zasebni sektor. rudi Horvat,

direktor družbe Saubermacher

Slovenija, z dejstvi dokazuje,

kje se kaže privilegiran položaj

občinskih javnih služb in da

je klima za javno-zasebno

partnerstvo v Sloveniji slaba.

jože Volfand

KOMUnaLnO GOSPOdarStVO

kaj kaže na privilegiran položaj javnih komu-nalnih podjetij v primerjavi z zasebnimi?

Na to kaže drugačen status, kot ga imajo gospo-darske družbe, saj javna podjetja na primer ne plačujejo davka iz dejavnosti, v primeru izgub iz poslovanja le-te pokrijejo njihovi ustanovi-telji, imajo zagotovljeno delo (vsa naročila »in house«) in niso v tolikšni meri pod pritiskom trga kot gospodarske družbe. Na osnovi tega se takoj pojavi vprašanje, ali so za uporabnika storitve javnega podjetja cenovno res ugodne oz. ali odražajo realno ceno. Prav tako javna podjetja predstavljajo »podaljšano roko« na-ročnika del.

Nadalje ne moremo mimo dejstva, da javna podjetja upravljajo objekte, zgrajene s pomo-čjo evropskih sredstev, do katerih gospodarske družbe niso upravičene, posredno tudi koristijo evropska sredstva za izgradnjo infrastruktu-re – centrov, v določenih primerih izgrajujejo infrastrukturo tudi z nepovratnimi sredstvi, ki se lahko uporablja za tržne dejavnosti (posebne storitve izvajalca po 11. členu MEDO, ki pred-nostno znižuje stroške zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov).

Med dejstvi, ki govorijo v prid javnim podje-tjem, lahko omenimo še finančne najeme javne infrastrukture, ki predstavljajo neposredni proračunski prihodek občine.

Nekako se ne moremo znebiti vtisa, da smo priča podržavljanju oz. rekomunalizaciji na področju komunalnih dejavnosti, kar v praksi pomeni prenos izvajanja storitev obveznih občinskih javnih služb od zasebnih izvajalcev k javnim (občinskim) izvajalcem in izogibanje javno-zasebnim partnerstvom.

Podobno se kaže tudi kot favoriziranje lokalnih komunalnih podjetij in prilagajanje razpisnih pogojev njim. V primeru izbora ponudnika s 100-odstotnim ali večinskim lastništvom tuje družbe pride med ostalimi (domačimi) ponudniki do močne težnje po razveljavitvi javnega razpisa. Takšne situacije se dogajajo tako na razpisih male vrednosti kot večjih vre-dnosti (npr. razpisi največjih občin oz. mest v Sloveniji). V kolikor najboljši (najcenejši) po-nudnik ni »po meri« naročnika, si ta pridržuje pravico do neizbora ponudnika. V Sloveniji je klima do javno-zasebnih partnerstev slaba, ker se pogosto prikazujejo ne najbolj posrečene prakse.

na to opozarja tudi ena izmed shem. družba Interseroh je objavila stališče, da želi pristoj-no ministrstvo z novo uredbo o ravnanju s

javna komunalna podjetja so privilegirana

V Sloveniji je klima do javno-zasebnih partnerstev slaba.

dec

ember

2012

75

OKO

LJE

27

komunalnimi odpadki »v celoti vzpostaviti lokalne monopole komunalnih podjetij«. to naj bi pomenilo izločitev proste gospodarske pobude. kaj bi pomenila odločitev, če bodo transport, sortiranje in predelavo embalaže, ki jih bodo zbrala gospodinjstva, predmet javne službe?

To bi bilo logično nadaljevanje privilegiranega položaja javnih služb, ki so z nepovratnimi sredstvi izgradile potrebno komunalno infra-strukturo in potrebujejo delo za plačevanje svojih obveznosti do občin in dokazilo do EU, ki je dala potrebna investicijska sredstva. Ob tem se postavlja vprašanje upravičenosti uporabe nepovratnih sredstev za opravljanje tržnih dejavnosti. Tu je kršeno osnovno pravilo konkurence in lahko se zgodi, da bo potrebno evropska sredstva vračati.

Dejstvo je, da je ravnanje z odpadki preraslo svojo zgodovinsko vlogo odlaganja (deponira-nja) odpadkov in da je velik interes vključeva-nja različnih subjektov v procese ravnanja z odpadki. Ločeno zbiranje odpadkov, njihovo sortiranje in vključevanje v te tokove je tako komunalne kot industrijske odpadke privedlo do velikih masnih tokov na strani reciklaže in ponovne uporabe. Prav zasebni sektor je na tem področju največji pobudnik ločenega zbiranja in obdelave teh odpadkov. V kolikor se upošteva še zaščita okoljskih investicij, pa je zadeva še bolj jasna.

ali je s tem povezano nastajanje težko priča-kovane uredbe o ravnanju s komunalnimi od-padki. uredba je šele zdaj v razpravi, čeprav jo je ministrstvo za kmetijstvo in okolje obljubilo že pred meseci. podjetja predvsem opozarjajo, da nimajo dovolj vpliva na končno oblikovanje vsebine uredbe. vaš pogled?

Pri nas je stara praksa, da zelo hitro spreje-mamo splošne predpise in zakone, ki urejajo določena področja. Večkrat je to posledica uskladitve z evropsko zakonodajo. Pri spreje-manju podrobnih (podzakonskih) predpisov (uredb), ki nato podrobneje urejajo posamezna področja, pa smo zelo slabi. Vprašati bi se mo-rali, kje so razlogi za to. Po mojem mnenju je prevelik vpliv ožjih interesnih skupin, ki preko strankarske politike uveljavljajo svoje interese. Ne nazadnje se skoraj z vsako novo vlado na novo sprejemajo podzakonski akti. Samo po-glejmo primer operativnega načrta ravnanja z odpadki. V fazi nastajanja predpisov je premalo prisotna stroka, ki se največkrat vključi v fazi dajanja pripomb na osnutke. Le malokrat je v

obravnavi končni tekst podzakonskega pred-pisa, ki se navadno po medresorskem usklaje-vanju – beri medstrankarskem usklajevanju – sprejme na vladi.

Omenil bi še združenje komunalnega gospo-darstva pri gospodarski zbornici, ki združuje tako javna kot zasebna podjetja, kar se mi ne zdi najbolj ustrezno, saj hitro pride do kon-flikta interesov. Poslanstvo in interes javnih podjetij sta drugačna kot pri zasebnih druž-bah. Zasebne družbe bi se morale organizirati samostojno po zgledu držav v Evropski uniji (FEAD – Evropsko združenje zasebnih družb za ravnanje z odpadki, s sedežem v Bruslju).

toda različno obravnavanje javnega in zaseb-nega komunalnega gospodarstva sproža tudi vprašanje, kaj lahko to pomeni za pobude, da bi naj država spodbudila javno-zasebno partnerstvo, saj za številne okoljske naložbe ne bo dovolj denarja. administrativnih ovir naj bi bilo manj. kaj predlagate?

Večkrat sem javno povedal, da je država ali občina slab gospodar. Nekateri to drugače sprejemajo in pravijo, da ne gre za dobrega ali slabega gospodarja, ampak za dobrega ali sla-bega menedžerja. Občine oz. lokalne skupnosti in župani – beri nekateri lokalni šerifi – želijo tudi preko upravljanja javnih podjetij zadržati ali krepiti svoj vpliv. Samo poglejmo primere v javnem sektorju, kdo se zaposluje, kakšne so višine prejemkov, koliko je svetovalnih pogodb in drugih pogodb z zunanjimi izvajalci itd. V javno-zasebnem partnerstvu vse to ni mogoče, oziroma je to močno omejeno na res najnuj-nejše. So pa druge velike prednosti zasebnih družb; večja inovativnost, razvoj, znanje (know-how), izkušnje itd. Na te prednosti in lastnosti se zelo hitro pozabi in po stari slo-venski navadi z negativnim prizvokom slišimo govoriti, da zasebniki »služijo«. Iz navedenega predlagam večjo usmeritev v javno-zasebno partnerstvo, poenostavitev postopkov in večjo odgovornost lokalnih skupnosti pri odločanju o načinu izvajanja javnih služb.

pred sprejemom je uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb. kaj prinaša vašemu pod-jetju ta uredba?

Uredba prinaša nam in našim lastnikom evropski sistem dogovarjanja o ceni storitve med dvema pogodbenima partnerjema, med občino in nami.

S 1. januarjem 2013 komunalna podjetja napo-vedujejo višje cene komunalnih storitev. kaj bo storil Saubermacher? ali so visoki dvigi cen komunalnih storitev upravičeni?

Cene so z vladno uredbo zamrznjene že dalj časa. Medtem so nam bile naložene dodatne storitve, ki jih moramo izvajati v okviru go-spodarske javne službe, plačila za to pa ne dobimo. Dosedanja zamrznitev cen je onemo-gočila postopno prilagajanje cen, kar bi bilo verjetno za večino gospodinjstev manj boleče. Saubermacher bo zvišal ceno v tistih občinah, kjer so cene predhodno usklajene in potrjene na občinskih svetih. V ostalih občinah pa bomo tako kot doslej pripravili predloge, jih v skladu s koncesijsko pogodbo predstavili in posredovali v soglasje občinam.

Povedati je treba, da se v zadnjih letih cene niso spreminjale kljub podražitvam pogonskih goriv (samo v letošnjem letu za več kot 12 odstotkov), materiala in dela. Veliko stroškov pa imamo tudi z javnim obveščanjem in oglaševanjem (npr. ob uvajanju ločenega zbiranja odpadkov je treba vsako gospodinjstvo obvestiti o pred-videnih aktivnostih, razdeliti urnike, navodila za ločevanje in podobno), na kar se precej rado pozabi. 

V fazi nastajanja predpisov je premalo prisotna stroka, ki se največkrat vključi v fazi dajanja pripomb na osnutke.

Občine oz. lokalne skupnosti in župani – beri nekateri lokalni šerifi – želijo tudi preko upravljanja javnih podjetij zadržati ali krepiti svoj vpliv.

Slovenija

Ločujem, življenja vredno okolje varujem!

Pro

moci

ja

Bli

zu a

li d

ale

č

pri

razg

radnji

m

oto

rnih

vozi

l?

dec

ember

2012

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

75

28O

KO

LJE

neučinkovitost delovanja

sistema z izrabljenimi

motornimi vozili v Sloveniji

je bila izhodišče za okroglo

mizo, ki jo je organizirala

družba ekomobil. ekomobil

opravlja naloge nosilca

skupnega načrta ravnanja

z iMV. Sogovorci so bili:

Matej Gasperič (Ministrstvo

za kmetijstvo in okolje),

Peter tomše (Ministrstvo

za kmetijstvo in okolje),

Brigita šarc (agencija rS za

okolje), mag. Bojan žlender

(Ministrstvo za infrastrukturo

in prostor), mag. Jana

Miklavčič (inšpektorat rS

za kmetijstvo, gozdarstvo,

prehrano in okolje), Franci

Lenart (ekomobil), Mirko Fifolt

(Sekcija za osebna motorna

vozila pri trgovinski zbornici

Slovenije), Gregor turk (dinos),

nataša Mikulin (Jung, d. o. o.),

Lado Kastelec (avtotransporti

Kastelec). Okroglo mizo je vodil

Jože Volfand, glavni urednik

revije eOL.

BLiZU aLi daLeČ Pri raZGradnJi MOtOrniH VOZiL?

Spomnimo, da v Sloveniji letno nastane med 50.000 in 60.000 izrabljenih motornih vozil, ki predstavljajo resno okoljsko nevarnost, saj se na sivem trgu skrije letno okoli 30.000 izrablje-nih motornih vozil, za katere nihče ne ve, kam poniknejo. V ta namen je vzpostavljen sistem z izrabljenimi motornimi vozili (IMV), ki naj bi zagotavljal, da je vsak avtomobil, ki je od-služil svojemu primarnemu namenu, ustrezno tehnično, strokovno in ekološko razgrajen. V razgradnji namreč konča le malo avtomobilov, saj lastniki večino izrabljenih vozil prodajo avtomobilskim odpadom, zbiralcem surovin ali kupcem v tujini.

Razprava med ključnimi udeleženci, ki so po-klicani, da več let zastali voz potisnejo naprej, je pokazala vsaj dvoje: prvič, brez medresor-skega dogovora med okoljskim, prometnim in finančnim ministrstvom ne bo uspešnega premika, saj odprava izjave o lokaciji, za katero so je odločila vlada in na katero so doslej kot ključnega grešnega kozla kazali mnogi, sama po sebi ne bo prinesla nič, če je ne bo nadome-stil učinkovitejši mehanizem. Tega mehanizma ne more določiti eno samo ministrstvo, zato bo treba prekiniti z dosedanjo prakso, ko po-samezna ministrstva kažejo s prsti drugo na drugo in predvsem čakajo. Drugič, na tem trgu so številni interesi, ne samo okoljski, ampak

predvsem ekonomski, ki jih bo treba pri do-ločitvi učinkovitega mehanizma upoštevati.

V nadaljevanju podajamo nekaj ključnih poudarkov.

učinkovitost ravnanja z Imv v Sloveniji je slaba. Zakaj ne dosegamo ciljev?

Franci Lenart, Ekomobil: Pravzaprav se od leta 2004, ko smo v Sloveniji vzpostavili pravni red, kako ravnati z IMV, ki so nevarni odpadek, ukvarjamo s tem, da ne uspemo zbrati in ustre-zno predelati več kot 10 odstotkov motornih vozil, ki nastanejo na letnem nivoju. Za teh do 10.000, ki jih zberemo, tudi znamo poskr-beti, da so okoljski cilji doseženi. To pomeni, da se 85 odstotkov izrabljenih vozil reciklira, snovno predela ali njihove dele odda v ponov-no uporabo. Preko 30.000 vozil pa ponikne na trgu. Ne znamo poiskati skupka mehanizmov, s katerim bi preprečili tak način ravnanja in preusmerili večji masni tok v obrate, ki imajo ustrezna okoljevarstvena dovoljenja, oziroma v skupni načrt ravnanja z IMV. Vsa ta leta go-vorimo o ključnem vzroku, ki se imenuje izjava o lokaciji. To pomeni, da zadnji imetnik lahko odjavi svoje vozilo iz prometa s tem, da gre na prijavno-odjavno mesto in izpolni dokument, s katerim potrdi, da se njegovo vozilo nahaja na znani lokaciji. To vozilo potem imetnik preda,

dovolj čakanja, ministrstva naj se zganejo

dec

ember

2012

75

OKO

LJE

29

odda ali proda nelegalnim avtoodpadom in ti-stim, ki se ukvarjajo z zbiranjem sekundarnih surovin. Preprosto potem ta vozila ne končajo v obratih za obdelavo in hkrati s tem tudi niso izpolnjeni vsi okoljski standardi iz uredbe in direktive, pa tudi okoljski cilji nisi doseženi. Ključni dokument, o katerem se pogovarjamo praktično osem let, je torej ta izjava o lokaciji. Druga stvar, ki se mi zdi prav tako pomembna, pa je ta, da smo se o tem že pogovarjali tudi s predstavniki okoljskega ministrstva ter obliko-vali določene ukrepe, ki pa, kot je videti, niso vedno dosegli takšnih ciljev, kot smo si želeli.

kje vidite glavni problem na okoljskem ministrstvu?

Matej Gasperič, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: Imamo sistem, za katerega je več kot očitno, da ga bo potrebno izboljšati, spremeni-ti. Sedaj je na strani ministrstva, pa ne samo za kmetijstvo in okolje, ampak tudi za finance in promet, da bomo iskali rešitve. Uvodne se-stanke na to temo smo že imeli. Dejstvo pa je in vse kaže na to, da bo brezplačno linijo sivega trga na nek način treba sankcionirati. Ali bo to okoljska dajatev, ki bo nastopila takrat, ko bo odjavljeno vozilo iz prometa, ali bo to davek na premičnino ali pa neka tretja varianta … Potrebujemo gonilo, tudi v finančnem smislu, da bo zadnji lastnik pripeljal odsluženo vozilo v ustrezen center in ne na sivi trg. Seveda se sivi trg vedno pojavi tam, kjer okoliščine to omogočajo. Pri vseh okoljskih dajatvah pa je treba biti zelo pozoren, da ne bi z neko navi-dezno relativno trivialno rešitvijo nastal šop dodatnih problemov.

Peter Tomše, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: Sistem smo vzpostavili leta 2004 na podlagi direktive z namenom preprečevanja onesnaževanja okolja in zagotavljanja čim večje predelave. Res je, da je v sistem zajetih bistveno manj vozil, kot je bilo ocenjeno in pričakovano, zato lahko učinkovitost ocenjujemo kot daleč pod pričakovanji. K večjemu zajemu niso pripo-mogli ukrepi, ki so bili izvedeni v tem obdobju. Ukinjeno je bilo plačilo storitve razgradnje za zadnje lastnike, izvajanje javne službe se je za-čelo izvajati brez stroška za proračun Republike Slovenije, kar je bilo mišljeno, da bodo vseeno proaktivno k temu sledili koncesionarji, da bo zaradi tega prišlo v sistem več vozil, in sam po sebi ni pomagal tudi prehod, ki smo ga izvedli na t. i. podaljšano odgovornost. Glavni razlog tega majhnega zajema je neustrezna zasnova instrumenta odjave vozila iz prometa. Želim poudariti tudi to, da se s tem problemom ne

srečujemo samo mi. Študija evropskega parla-menta o učinkovitosti direktive je jasna. Veliko izrabljenih vozil ne pride v sistem v vseh drža-vah članicah, še posebej v državah članicah, kjer je omogočena t. i. začasna deregistracija. Dejstva so, da je pomemben dejavnik izvoz iz-rabljenih vozil pred koncem življenjske dobe, da je legalna prodaja rabljenih vozil uporabljena tudi kot način prikrivanja nelegalnih dejavno-sti, nelegalne obdelave, izvoza poškodovanih vozil, ukradenih vozil ipd. Zaradi vseh teh dejstev je to potrebno vnaprej preprečiti. Po podatkih Eurostata je v letu 2008 v državah članicah poniknilo 4.600.000 izrabljenih vozil, v letu 2009 pa 3.600.000. Evropski parlament zelo pritiska na Komisijo in verjetno se bo moralo zaradi tega v bližnji prihodnosti nekaj spremeniti.

kakšno je stališče zavezancev?

Mirko Fifolt, Združenje uvoznikov pri Trgovinski zbornici: Sekcija za osebna motorna vozila oz. Združenje uvoznikov pri Trgovinski zbornici Slovenije na tem projektu že vseskozi sodeluje. Glavni vzrok za težave vidimo v izjavi o lokaciji. Sekcija za osebna motorna vozila je jasno predlagala rešitev tega problema, in sicer da bi se letna dajatev na mo-torna vozila preoblikovala v letni davek na pre-mičnine oz. vozila. Za ta davek se ne bi plačeval noben dodatni znesek, ampak bi se plačeval tudi za vozila, ki so odjavljena, pa so še vedno v lasti fizične osebe. Kaj bi s tem rešili? Rešili bi problem, ki danes nastaja – da stranka vozilo odpelje na avtoodpad ali pa v drugo državo, ga tam proda, pride s prometnim dovoljenjem na upravno enoto in to vozilo odjavi na podlagi izjave o lokaciji. Za to vozilo potem nihče več ne sprašuje. Dali smo pobudo tako ministrstvu za finance kot ministrstvu za okolje, ki je tudi sklicalo delovno skupino, da bi se ta zadeva rešila. Vidimo zelo enostavno rešitev. Računal sem, da se bo sedaj, ko so dvignili letno dajatev na motorna vozila nad 2.500 kubikov, tudi ta zadeva spremenila, vendar se v danem trenut-ku še ni, zato še enkrat apeliram na službe na ministrstvih, naj razmišljajo v tej smeri.

Jože Volfand: Glede dialoga med ministr-stvi za kmetijstvo in okolje, za finance in za promet moram povedati, da sem kontaktiral z ministrstvom za finance, kjer pravijo, da sta to vprašanje odgovorna rešiti prvopoklicano ministrstvo za promet in seveda ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je partner v dialogu.

Brez medresorskega dogovora med okoljskim, prometnim in finančnim ministrstvom ne bo uspešnega premika.

Potrebujemo gonilo, tudi v finančnem smislu, da bo zadnji lastnik pripeljal odsluženo vozilo v ustrezen center in ne na sivi trg.

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Fran

ci L

enar

tM

atej

Gas

per

ičPet

er t

omše

Mirko

Fifo

ltG

rego

r tu

rkLa

do K

aste

lec

mag

. Jan

a M

ikla

včič

dec

ember

2012

75

30O

KO

LJE

kako razmišljate v dinosu?

Gregor Turk, Dinos: Dinos kot gospodarska družba, ki v nadaljevanju razgradnje izrablje-nih vozil le-ta šredira na šrederju v Naklem, od odpada dobiva bistveno premalo surovin glede na investicijsko vrednost in dejansko beležimo v teh dveh letih delovanja veliko izgubo. Naš interes je, da se zajame čim več materiala na domačem trgu, ker potencial je. Jasno pa je, da moramo vsi slediti ekonomskim ciljem. Interes vseh akterjev je zagotovo enak – da se na vho-dni točki naredi bistven premik, da vsi dobimo več vhodnih surovin. Če nas nekdo ne udari po žepu, ne odreagiramo. Če greš k nekomu, ki izvaja odjave vozil, ti pod nos porinejo izjavo o lokaciji, oseba na okencu ti niti ne pojasni, za kaj gre, ti nekaj podpišeš, dobiš vse dokumente in si zadovoljen. Na koncu se mimo tvoje hiše pripelje cigan, ki vidi parkiran avto in ti zanj ponudi 50 evrov. Z denarjem si zadovoljen in mu ga daš. To je realna slika, kaj se danes do-gaja. Verjetno ni človeka, ki ne bi teh 50 evrov pobral. In da se ne bomo narobe razumeli, uredba sama je izvedena tako, kot mora biti. Manjka le pika na i. Iluzorno je pričakovati, da bodo sedaj inšpektorji 50.000 ljudi kontrolirali, pisali kazni in se ukvarjali z izvršbami. Sistem mora biti avtomatiziran.

podjetje avtotransporti kastelec je sousta-novitelj skupne sheme. kako ocenjujete ob-stoječi sistem?

Lado Kastelec, Avtotransporti Kastelec: Ugotovili smo, da sistem ni dober. Nihče pa ne prisluhne nam, da bi ta sistem spremenili. Izjavo o lokaciji je potrebno ukiniti brez vsakih

vprašanj in določiti, da se obveznosti prenesejo na lastnika avtomobila.

kaj lahko v tej situaciji naredijo inšpektorji?

Mag. Jana Miklavčič, inšpektorica: Inšpekcija za okolje in naravo je pristojna za nadzor tega predpisa, saj gre za okoljevarstveni predpis. Kljub vsem sistemskim težavam, ki so jih že vsi gospodje pred mano omenili in jih tudi na terenu sami zaznavamo, je dejstvo, da opravimo na tej inšpekciji skupaj 9.000 pregle-

dov na leto, od tega jih je več kot polovica na področju ravnanja z odpadki. Tudi največ težav opažamo na tem področju. Del teh nadzorov zajema nadzor nad spoštovanjem predpisa o uredbi o izrabljenih motornih vozilih. V pri-javah ali usklajenih akcijah smo po interne-tnih oglasih izsledili, kdo prodaja izrabljena motorna vozila oziroma njegove sestavne dele. Vendar ugotavljamo, da inšpektorji na terenu bolj nadzirajo trg rabljenih vozil, ker je učinkovitost približno 10-odstotna. V seve-rovzhodnem delu Slovenije že ugotavljamo, da se družbe preregistrirajo tudi v Avstrijo – naši avtoodpadi bodo prodajali pod pretvezo rablje-nih motornih vozil v Avstrijo, kar pomeni beg surovin iz naše države. Kot že zdaj vidimo, gre 20.000 vozil letno v tujino. Prav tako ugotavlja-mo še izrabo inštrumenta izjave o lokaciji vozil. Letno jih je kar 150.000. Naši inšpektorji na terenu sicer izdajajo odločbe, vendar je zloraba tega instrumenta enormna.

ministrstvo za promet, infrastrukturo in pro-stor je, tako smo večkrat ugotavljali, ključno pri rešitvi težav. kaj delate na tem področju?

Mag. Bojan Žlender, Ministrstvo za pro-met, infrastrukturo in prostor: Najprej naj podam širšo sliko. 1. januarja smo prevze-li pristojnost vodenja registrov in pristojnost registracije motornih vozil od notranjih zadev in seveda urejamo stvari na področju Zakona o motornih vozilih, ki je temeljni zakon za to področje. Na današnji dan imamo v Sloveniji milijon 92 tisoč registriranih motornih vozil in 129.784 vozil, ki so na skladiščenju. S spremembo, ki velja od julija lanskega leta na področju zakonu o motornih vozilih, smo jasno locirali odgovornost na zadnjega lastnika in iščemo podatek, kdo je dejansko ta lastnik. Vlada je maja z odpravljanjem administrativ-nih ovir od nas zahtevala, da odpravimo izjavo o lokaciji.

To so tri stvari, ki smo jih rešili na našem ministrstvu. Davčna dajatev je zelo jasno pristojnost Ministrstva za finance. Vsi vemo, da je potreben učinkovit ukrep. Italijani so bili zadnji, ki so ta problem šele pred kratkim uspešno rešili, in sicer z dajatvijo na posest.

Preverjali smo, ali lahko to področje uredimo s spremembo višine letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, a je to popolnoma druga dajatev in ni pristojnost ministrstva za infrastrukturo.

Mirko Fifolt: Dejansko je država takratno t. i. cestnino, ki se je morala zaradi evropske

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

mag

. Boj

an ž

lend

erB

rigi

ta š

arc

nat

aša

Mik

ulin

davčna dajatev je zelo jasno pristojnost Ministrstva za finance.

Sama ukinitev izjave o lokaciji ne reši problema, ki ga imamo. Potrebujemo koordiniran pristop MZiP, MKO in MF.

Razgradnja izrabjenega motornega vozila.

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

dec

ember

2012

škodo so povzročile konkurenčne družbe in državamateja mikec, interseroh:

1. V tem letu je na naše poslovanje bistveno vplivalo izrazito povečanje količin ločeno

zbrane odpadne embalaže pri gospodinjstvih, saj je velika večina slovenskih komunal pri go-spodinjstvih uvedla tako imenovano rumeno vrečo ali pa zabojnike z rumenim pokrovom, ki so namenjeni zgolj odlaganju OE. Če smo lahko na eni strani ponosni, da se povečujejo količine zbrane odpadne embalaže, na drugi strani žal to tudi pomeni, da se v rumenih vrečah in zabojnikih pojavlja vse več ostalih mešanih komunalnih odpadkov, kar viša stroške ravnanja z odpadno embalažo. Prav tako je na naše poslovanje vplivalo dejstvo, da smo prevzeli več odpadne embalaže, kot so bile naše zakonske obveznosti. Zato smo imeli v letošnjem letu dodatne materialne stroške v višini kar 1,6 milijona evrov. Gre za materialno škodo, ki so nam jo povzročile država in konkurenčne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, kar je zagotovo bistve-no vplivalo na rezultate našega poslovanje. Vseeno bomo letošnje leto zaključili v skla-du s pričakovanju, saj smo izvedli obsežne aktivnosti za optimizacijo logističnih poti. Zaradi nadzora nad sortiranjem smo zmanj-šali stroške termične predelave odpadne embalaže in dosegli višje cene sekundarnih surovin na trgu. Prav tako smo ponosni na dosežek, da smo v letošnjem letu zmagali na tekmovanju letnih poročil, in sicer prav na področju trajnostnega poročanja, kar kaže, da je Interseroh zagotovo na pravi poti.

2. Zaradi gospodarske krize se količine embalaže, ki jo dajejo na trg zavezanci, ne

bodo povečale. Pričakujemo pa še nadaljnjo rast količin ločeno zbrane odpadne embalaže pri gospodinjstvih, kar bo bistveno vplivalo

na stroške zavezancev, na delovanje in poslo-vanje družb za ravnanje z odpadno embalažo. Napovedi torej niso ravno optimistične.

3. Če govorim na splošno, bi izpostavila fle-ksibilnejšo delovno zakonodajo in vzpo-

stavljanje pogojev za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva v mednarodnem prostoru. Strinjam se z ukrepi, ki jih je na tem področju predlagala Gospodarska zbornica Slovenije. Prav tako menim, da bi morali ustaviti upadanje sredstev za aplikativne raziskave in razvoj. Če govorim o področju ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvodi, pa menim, da je skrajni čas, da pristojno ministrstvo končno sprejme novo ali posodobi staro zakonodajo. Ta naj omogoči, da bi bil sistem bolj transparenten in bi zagotavljal večjo pravičnost na trgu tako za zavezance kot tudi za družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Zaradi neustreznega normativnega okvira ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvodi in ker ni določenih ekonomskih vzvodov za doseganje okoljskih ciljev, se v sistemu vedno ostreje soočamo s konkurenčno-pravnimi težavami. Te lahko kratkoročno ali srednje-ročno ogrozijo celoten sistem ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi proizvodi. Prav tako se mi zdi pomembno, na to že več let opozarja ne le Interseroh, ampak je opozorilo tudi Računsko sodišče, da bi pristojno ministrstvo vendarle v priho-dnjem letu opredelilo deleže, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo pri posameznem izvajalcu javne službe prevzemati, po upravnem postopku in z izdajo ustrezne odločbe. 

POSLOVna PriČaKOVanJa 2013

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Mat

eja

Mik

ec

75

OKO

LJE

31

direktive spremeniti, umetno preimenovala v letno dajatev na motorna vozila. Ta letna da-jatev je zdaj nek umetni davek, ki ga plačujejo tisti z registriranimi vozili. Lahko bi se spre-menil v dajatev na premičnino, ki bi se morala plačevati vsako leto, ne glede na to, ali je vozilo uporabljeno ali ne. Ministrstvo za finance smo prosili, da se ministrstva med sabo dogovorite, saj je zdaj ministrstvo za infrastrukturo pri-stojno za to, da pobira letno dajatev na motorna

vozila, kar se, tako kot vsi ostali davki, prenese na ministrstvo za finance. Se pravi, država bi se morala dogovoriti, kako bo problem, ki je v tem trenutku velik, rešila.

Mag. Bojan Žlender: Bodimo natančni pri dikcijah – to je letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, to ni davek na vozilo. To, kar je trenutno v veljavi, je letna dajatev za uporabo v cestnem prometu in je vezana na registracijo. Če ga ne uporabljaš v cestnem prometu, ga ne moreš pobirati.

Peter Tomše: Sama ukinitev izjave o lokaciji ne reši problema, ki ga imamo. Potrebujemo koordiniran pristop MZIP, MKO in MF, da najdemo ključni instrument za rešitev tega problema.

med pomembnimi vprašanji delovanja sistema z izrabljenimi motornimi vozili je tudi ta, kdo se sme s to dejavnostjo sploh ukvarjati oziro-ma komu bo arSo podelil okoljevarstveno dovoljenje: ali samo shemi, ki ima podpisane pogodbe z zavezanci, ali tudi drugim, ki teh pogodb nimajo, pa zadovoljujejo potrebnim kriterijem?

Brigita Šarc, ARSO: Vloge, ki bodo izpolnje-vale pogoje po uredbi, bodo dobile okoljevar-stveno dovoljenje. Ne glede na to, da je skupni načrt potrjen, da so v okviru skupnega načrta potrjeni trije obrati za razstavljanje, uredba pač omogoča in dopušča, da lahko tudi drugi obrati ali avtoodpadi in druge osebe, ki se želijo ukvarjati z razstavljanjem izrabljenih vozil, pri-dobijo okoljevarstveno dovoljenje kot obrati za razstavljanje. Koliko bo še teh dovoljenj? Kolikor bo vlog, ki bodo izpolnjevale pogoje. Trenutno je bilo poleg treh obratov za razsta-vljanje, ki so del skupnega načrta Ekomobil, vloženih še 18 vlog obratov za razstavljanje.

Z našega zornega kota je pomembno, da izra-bljena motorna vozila pridejo res v obrate za razstavljanje, da se tam razstavijo tako, kot se morajo, in da gredo v reciklažo. Evropa je pri definiciji recikliranja izredno stroga. To, da razstaviš avto in dobiš osušeno školjko, ki jo

potem šrediraš, še ni reciklirano. Potrebno je ločevanje na lahko in težko frakcijo na podlagi specifične teže, da se iz lahke frakcije pridobi nov proizvod.

Nataša Mikulin, Jung, d. o. o.: Vsi imamo isto težavo, kje dobiti izrabljene avtomobile. Okoljevarstveno dovoljenje velja enako za vse obrate, bodisi v shemi bodisi za samostojne obrate. Pogoji so isti, s tem, da imamo samo-stojni obrati malo težje pogoje, ker moramo poleg okoljevarstvenega dovoljenja zagotoviti še lastno prevzemno mesto. Vsak ima svojo

poslovno pot in ve, kje in kako bo lahko pre-živel. Edino stvar, ki jo lahko res naredimo, vidim v neki taksi. Možno rešitev smo podali že več kot pred enim letom, a vedno dobimo isti odgovor. To traja že eno leto – ministrstvo za finance, ministrstvo za promet, ministrstvo za okolje. Vsa ministrstva vidim kot eno državo. In sedaj se sprašujem, kaj je državi v interesu – ali s tem rešuje nek socialni mir ali je bistvo, da nekaj storimo za okolje in dosežemo postavljeni cilj? Prepričana sem, da bo okoljsko ministr-stvo kmalu dobilo veliko kazen. 

Če nas nekdo ne udari po žepu, ne odreagiramo.

Trgo

vanje

z

izpusTi

v e

u

dec

ember

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

75

32O

KO

LJE

V evropskem sistemu za

trgovanje z izpusti CO2 (etS)

ob koncu tega leta obstaja

kar 1,4-milijardni presežek

dovolilnic, zato je padla cena

izpustov. Cena dovolilnic je

padla iz 30 evrov v letu 2008

na sedanjih 8,46 evra. to za

podjetja vsekakor ni spodbuda

za vlaganje v nove, čistejše

tehnologije. V novembru so v

odboru za okolje eU razpravljali

o tem, s kakšnimi izzivi se

sooča etS ob vstopu v tretjo

fazo, ki se začne s 1. januarjem

2013. Če se neravnovesja v

sistemu trgovanja ne bodo

pravočasno obravnavala, bo to

močno vplivalo na sposobnosti

sistema etS za doseganje

ciljev zmanjševanja emisij na

stroškovno učinkovit način.

trGOVanJe Z iZPUSti V eU

Upoštevati je treba, da se emisije v letu 2013 verjetno ne bodo bistveno spreminjale,

kar pomeni, da bi presežek lahko dosegel celo številko dveh milijard pravic.

ETS bo moral igrati večjo vlogo pri preho-du na nizkoogljično gospodarstvo do leta

2050. Od začetka drugega obdobja trgovanja leta 2008 so se emisije zmanjšale za več kot 10 odstotkov, k čemur je signal cene ogljika EU ETS zagotovo prispeval svoj delež, vendar je gospodarska kriza brez dvoma glavni razlog za ta večja zmanjšanja emisij. Obseg presežka do leta 2020 bo odvisen zlasti od dolgoročnejšega razvoja na področju energije, na primer upora-be obnovljive energije in trajnih prizadevanj za povečanje energetske učinkovitosti, ter tudi od hitrosti oživitve gospodarstva.

Do konca leta 2011 je bilo v obtok danih 8.171 milijonov pravic, za skladnost pa je

bilo uporabljenih 549 milijonov mednarodnih dobropisov, kar skupaj predstavlja 8.720 mi-lijonov enot, ki so bile na voljo za skladnost v obdobju 2008–2011. Nasprotno so preverjene emisije v obdobju 2008–2011 znašale samo 7.765 milijonov ton ekvivalenta CO2. Komisija za izboljšanje pravilnega delovanja trga ogljika kot takojšnji ukrep predlaga spremembo časov-nega načrta za dražbe v fazi 3 in odlog dražb določenega števila pravic, načrtovanih za leta 2013, 2014 in 2015: odložitev draženja 900 milijonov dovolilnic iz obdobja 2013–2015 na obdobje 2019–2020, ko bi se naj povpraševanje

spet dvignilo. Z ukrepom bi zvišali ceno do-volilnic in podjetja spodbudili k vlaganjem v čistejše tehnologije. Odložitev draženja ne pomeni zmanjšanja števila dovolilnic, ampak spremenjen obseg dražb, kar bi naj pripomoglo k uravnoteženju ponudbe in povpraševanja in zmanjšanje nihanja cen s ciljem ohranjanja konkurenčnosti, ter okrepitev javnofinančnih prihodkov že zgodaj v fazi 3. Spremembo lahko EU sprejme po pridobitvi soglasja Odbora za klimatske spremembe, Evropskega parlamenta in Sveta.

V letu 2013 bo tako prišlo do nekaj bistvenih sprememb:

1. zgornja meja pravic na ravni celotne EU v nasprotju z zgornjimi mejami 27 posame-znih držav članic, ki se do leta 2020 in po njem zmanjšuje za 1,74 odstotka na leto ter zagotavlja znatno večjo regulativno predvi-dljivost in stabilnost;

saj ni res, a na žalost je

Upoštevati je treba, da se emisije v letu 2013 verjetno ne bodo bistveno spreminjale, kar pomeni, da bi presežek lahko dosegel celo številko dveh milijard pravic.

65 21340120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Odpadek je vir

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana

Tel. 01 561 06 10

www.dinos.s i

dec

ember

2012

75

OKO

LJE

33

2. prodaja na dražbi kot privzet sistem za do-delitve v fazi 3;

3. usklajena pravila za brezplačno dodelitev na podlagi meril uspešnosti, določenih pred fazo 3;

4. strožja pravila v zvezi z vrsto mednarodnih dobropisov, ki se lahko uporabljajo v EU ETS;

5. zamenjava sedemindvajsetih nacionalnih elektronskih registrov z enotnim registrom Unije.

Z regulativnega vidika te spremembe pome-nijo bistveno preoblikovanje evropskega trga ogljika. Čeprav je treba nekatera dela (npr. vzpostavitev infrastrukture za prodajo na dražbi) še v celoti dokončati, je regulativna infrastruktura večinoma že vzpostavljena.

Zakaj presežek dovolilnic?

Gospodarska kriza je upočasnila proizvo-dnjo, podjetja pa zato nimajo več toliko

potreb po dovolilnicah za izpuste. Teh je bilo tudi sicer preveč, ugotavljajo strokovnjaki. Cena dovolilnic je zaradi presežne ponudbe

zato padla s 30 evrov leta 2008 na 8,46 evra danes. Predvideva se, da naj bi tekom tretje faze sistema trgovanja z izpusti operirali z

dvemilijardnim presežkom dovolilnic. Ta tveganja močno ogrožajo delovanje ogljičnega trga. Evropska komisarka za podnebje Connie Hedegaard je zato poudarila, da je treba nehati s povečevanjem obsega dovolilnic na trgu izpu-stov, kjer je dovolilnic že tako preveč.

Na podlagi poročila Komisije (EC, 2012) je trenutno identificiranih šest okvirnih

možnosti za strukturne ukrepe za stabiliza-cijo ogljičnega trga: povečanje cilja EU glede zmanjšanja emisij na 30 odstotkov v letu 2020, ukinitev številnih pravic v fazi 3, predčasen pregled letnega linearnega faktorja zmanjša-nja, razširitev področja uporabe EU ETS na

druge sektorje, omejitev dostopa do medna-rodnih dobropisov in diskrecijski mehanizmi uravnavanja cen.

Odzivi poslancev

»Zakaj zviševati stroške, ko potrebujemo rast?« se je ob napovedi sprememb vpra-

šala finska poslanka Eija-Riitta Korhola (EPP), ki je menila, da je Komisija s spreminjanjem pravil EU že naredila neprijazno za vlagatelje.

»Komisija ima pristojnosti, da naredi majhne spremembe. Zakaj niste izko-

ristili te možnosti?« je vprašal Chris Davis (Velika Britanija, ALDE). Poslanec nizozemskih Zelenih Bas Eickhout pa je Komisijo pozval, naj se namesto ukvarjanja z začasnimi ukrepi posveti izdelavi urnika strukturne reforme sistema za trgovanje z izpusti. 

vIrI:EC, 2012. Report from the Commission to the European Parliament and the Council. The state of the European carbon market in 2012.Evropski parlament, 2012. Sistem EU za trgovanje z iz-pusti potrebuje spremembe, menijo poslanci. Direktorat za medije.

Gospodarska kriza je upočasnila proizvodnjo, podjetja pa zato nimajo več toliko potreb po dovolilnicah za izpuste.

Pro

moci

ja

IRGO

dec

ember

2012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

75

34O

KO

LJE

pred leti ste se odločili za strukturno preobli-kovanje Inštituta. kakšna je zdaj vaša pozicija na trgu glede na to, da rudarstvo v Sloveniji usiha, premogovništvo je v krizi, avtocestni program je v večji meri realiziran, pri gradnji hidroelektrarn se zatika, naložb v infrastruk-turne projekte pa je malo. kje se kažejo večje tržne priložnosti?

Vaše vprašanje zahteva nekoliko obširnejši odgovor. Najprej bi se dotaknil področja ru-darstva in tako rekoč kontinuirane krize, ki v panogi traja že zadnjih 60 let. Odločitev, da se pospešeno zapirajo rudniki, je bila po-gojena s tremi dejavniki. Prevladujoči je bil gotovo ekonomski, saj so bile cene surovin na trgu nizke, stroški pridobivanja v Sloveniji in v Evropi pa višji kot v deželah drugega in tretjega sveta. Drugi je bil političen, saj se je vsaj eden od rudnikov zaprl zato, ker ni bilo političnega interesa za pridobivanje strateško in varnostno zelo pomembne surovine. Zadnji je bil okoljski - ponekod so stoletja proizvodnje pustila tako velike posledice v okolju, da so se rudniki zaprli, kljub temu da so bili ostali po-goji za nadaljnjo delovanje izpolnjeni. Danes prva dva razloga, ki sta pripeljala do ugaša-nja dejavnosti, ne vzdržita več. Ekonomska realnost in razpoložljive zaloge kažejo, da bi verjetno lahko ponovno odprli določene že zaprte rudnike. Politična realnost pa je še bolj

prepričljiva. Evropa se počasi zaveda, da mora strateško zagotoviti višjo stopnjo surovinske samozadostnosti. Edini razlog, ki še vzdrži, je okoljski, a nanj bi lahko odgovorili z razvojem novih tehnologij. V tej luči še vedno vidim možnost za oživitev rudarstva in s tem tudi nadaljnjega delovanja IRGO na tem področju. Vendar na to ne moremo bistveno vplivati, saj gre za strateški premik, ki se mora zgoditi na nivoju EU.

Na žalost je potrebno poudariti, da so nekateri naši kovinski rudniki zaprti na tak način, in to je bila ponovno politična oziroma okoljska zahteva, da preprosto ne obstaja več ekonom-ska upravičenost po ponovnem odpiranju. V razvitih evropskih državah so to počeli povsem drugače in so rudnike in premogovnike prepro-sto konzervirali in v najkrajšem možnem času lahko zadevo aktivirajo.

Se pravi, da je bila preusmeritev nujna?

V času največje krize rudarstva se je IRGO preu-smeril na področje geotehnike in zaščite okolja ter se pravočasno pripravil na izzive, povezane z izgradnjo infrastrukture, ki je v Sloveniji potekala v zadnjih 15 letih. Transformacija je bila uspešna, zato ker smo obstoječe znanje nadgradili in uporabili v druge namene. Vzroki za zastoj naložb v infrastrukturo in za kolaps gradbeništva se razlikujejo od težav, s katerimi se je srečalo rudarstvo, vendar je situacija, v

Za njimi je pol stoletja.

toda inštitut za rudarstvo,

geotehnologijo in okolje

(irGO) bo morda čez čas

moral celo razmišljati o

spremembi imena. njihov

predhodnik rudarski inštitut

je razvoj gradil na rudarstvu,

irGO pa se je po zapiranju

rudnikov v Sloveniji moral

odločiti za spremembo

portfelja. Kam so se usmerili,

kje so zdaj in koliko je sploh

še vredno znanje, ki ga imajo

veliko in ga prodajajo tudi na

tuje? Odgovarjal je direktor

dr. Vladimir Vukadin.

priložnosti iščemo v tujini, doma pokop stroke

irGO34O

KO

LJE

dec

ember

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. V

ladi

mir V

ukad

in

75

OKO

LJE

35

kateri smo se znašli, podobna kot v preteklosti. Težja je s stališča, da je trenutna kriza globalna in da skoraj ni države ali sektorja, ki ne bi bil prizadet. Svoje znanje bomo morali ponovno nadgraditi in preusmeriti, vendar bomo mo-rali izzive najverjetneje iskati in jih že iščemo v tujini.

Rad bi pa izpostavil še en vidik, ki se ga mogoče premalo zavedamo. Mislim na ohranjanje in prodajanje znanja. Enkrat, ko panoga zamre, je to v tako majhnih državah, kot je Slovenija, njen konec. S tem izgubljamo del suverenosti in del tradicije. Tradicija pa je pomembna, saj nam ravno v tako težkih časih pomaga, da najdemo navdih za nov zagon in preboj. Tudi ta odločitev je strateška in je v naših rokah. Dogovoriti bi se morali, da ohranimo čim več znanj doma in s tem pustimo našim zanamcem boljše izhodišče in več samozavesti. To je na nivoju podjetja uresničljivo le ob nenehnem po-mlajevanju kolektiva s strokovnjaki različnih, a sorodnih profilov in uvajanju novih znanj. IRGO to zelo skrbno počne, kar nam omogoča fleksibilnost in hitre preusmeritve v različne panoge. Rezultat te strategije je, da smo krizna leta uspeli dokaj uspešno prebroditi.

vaših referenc na področju okolja je precej. na katerih področjih ste strokovno najbolj konkurenčni?

Če pogledamo našo zgodovino lahko vidimo, da se je naš predhodnik - Rudarski inštitut, ki je bil ustanovljen 1927 že od samega začetka ukvarjal tudi z okoljem. Danes lahko naše de-lovanje na področju okolja razdelimo na štiri sklope. V prvega uvrščamo preprečevanje, nad-zorovanje in saniranje vplivov naravnih nesreč, predvsem plazov. Tu imam v mislih geološko--geotehnično preiskovanje, geotehnični moni-toring in projektiranje ter nadzor gradbenih posegov. V zadnjih letih smo tako preiskovali, nadzorovali in projektirali sanacije številnih manjših plazov po celi Sloveniji. Aktivno smo sodelovali tudi pri nekaterih medijsko najbolj odmevnih, kot so Znosnice, Macesnik, Slano Blato, Stogovec.

V drug sklop sodijo naše aktivnosti na področju preiskovanja, monitoringa in varovanja virov podzemne vode. Na IRGO tako opravljamo raziskave za zajem podzemne vode (pitne in tehnološke), izvajamo monitoring in hidroge-ološko modeliranje, s pomočjo katerega dolo-čamo interakcijo podzemnega vodnega telesa z gradbenimi posegi ali z okoljem (deponijami) ter izdelujemo strokovno dokumentacijo za pridobitev dovoljenj. Pri nas smo izvedli mo-deliranje transporta in širitve radionuklidov z odlagališča nizko radioaktivnih odpadkov ter pripravljali strokovne podlage za zagotovitev oskrbe s pitno vodo v Pomurju. Izdelali smo številen presoje vpliva gradbenih posegov na podzemno vodo ter predpisali potrebne ukrepe

za zaščito tega ključnega naravnega vira.

V tretji sklop sodijo naše aktivnosti pri izdelavi projektne dokumentacije za odlagališča in de-ponije komunalnih in gradbenih odpadkov. V zadnji sklop pa bi uvrstil dejavnosti, ki jih izva-jamo v spremljanja vplivov gradbenih posegov na okolje. Na IRGO tako izvajamo geotehnični monitoring, operativne monitoringe varovanja vseh sestavin okolja, flore in favne, naravne in kulturne dediščine, monitoringe vibracij, hrupa, praha, objektov in ostalega. Trenutno izvajamo monitoringe na največjih projektih izgradnje plinovodov (Rogatec – Vodice), hi-droelektrarn (HE Krško in Brežice), predorov (Markovec, Sten) in cest.

med vašimi mlajšimi oddelki je oddelek za te-renske in laboratorijske meritve? tudi sicer ste informacijsko opremljeni za terensko geolo-ško-geomehansko raziskovanje. ali je na trgu še vedno dovolj interesa za raziskovanje glede na zmanjšanje finančnih virov za te namene?

Imamo sicer zelo dobro opremljen oddelek z lastnim laboratorijem in usposobljenim ka-drom za terenske in laboratorijske raziskave. Interes je še vedno prisoten, vendar pa je stanje na trgu močno popačeno. Na javnih razpisih je edino merilo najnižja cena, pomanjkanje posla pa je pripeljalo do tega, da so cene že dolgo časa zelo depresirane. Praviloma so cene že tako nizke, da ekonomske logike že zdavnaj ni več. Postavlja pa se legitimno vprašanje, ali se preiskave izvajajo skladno s strokovnimi zahtevami in ali naročnik v končni fazi res dobi najbolj ugodno rešitev. Ravno na tem segmentu se najbolj bojimo, da je to zadnji korak, s kate-rim bomo pokopali stroko in znanje in da bodo posledice pri posameznih zgrajenih objektih lahko katastrofalne.

Slovenija je v zadnjih letih večkrat močno čutila posledice elementarnih nesreč, tudi s sanacijami zemeljskih plazov so problemi in še večji s protipoplavno varnostjo. ali ima stro-ka pregled, kje so v državi problemi največji, zakaj in kaj bi morala storiti država na tem področju?

Stroka ima relativno dober pregled, kje so pro-blemi največji. Hidrologija ni naše področje, a če potegnemo vzporednico s stanjem večjih plazov, lahko ugotovimo, da bi se lahko veliko storilo že z rednim vzdrževanjem strug rek, potokov in hudournikov ter s postavitvijo novih protipoplavnih nasipov in vzdrževanjem obstoječih. Voda ni odgovorna le za poplave, temveč je tudi ključni sprožilni mehanizem za nastanek plazov in podorov.

Drugi del odgovora leži v prostorskem planira-nju. V zadnjih desetletjih se je gradilo na podro-čjih, kjer se ni gradilo nikoli prej v zgodovini. Naši predniki so dobro vedeli, kje se lahko kaj postavi in kje ne. Danes lahko to znanje znanstveno podkrepimo. Veliko je primerov,

ko določeni objekti ali celo naselja zaradi na-ravnih danosti ne bi smeli stati tam, kjer sto-jijo. Na žalost pri takih odločitvah velikokrat odločilno vlogo igra kapital. V kolikšni meri se bodo razmere poslabšale zaradi podnebnih sprememb, ne moremo oceniti. Z gotovostjo pa lahko identificiramo območja, ki so ali ki bodo pri določenih scenarijih prizadeta.

kot specializirana strokovna inštitucija za presojo vplivov izgradnje velikih objektov na okolje zagotovo lahko ocenite, v kakšnem odnosu so prostorski načrti in načrtovanje pomembne javne infrastrukture. kje se zatika?

Največji problem je toga in neživljenjska zako-nodaja, ki je bila velikokrat sprejeta ali privzeta brez tehtnega premisleka in sodelovanja širše strokovne javnosti. Veliko bi se lahko storilo tudi s spremembo klime pri inštitucijah, ki izvajajo, izdajajo in nadzirajo umeščanje objek-tov v prostor na lokalnem in državnem nivoju. Problem je sistemski, sociološki in političen, ne tehničen.

kot izvoznik znanja ste našli svoje priložnosti predvsem na trgih bivše jugoslavije. katere reference bi izpostavili?

Izpostavil bi predvsem znanje na področju projektiranja predorov in izvajanje operativ-nega monitoringa in meritev. Tega uspešno plasiramo preko našega hčerinskega podjetja IRGO Consulting predvsem v Črni Gori in v zadnje času v Bosni in Hercegovini.

Za katero vašo dejavnost je zdaj na trgu največ povpraševanja in kaj pričakujete od leta 2013?

V tem trenutku je težko izpostaviti določeno dejavnost, saj je stopnja negotovosti zelo visoka na vseh področjih. Pričakujem, da bo prihaja-joče leto še težje, kot je bilo leto 2012, ter da bo prišlo do nadaljnjega krčenja dejavnosti v Sloveniji, če se ne bodo zagnali novi projekti (II. tir, III. os, hidroelektrarne…). Poiskati bo treba vse notranje rezerve, še bolj optimizirati delovni proces in poiskati priložnosti v tujini. Za tujino se bo potrebno povezati s sorodnimi podjetji, saj smo za prevzem večjih projektov posamezna podjetja premajhna. Z optimizmom me navdaja predvsem prepričanje, da imamo v Sloveniji akumuliranega dovolj kvalitetnega znanja in da nam trdo delo ni tuje. 

OKO

LJE

35

dec

ember

2012

75

36O

KO

LJE

interSerOH

interseroh in trajnostni razvoj

Sledimo ideji integrirane trajnostne usmeritveV Interserohu se zavedamo, da so trajnostni vidiki našega delovanja medsebojno tesno prepleteni: naših poslovnih, okoljskih in druž-benih prizadevanj medsebojno ni mogoče ločevati.

Trajnostni razvoj razumemo kot uravnoteženo delovanje s hkratnim doseganjem ciljev na po-slovnem, okoljskem in družbenem področju. Ob izvajanju naše glavne dejavnosti – zbiranje in predelava odpadnih surovin – se vse tri dimenzije medsebojno močno prekrivajo, tako da ni mogoče poročati o dosežkih in ciljih na enem področju (npr. poslovnem ali družbenem) brez upoštevanja dejavnosti in dosežkov na drugem (npr. okoljskem). V pre-sečno množico vseh treh dimenzij umeščamo svoje zavezance.

V poudarkih trajnostne usmeritve Interseroha združujemo poročanje o rezultatih izvajanja storitev na področju ravnanja z odpadnimi produkti, zadovoljstvu naših strank zave-zancev, kompetencah in razvoju zaposlenih, procesih spodbujanja inovacijskega delo-vanja zaposlenih ter o okoljski in družbeni odgovornosti. Trajnostna usmeritev podjetja Interseroh je popolnoma vgrajena v naše poslovanje in dejavnost.

Poudarki trajnostnega delovanja v letu 2012V letu 2012 smo v Interserohu nadaljevali de-javnosti na področju trajnostnega delovanja. Predstavljamo le najpomembnejše projekte s področja poslovne odličnosti, okoljske od-govornosti, družbene skrbnosti ter skrbi za zavezance in zaposlene v podjetju Interseroh, ki smo jih v iztekajočem se letu izvedli ali v njih sodelovali.

o novostih s področja ravnanja z odpa-dnimi produkti smo obveščali in opozar-jali na konferencah, strokovnih srečanjih, posvetih in dogodkih

KONFERENca »OKOLJE IN ODPaDKI«

V organizaciji podjetja Založba Forum Media in pod generalnim pokroviteljstvom podjetja Interseroh je marca na Brdu pri Kranju pote-kala strokovna konferenca z naslovom Okolje in odpadki 2012. Skoraj 100 udeležencev iz različnih podjetij, javnih ustanov in organizacij je prisluhnilo 11 predavanjem o problematiki zmanjševanja škodljivih vplivov nastajanja od-padkov in njihove maksimalne izrabe zaradi znižanja stroškov poslovanja in doslednega upoštevanja nove zakonodaje.

OKOLJSKI SIMPOZIJ »ODPaDKI Za SUROVINE«

Pod okriljem specializirane revije za traj-nostni razvoj EOL in pod pokroviteljstvom Interseroha je junija v celju potekal strokovni okoljski simpozij na temo Odpadki za surovi-ne – za večjo konkurenčnost gospodarstva. Simpozij je v ospredje postavil temo odpadka kot surovine in skušal odgovoriti na vpraša-nja, kako Slovenija gospodari z naravnimi viri, kje so na področju ravnanja z odpadki mo-žnosti za povečanje konkurenčnosti našega gospodarstva, kakšen je odnos do odpadka kot surovine, kako spodbuditi, da odpadek postane vir itd.

V Interserohu smo na simpoziju predstavili ekonomske vzvode za doseganje okoljskih ci-ljev ravnanja z odpadno embalažo in drugimi odpadnimi produkti ter udeležence opozorili, da potrebujemo v Sloveniji ekonomske vzvo-de, ki bodo vse deležnike v sistemu spodbujali k doseganju višjih ciljev pri zbiranju ločeno zbranih frakcij in njihovi predelavi.

Na simpoziju so sodelovali znani okoljski stro-kovnjaki, vključno s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS.

KONFERENca »POSLOVNa LOGISTIKa«

Podjetje Hidria je v tesnem sodelovanju s podjetjem Interseroh pripravilo projekt Optimizacije sistema ravnanja z odpadno em-balažo. Organizatorji konference Poslovna lo-gistika, ki je potekala septembra v Portorožu, so s priznanjem Zelena logistika 2011 nagradili prizadevanja Hidrie za varovanje okolja in ure-sničevanje okoljevarstvenih ciljev. S projektom optimizacije ravnanja z odpadno embalažo so v podjetju Hidria za več kot trikrat zmanjšali količino odvozov embalaže, emisije cO2 na letni ravni pa so znižali kar za 120 ton.

DOGODEK »INTERSEROHOVI DNEVI«

Oktobra je podjetje Interseroh organiziralo že tradicionalno strokovno srečanje, ki smo ga poimenovali Interserohovi dnevi. Letos je to srečanje potekalo nekoliko drugače, v obliki vodenih ogledov predelovalnih obratov in sortirnic v Sloveniji in avstriji. Na primerih iz prakse smo zavezancem predstavili postopke in tehnologije zbiranja, priprave in predelave odpadnih produktov ter ponazorili, za kakšne namene se uporabljajo sredstva za ravnanje z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo ter drugimi produktnimi skupinami, ki se zbirajo in predelujejo v okviru razširjene proizvajalčeve odgovornosti.

Strokovnega srečanja se je udeležilo več kot 80 zavezancev.

Pro

moci

ja

Na konferenci je Vesna Tomše iz Interseroha na primeru iz prakse pred-stavila optimizacijo količine in stroškov

ravnanja z odpadnimi produkti

Skupina udeležencev Interserovih dnevov na ogledu sortirnice in predelovalnih

obratov

dec

ember

2012

75

OKO

LJE

37

STROKOVNI POSVET »SPREMEMBE Na PODROČJU RaVNaNJa Z ODPaDNO EMBaLažO«

Na strokovnem posvetu, ki smo ga v Interserohu novembra organizirali za svoje zavezance, smo opozorili na spremembe na področju ravnanja z odpadki in odpadno em-balažo. Te lahko prinesejo izrazit dvig stroškov, ki jih zaradi načela razširjene proizvajalčeve odgovornosti za ravnanje z odpadno emba-lažo namenja gospodarstvo.

Družba Interseroh je zavezance tudi opozorila na morebitne spremembe v zakonodaji na področju ravnanja z odpadki, ki bodo vplivale tudi na ravnanje z odpadno embalažo.

Posveta se je udeležilo več kot 40 zavezancev.

na sejmih smo se predstavili in okoljsko ozaveščali

EKO SEJEM

Podjetje Interseroh se je maja letos uspe-šno predstavilo na 9. sejmu EKO v celju. Obiskovalcem smo predstavili rešitve pri upravljanju tokov odpadnih produktov. Da gre za zelo aktualno temo v slovenskem prostoru, dokazuje tudi lepa obiskanost razstavnega prostora.

MEDNaRODNI OBRTNI SEJEM (MOS)

Septembra je družba Interseroh sodelovala na Mednarodnem obrtnem sejmu v celju. Poleg poslovnega stičišča smo na razstavnem prosto-ru družbe Interseroh za obiskovalce pripravili fotogalerijo najodmevnejših ozaveščevalnih akcij »Vrni embalažo v reciklažo« in »Podari pokrov-ček. Majhen pokrovček za veliko pomoč«.

Prek 500 obiskovalcev je v poučni igri SMETris preizkusilo znanje o ločevanju odpadkov. Tako so ločili skoraj 30.000 bioloških, nevarnih, plastičnih, steklenih in papirnatih odpadkov. Prepričani smo, da se bo tudi prek ozaveščanja znanje o pravilnem ločevanju odpadkov razširi-lo v še več slovenskih gospodinjstev ter bomo odpadke uspešneje in bolj temeljito ločevali tudi doma.

ŠTUDENTSKa aRENa

Podjetje Interseroh je sodelovalo na 13. Študentski areni, ki je potekala oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Mlade smo ozaveščali o pravilnem ravnanju z od-padki in drugimi odpadnimi produkti. Na nekoč odsluženih računalnikih je mesto našla tudi Interserohova poučna in zabavna igra SMETris o pravilnem ravnanju z odpadki.

Zmagovalce SMETrisa smo nagradili s kom-pleti košev za ločeno zbiranje odpadkov, z majicami in biorazgradljivi vrečkami za go-spodinjske odpadke.

o pravilnem ravnanju z odpadki smo ozaveščali na prireditvah

NaTEČaJ »ZELENa OBČINa«

Natečaj Najbolj zelena občina 2011 je organi-ziralo podjetje Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor RS, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije. Ključni namen natečaja je izpostaviti in na-graditi občine, ki si najučinkoviteje prizadevajo za okoljsko skrb in trajnostni razvoj.

Družba Interseroh je natečaj podprla kot ge-neralni pokrovitelj zaključne prireditve, ki je potekala letos januarja. S konkretnimi primeri dobre prakse želimo v Interserohu spodbuditi druge občine, prebivalce ter državo k iskanju in implementaciji izvirnih okoljskih rešitev.

BMW EKO REGaTa

Na Bledu je maja potekal športno-izobraže-valni-družabni dogodek 2. BMW EKO regata, ki povezuje podjetja in izobraževalne ustanove z namenom izobraževanja o pomenu trajno-stnega razvoja in vpliva na okolje. Podjetje Interseroh je kot partner na dogodku sode-lovalo v več programskih sklopih: v modulu za trajnostni razvoj je slušatelje navdušila dr. Manica Ulčnik Krump s predavanjem »Trajnostno ravnanje z odpadno embalažo: od odpadka do visoko tehnološkega izdelka po meri in željah kupca«.

Na osrednjem delu dogodka v Veliki Zaki smo zagotovili učinkovite in zanesljive rešitve pri ravnanju z odpadno embalažo ter tako

omogočili, da so obiskovalci skupaj s podjetji uresničevali načela trajnostnega razvoja. Pod motom »Vrni embalažo v reciklažo« smo s partnerjem Infrastruktura Bled d.o.o. opremili prireditveni prostor z zabojniki in zastavami, 10 študentov pa je skrbelo za ozaveščanje o ločenem oddajanju odpadne embalaže in dru-gih odpadkov ter čistilo prizorišče dogodka. V projektu je sodelovalo prek 50 slovenskih podjetij, 8 veleposlaništev, 11 univerz in 32 slovenskih osnovnih šol, ki so del programa ekošol.

PODaRI POKROVČEK. MaJHEN POKROVČEK Za VELIKO POMOČ

Maja letos je podjetje Interseroh v sodelova-nju z družbama BTc city Ljubljana in Dana ter športno-humanitarnim društvom Never Give Up organiziralo okoljsko-humanitarni dogodek zbiranja odpadnih plastičnih pokrovčkov. Iz odpadnih plastičnih pokrovčkov smo sestavili največji mozaik iz odpadnih plastičnih po-krovčkov na svetu. Vsa sredstva od položenih pokrovčkov, prodaje panoramske fotografije, srečelova in prostovoljnih prispevkov smo namenili v dobrodelne namene.

DM TEK Za žENSKE

Na 7. dm teku za ženske, ki ga je obiskalo več kot 13.000 ljudi, smo junija letos skupaj z javnim komunalnim podjetjem Snaga že drugič organizirali ločeno zbiranje odpadkov.

Kot pobudnik, nosilec in organizator ločenega zbiranja odpadkov smo poskrbeli za posta-vitev ekoloških otokov. Udeleženci so lahko na ekoloških otokih ločeno oddali odpadno plastično, stekleno in papirnato ter kartonsko embalažo, biološke odpadke in mešane ko-munalne odpadke. V posebne zabojnike smo zbirali plastične pokrovčke in jih ob koncu prireditve predali v dobrodelni namen.

Po koncu prireditve je bilo prizorišče čisto še isti dan, zbrali pa smo 2.040 kg odpadkov, od tega 920 kg mešane plastične in kovinske embalaže, 630 kg papirne in kartonske emba-laže, 150 kg steklene embalaže in le 300 kg mešanih komunalnih odpadkov. Ločeno smo tako zbrali kar 85 odstotkov vseh odpadkov, ki so nastali na prireditvi.

Mladi so v zabavni in poučni igri SMETris preizkusili svoje znanje o ločevanju

odpadkov

S sloganom »Vrni embalažo v reciklažo« smo opozarjali na pravilno ločevanje in

oddajanje odpadkov

Sestavili smo mozaik iz 500.000 odpadnih plastičnih pokrovčkov

dec

ember

2012

75

38O

KO

LJE

S sloganom »Vrni embalažo v reciklažo« smo dokazali, da skupaj z obiskovalci, organizatorji in lokalnim komunalnim podjetjem lahko od-govorno ravnamo z okoljem in tudi odpadki ter jih vrnemo v krog ponovne uporabe.

KOMUNaLIaDa

Junija je v Kopru potekalo že 28. srečanje de-lavcev komunalnega gospodarstva Slovenije – Komunaliada 2012. Tradicionalnega in najbolj množičnega srečanja predstavnikov in zapo-slenih v komunalnem gospodarstvu Slovenije se je udeležilo tudi podjetje Interseroh ter se med drugim predstavilo s projektom »Vrni embalažo v reciklažo«. Letošnja Komunaliada je bila prva v vrsti preteklih Komunaliad, ki se lahko pohvali z ločenim zbiranjem odpadkov. V ta namen smo skupaj s Komunalo Koper postavili 20 zabojnikov za ločeno zbiranje plastične, papirne ter kartonske in steklene embalaže, bioloških odpadkov in mešanih komunalnih odpadkov. Naša modra 15-član-ska ekipa se je odlično odrezala in prizorišče temeljito očistila več kot 3.200 kg odpadkov. Skupaj z udeleženci smo ločeno zbrali kar 65 odstotkov vseh nastalih odpadkov, od tega je bilo skoraj 40 odstotkov plastične embalaže (1.200 kg). Veliko se je nabralo tudi bioloških odpadkov (450 kg), stekla (300 kg) ter nekoliko manj papirnate in kartonske embalaže (180 kg).

RaZŠIRILI SMO ZBIRNa MESTa Za BaTERIJE BREZ ENERGIJE

Baterije in akumulatorji vsebujejo težke kovine, ki zahtevajo skrbno odlaganje in predelavo. Uvrščamo jih med nevarne odpadke. Zato da bi ozaveščali o ustreznem ravnanju z od-padnimi baterijami, smo v nekaterih javnih ustanovah z visoko okoljsko in družbeno odgovornostjo, kot so univerze, ministrstva, državne agencije, tehnološki parki, trgovski centri ipd., v novembru začeli postavljati brez-plačne zabojnike za zbiranje odpadnih baterij.

Za delo smo nagrajeni

NaGRaDa Za POSLOVNE DOSEžKE

Slovensko-nemška gospodarska zbornica je v okviru Plesa nemškega gospodarstva »Der

deutsche Ball« prvič podelila nagrado za poslovne dosežke v slovensko-nemških go-spodarskih odnosih, imenovano »Preis der deutschen Wirtschaft«.

žirija, ki so jo sestavljali ugledni nemški gospodarstveniki, je za nominacijo izbirala med vsemi prijavljenimi podjetji, ki poslujejo v slovensko-nemških gospodarskih odnosih.

V kategoriji velikih podjetij je bilo za prejemni-ka nagrade izbrano prav podjetje Interseroh. žirijo je prepričalo z dobrimi poslovnimi rezul-tati in izvajanjem svoje dejavnosti. S predelavo surovin in njihovim ponovnim vračanjem v obtok Interseroh pozitivno vpliva na zmanj-šanje obremenitve okolja, hkrati pa dokazuje, da lahko pametno ravnanje z odpadki odpre poti do dobrih poslov.

NaGRaDa Za PROJEKT »VRNI EMBaLažO V REcIKLažO«

V okviru Razpisa priznanj celjskega sejma na sejmih Energetika, Terotech – vzdrževa-nje, varjenje in rezanje ter EKO smo prejeli bronasto plaketo za lasten projekt »Vrni em-balažo v reciklažo«. Merila za izbor najboljših izdelkov so bila inovativnost, kakovost izdelave, oblikovanje izdelka, tržna zanimivost, okoljska prijaznost izdelka, energetska učinkovitost pri izdelavi in uporabi izdelka, racionalnost, uporabnost, vzgojni učinek in druga, za po-samezni segment sejma različna specifična merila. Po teh merilih je strokovna komisija produkt »Vrni embalažo v reciklažo« nagradila z bronasto plaketo in steklenim pokalom. »Vrni embalažo v reciklažo« je projekt, s katerim želimo javne množične prireditve narediti oko-lju čim prijaznejše tako, da večino odpadkov ločeno zberemo že med samo prireditvijo, obiskovalcem pa s prijaznim pristopom po-magamo pri ustreznem ravnanju z odpadno embalažo.

NaJBOLJŠE LETNO POROČILO 2011 PRI TRaJNOSTNEM RaZVOJU

Podjetje Interseroh Slovenija je na tekmova-nju za najboljše letno poročilo, ki ga že 13. leto zapored organizira časnik Finance, novem-bra prejelo pomembno priznanje – nagrado za najboljše letno poročilo pri trajnostnem

razvoju med slovenskimi podjetji.

Za doseganje zastavljenih ciljev potrebu-jemo motivirane in predane zaposlene ter prijazno delovno okolje

TEaM BUILDING V PIRaNU

Poleti smo za zaposlene organizirali team buil-ding v Piranu. Zaposleni so se srečali z izzivi, kako prestopiti svoje meje in v ekipnem duhu sproti učinkovito reševati strateške probleme. Dogodek smo zaključili v športnem duhu s kolesarjenjem po slovenski obali.

NOVOLETNO SREČaNJE ZaPOSLENIH

V Interserohu vsako leto decembra pripravi-mo interno srečanje, na katerem so zaposleni seznanjeni z rezultati poslovanja, aktualnimi dogajanji, načrti in usmeritvami podjetja. Srečanje je namenjeno tudi izobraževanju v obliki strokovnih predavanj in delavnic. Dogodek je hkrati tudi priložnost, da zaposleni predstavijo svoje delo in dosežke v tekočem letu.

DRUžINI PRIJaZNO PODJETJE

Družba Interseroh je ob pomoči inštitu-ta Ekvilib pripravila natančne smernice na področju upravljanja delovnih procesov in kakovosti delovnega okolja, ki bodo zaposle-nim v podjetju še bolj olajšale usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Revizorski svet je dokumentacijo pregledal in potrdil pre-jetje osnovnega certifikata »Družini prijazno podjetje«. Za dosledno izpolnjevanje ukrepov in svetovanje zaposlenim smo v podjetju oblikovali projektno skupino za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Interseroh, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d.o.o.

V Interserohu smo poskrbeli, da je bilo prizorišče prireditve čisto še isti dan

Nagrado je prevzela direktorica Mateja Mikec

Zaposleni v Interserohu v nekoliko drugač-nem »delovnem« okolju

Interseroh Slovenija je družini prijazno podjetje

OkO

ljski

pate

nti

dec

ember

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. B

rank

a M

ušič

75

OKO

LJE

39

Patentov, ki bi nas varovali

pred elektromagnetnim

sevanjem, ni veliko, pač pa

je vsak dan več škodljivega

sevanja, zato upravičeno

vzbuja pozornost nov patent

– premaz Spektra eMa, ki

absorbira elektromagnetna

sevanja. Med avtorji patenta

je tudi dr. Branka Mušič, ki

je najprej delala v razvojnem

centru Heliosa, zdaj pa je

direktorica nanotesla inštituta

v Kolektorju. njena strokovna

področja so nanomateriali,

polimerni materiali in

kompoziti. in kako so razvili

premaz Spektra eMa, ki naj bi

bil najboljši na svetu?

OKOLJSKi Patenti

kakšna je osebna izkaznica za patent, za pre-maz, ki absorbira elektromagnetna sevanja? kako je prišlo do tega raziskovalnega presežka (avtorji, nosilci, finance …)?

Že v letu 2011 smo vložili patentno prijavo za izum »sinteza premaznega kompozitnega absorberja elektromagnetnega sevanja na osnovi keramičnih feritnih materialov«, tako da v kratkem pričakujemo podelitev patenta. Ideja za razvoj novega materiala je nastala kot posledica povezovanja raziskovalne institucije Nanotesla institut Ljubljana in gospodarskega, proizvodnega podjetja Helios Domžale, d. d., v želji po razvoju novih, naprednih materia-lov, ki bi obema doprinesla prednost na trgu pred konkurenco. Prijavitelji patentne vloge so Kolektorjev Nanotesla institut Ljubljana, Helios Domžale, d. d., in Kolektor Magma, d. o. o. Avtorji patenta (izumitelji) smo dr. Branka Mušič, dr. Andrej Žnidaršič in Nevenka Rajnar. V razvoj omenjenega proizvoda smo vložili več kot 250.000 evrov.

premaz je zaščiten kot patent in je že na trgu. navajate, da je najboljši na svetu. Zakaj? ali podobnih premazov ni? katerim kupcem je v prvi vrsti namenjen?

Premaz tržijo v podjetju Helios Domžale, d. d. Gre za prvi tovrstni premaz, ki absorbira elektromagnetno valovanje v območju med 500 MHz in 3 GHz. Kot premaz obstajajo proizvo-di oz. premazi, ki delujejo kot odbojna plast glede na vpadlo elektromagnetno valovanje. Proizvod je namenjen tako vsem potrošnikom za domačo rabo (notranje in zunanje stene hiš, stanovanj, predvsem spalnih prostorov in otro-ških sob) kot tudi zdravstvenim ustanovam, šolam, posebnim sobam, kjer mikrovalovi lahko vplivajo na delovanje aparatov idr.

bistvena je uporabnost premaza. kako lahko absorbira elektromagnetna sevanja? gre predvsem za zaščito pred mobilno telefonijo?

Ker so brezžične tehnologije/komunikacije v močnem porastu in s tem tudi koncentra-cija elektromagnetnega smoga, kar vpliva na kakovost življenjskega prostora oz. izposta-vljenost ljudi in okolja povečanemu sevanju, smo se odločili ponuditi trgu rešitev – zaščito s premaznimi sredstvi. Premaz absorbira elek-tromagnetno valovanje, ki se pretvori v (zane-marljivo) toplotno energijo. Gre za dolgotrajno zaščito brez stranskih učinkov. Prvenstveno je namenjen zaščiti pred sevanjem brezžičnih komunikacij, absorbira pa tudi sevanja drugih

objektov, ki sevajo v mikrovalovnem področju.

kakšna stopnja elektromagnetnega sevanja je za človeka nevarna in kje vse je današnji uporabnik računalnikov, mobilnih in drugih sodobnih naprav najbolj in realno ogrožen?

Nismo pristojni za navajanje podatkov o ško-dljivosti sevanja za človeka. S tem proizvodom dajemo možnost ljudem, da se dodatno zašči-tijo ne glede na vladna ali druga priporočila, saj se negativni učinki sevanja pokažejo z večletno izpostavo elektromagnetnemu seva-nju. Velikokrat ljudje sami izrazijo zaskrblje-nost zaradi bližine baznih postaj za mobilno telefonijo.

kot direktorica nanotesla instituta doživljate usodo težkega položaja gospodarstva. ali podjetja niso izgubila posluha za sredstva, ki jih namenjajo raziskovalnemu in razvojnemu delo? je še sploh interes za temeljne razi-skave ali gre predvsem za aplikativne? v kaj je usmerjen vaš inštitut, ko gre za okolje in zdravo bivanje? je bil premaz navdih trenutka ali zavestna usmeritev?

Kolektorjev Nanotesla institut Ljubljana je spe-cializiran za razvoj novih proizvodov in tehno-logij na različnih področjih nanomagnetnih in nemagnetnih materialov ter kompozitov. Pri razvoju sledimo zakonodaji in ekonomski sprejemljivosti, kar je tudi del našega poslan-stva. Vstopamo v razvojne aktivnosti podjetij, večinoma slovenskih. Trenutno je gospodar-stvo v težkem položaju, kar se izraža tudi v našem poslu. Ker pa smo usmerjeni v aplika-tivni razvoj, saj razvijamo nove materiale in tehnološke postopke kot plod lastnega znanja, še vedno uspemo najti skupno pot za prido-bitev projektov, usmerjenih v konkurenčne proizvode z višjo dodano vrednostjo. V razvoj tega premaza, ki ponuja kakovostnejše bivalno okolje, smo se podali zaradi odzivov na trgu. 

premaz, ki absorbira elektromagnetno valovanje

Eko

loška

oprEm

a

dec

ember

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

Na sliki: dr. Matej Rajh (levo) in Miha Horvat. Solastnika podjetja Dukin d.o.o.

75

40

OKO

LJE

nova ekološka naprava

na področju gostinstva

CompresPro zmanjšuje

stroške odvoza odpadkov,

prihrani čas in povečuje

udobje pri rokovanju z

odpadno embalažo. Skoraj ni

gostinskega objekta, hotela,

bolnišnice, doma za starejše,

turistične ladje, gospodinjstva,

planinskega doma, podjetja

ali druge organizacije, ki se

ne bi soočala s problematiko

kopičenja odpadne embalaže,

predvsem plastenk, pločevink

in konzerv. inovativnost

naprave CompresPro je

v univerzalnosti, saj lahko

obdela vso navedeno odpadno

embalažo. CompresPro,

proizvajalec je podjetje dukin,

je v profesionalnih kuhinjah

možno vgraditi med ostale

elemente in naprave z enotnim

dizajnom, pojasnjuje direktor

dr. Matej rajh.

eKOLOšKa OPreMa

kaj je glavna inovacija vašega izdelka? Če go-vorimo o izdelčni primarni funkciji, gre torej za stiskanje embalaže oziroma zmanjševanje njenega volumna, ta koncept je seveda že uveljavljen, npr. batne, hidravlične, vijačne stiskalnice. ali se usmerjate v segment kupcev, ki potrebujejo manjšo napravo, torej je temu ustrezno prilagojena kapaciteta izdelka?

Glavno inovacijo naše stiskalnice predstavljata univerzalnost (obdelamo vso odpadno embala-žo – od konzerv, plastenk (PET) do tetrapakov) in kompaktna izvedba, saj jo je možno umestiti v kuhinjski prostor, česar konkurenčni izdelki, po našem vedenju, ne omogočajo. Prednost je tudi v veliki stopnji kompresije odpadkov (do 80 odstotkov), v možnosti naknadnega ločeva-nja stisnjenih odpadkov, enostavnem čiščenju, saj se da notranje dele sneti in oprati v pomi-valnem stroju. Odpadki avtomatsko padajo v koš, plastenka ostane stisnjena, kljub temu da jo stiskamo brez zamaškov, za ločeno zbiranje zamaškov je poseben prostor.

Pomembno je tudi poudariti, da je naprava varčna z električno energijo in enostavna ter varna za uporabo. Stiskalnica deluje na elektromotor in za pogon ne uporablja hi-dravličnega olja, kar pomeni, da ni možnosti razlitja olja ter ne nastaja nevarni odpadek zaradi menjave hidravličnega olja. Najprej

smo na trg dali univerzalno stiskalnico od-padne embalaže z imenom COMPRESPRO, ki je primerna za profesionalne kuhinje, kot so restavracije, domovi za ostarele, šole in vrtci.

Naslednje leto bo na trg prišla univerzalna sti-skalnica COMPRESHOME, ki bo namenjena gospodinjstvom.

kakšen je ekonomski izplen za kupce vašega izdelka, kdaj in kako se investicija povrne?

Ekonomski izplen je odvisen od geografske lege uporabnika. Predstavljajte si npr. težko dostopne kraje, kot so: planinske koče, smu-čarski centri, kjer je dostopnost komunalnih vozil težavna in so zaradi tega povečani stro-ški odvozov. Drugi primer so npr. centri mest, kamor komunalna vozila težko dostopajo. Pomemben je še način zaračunavanja, ki obi-čajno temelji na frekvenci odvozov in velikosti posod. Z ustrezno stisnjeno embalažo lahko

priročna univerzalna stiskalnica za odpadno embalažo

naprava je varčna z električno energijo in enostavna ter varna za uporabo.

dec

ember

2012

foto

: arh

iv F

it m

edia

foto

: arh

iv p

odje

tja

Mar

ko O

mah

en

Bra

nko

rož

ič

napovedi so bolj ugibanjamarko omahen, omaplast:

1. Letošnje leto bomo končali slabše. Prvi kvartal je bil uspešen, potem pa so se

začela nihanja v povpraševanju. Predvsem drugo polovico leta smo čutili oz. še čutimo občutno zmanjšanje tržne aktivnosti. Pri vsem najbolj skrbi, da se plačilna sposob-nost podjetij tudi v tujini zelo slabša. Glede na to, da izvozimo 95 odstotkov vseh pro-izvodov na tuje trge, do sedaj nismo imeli težav s tem. V naslednjem letu bomo največ energije usmerili v prodajo tistim podjetjem, ki so sposobna plačevati svoje obveznosti. To pa pomeni iskanje novih kupcev in novih trgov.

2. V prvi polovici 2013 ne pričakujemo bistvenih sprememb na trgu. Kakšno

povpraševanje bomo imeli v drugi polovici, pa niti ne znamo napovedati. V trenutnih razmerah so vse napovedi za več kot pol leta vnaprej bolj ugibanja, na katera se ne moreš zanesti.

3. Kakšne ukrepe naj sprejmejo v vladi, ne želim komentirati. Ko so razpisali

volitve, sem se jih udeležil in volil, da se mi ne bo treba ukvarjati s politiko. Z na-šega vidika bi pričakoval samo več posluha predvsem takrat, ko se podjetja odločijo za investicijo. Naj vsaj takrat pokažejo, da smo pomemben člen slovenskega gospodarstva in nam ponudijo popolno storitev. To bi bila odlična motivacija za prihodnost, saj v tem trenutku nimamo občutka, da naše uspešno poslovanje kaj velja. 

POSLOVna PriČaKOVanJa 2013

Znakov oživljanja ni, a rast bobranko rožič, količevo karton:

1. Iztekajoče poslovno leto je bilo za nas izjemnega pomena, skoraj bi rekel, da je

bilo prelomno. V začetku leta smo namreč uspešno zaključili obsežen sklop investi-cij v skupni vrednosti 46 milijonov evrov. Vse so bile namenjene prenovi večjega kartonskega stroja in posledično vpeljave novih premaznih kartonov z višjo dodano vrednostjo na trg. To je sovpadalo z zelo močnim slabljenjem povpraševanja po teh vrstah kartonov, ki se je na globalnem ni-voju izkazovalo z 8-odstotnim negativnim trendom, zato je doseganje zastavljenih ciljev oteženo. Zmanjšanje povpraševanja je zelo verjetno bolj posledica trenutnih tržnih razmer med posameznimi skupi-nami premaznih kartonov kot pa začetek dolgoročnejšega slabljenja rasti potrošnje premaznih kartonov za komercialno pa-kiranje. Ne glede na to bomo proizvedli in prodali za 10 odstotkov več kot v prete-klem letu, finančni rezultat pa se bo gibal na približno enakem nivoju kot preteklo leto.

2. Leto 2013 ne kaže znakov oživljanja. Za to v tem trenutku ni jasnih znamenj.

Naše podjetje je 90-odstotni izvoznik, za-radi tega nismo usodno povezani s padcem BDP in posledično zmanjšanjem potrošnje oz. porabe naših proizvodov. Kot globalni proizvajalec izvažamo namreč v več kot 50 držav. Bistveno bolj občutimo učinek, ki ga ima na trgu stalna rast novih kapacitet na Kitajskem, kjer vključitev enega samega kartonskega stroja poveča globalne proi-zvodne kapacitete za nekaj odstotkov. To posledično vodi k nižjim cenam in manjšim zaslužkom. Ne glede na to, da nas čaka zelo zahtevno leto, načrtujemo rast prihodka in denarnega toka. Menimo, da bomo uspeli.

3. Nič kaj takega, kar ni bilo že nešteto-krat napisano (tudi na osnovi mota, da

misel nima meja in papir vse prenese), ne morem povedati. Žal. 

POSLOVna PriČaKOVanJa 2013

75

OKO

LJE

41

oba dejavnika bistveno zmanjšamo, s tem pa seveda tudi stroške.

Pozabiti ne smemo še na sam postopek roko-vanja z odpadki. Čas, ki ga porabimo za ročno stiskanje in prenašanje vedno prehitro polnih košev, je dragocen – namesto tega se raje po-svečajmo svojemu delu.

Po drugi strani se z uporabo našega kompaktorja zmanjša vpliv na okolje, saj se frekvenca odvo-zov zmanjša, kar pomeni, da uporabnik zmanjša ogljični odtis. V Sloveniji se bo z letom 2013 sprostil odlok o določanju cen za komunalne storitve – to pa pomeni, da občine ne bodo več sofinancirale komunalnih podjetij in se bo po-višanje cen preneslo na povzročitelje odpadkov.

je razvoj izdelka potekal izključno v vašem podjetju ali tudi s pomočjo zunanjih strokov-njakov? kje poteka proizvodnja?

Razvoj je potekal izključno v podjetju Dukin, d. o. o., saj se oba solastnika z razvojem in proi-zvodnjo izdelkov ukvarjava že vrsto let. Izdelek smo zaradi določenih inovativnih rešitev tudi patentirali. Največji del proizvodnje poteka v podjetju Rajh Plus, d. o. o., iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici.

kakšne so vaše prodajne izkušnje in poslovna pričakovanja za naprej?

V letošnjem novembru je bila prva predstavitev izdelka na 7. Forumu inovacij na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki ga prireja JAPTI. Med 140 prijavljenimi inovacijami smo zasedli 5. mesto. Za začetek se bomo posvetili sloven-skemu trgu, že sedaj pa preučujemo možnosti nastopa na trgih z visoko stopnjo ločevanja odpadkov in visokim BDP (Avstrija, Švica in skandinavske države).

kako dolgo je trajal razvoj vašega izdelka, zakaj ste se odločili zanj, ste zaznali potrebe na trgu?

Razvoj je trajal eno leto in pol. Zanj smo se od-ločili, ker se je ob ločevanju odpadkov pojavil problem, da odpadna embalaža zavzema velik prostor. Prej smo v kuhinji imeli en koš, sedaj imamo na enakem mestu tri ali več posod za odpadke – posledično so te posode manjše. Tako lahko že dve PET-steklenici zavzameta prostor celotnega koša in povzročita zelo pogosto odnašanje in delo z odpadki. Že tri leta dobro spremljamo svetovno konkurenco in nismo zaznali novih načinov, ki bi reševali tovrstno problematiko.

vaše podjetje je mlado. kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja podjetja?

Dvigati standarde na področju ravnanja z odpadki v gospodinjstvih, turističnih in go-spodarskih subjektih ter soustvarjati globalne trende na področju »nevidnosti« odpadkov. Na tem mestu bi radi podali še pobudo pristojnim institucijam. Glede na pozitivne ekološke, stroškovne, vizualne in druge učinke, ki jih dosegamo s stikanjem embalaže, bi bilo prav, da bi za nakup tovrstnih naprav obstajale namenske subvencije, razpisi, podobno, kot je za izolacijo, spremembo ogrevanja stavb ali fotovoltaiko. 

ekonomski izplen je odvisen od geografske lege uporabnika.

Bio

pli

narne

dec

ember

2012

Bio

plin

arna

Dra

ženc

i (vi

r: m

ag. P

oje,

KIS

)

75

42

OKO

LJE

Bioplinarne v Sloveniji so

vroča tema, a v medijih zanje

praviloma ni prijaznih besed.

najpogosteje se zatakne

pri umeščanju bioplinarn v

prostor – ne v fazi načrtovanja,

ampak takrat, ko bioplinarne

že stojijo in obratujejo - po

črki zakonodaje ali pa včasih

tudi ne. nasprotovanje lokalne

javnosti se pojavlja zlasti pri t.i.

malih bioplinarnah, ki nastajajo

na bolj progresivnih slovenskih

kmetijah ali, kot kažejo primeri

po Sloveniji, stroka, investitorji,

okoljska politika in javnost

pogosto ne najdejo skupnega

jezika. Zakaj? Okrog tematike

bioplinarn smo iskali številne

sogovornike, odzivali so se

različno. Mnenja objavljamo.

nekateri hočejo ostati skriti.

naslednjič jih bomo imenovali.

dr. darja majkovič

BiOPLinarne

Bioplinarne so energetski objekti, zato MKO ne vodi evidence o njihovem številu. Evidenco bi-oplinarn vodi Agencija za energijo v Mariboru, ki izdaja deklaracije za proizvodne naprave, od-ločbe o dodelitvi podpore in potrdila o izvoru električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov in v učinkoviti soproizvodnji električne in toplotne energije. Na seznamu je trenutno 23 elektrarn na bioplin. Najmanjša med njimi ima nazivno moč 110 kW, največja (bioplinarna Lendava) pa dobrih 7.000. Vse te bioplinarne prejemajo podporo.

MKO pojasnjuje: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (ARSO) bioplinarnam izdaja le okolje-varstvena dovoljenja, v kolikor je to potrebno. V nadaljevanju navajamo tiste bioplinarne, ki so pridobile okoljevarstveno dovoljenje po 68. členu ZVO (IPPC zavezanci), po 62. členu ZVO in tiste, za katere teče postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja:

1. Okoljevarstveno dovoljenje je bilo po 68. členu ZVO (IPPC zavezanci: Bioplinarna,

v katerih se predeluje več kot 10 ton živalskih odpadkov (gnojevka, kuhinjski odpadki, sirot-ka, hrana, ki vsebuje živalske beljakovine ...), je opredeljena kot IPPC naprava in kot taka za obratovanje potrebuje okoljevarstveno dovo-ljenje). OVD izdano:

• Panvita EKOTEH, d.o.o., Rakičan, Murska Sobota

• DOM=EN, Domen Jurša s.p., 9240 Ljutomer (BPE ORGANICA JURŠA I)

• KOTO Ljubljana

• Bioplinarna Draženci (PP Energija d.o.o.)

• Bioplinarna Ihan (Petrol d.d.)

• Bioplinarna Nemščak (Panvita Ekotech d.o.o.)

2. Po 62. členu ZVO je bilo okoljevarstveno dovoljenje izdano:

• OVD za bioplinsko napravo Motvarjevci; upravljavec Panvita EKOTECH, Murska Sobota (glede na količine živalskih odpadkov je IPPC zavezanec)

• OVD za bioplinsko napravo Lokve; upravlja-vec Bioenerg, Domžale

• OVD za bioplinsko napravo Ilirska Bistrica; upravljavec Bio futura, Trzin (OVD še ne velja – vezan na izdajo uporabnega dovoljenja, ki pa še ni pridobljeno s strani Upravne enote)1

• OVD za bioplinsko napravo Lendava; upra-vljavec ECOS d.o.o., Murska Sobota

1 Zanimivost: podatke nam je MKO posredoval dne 7.12.2012. Na spletu (http://www.bodieko.si/bioplinarna-v-ilirski-bistrici-deluje-v-skladu-z-zakonodajo) pa je moč najti pojasnilo družbe Biofutura (datirano 22.11.2012), v katerem je navedeno:«…Vsa poročila in opravljene analize s strani inšpekcij do sedaj so ugotovila, da bioplinarna v celoti deluje v skladu s predpisi…«. Podjetje Biofutura smo dne 3.12.2012 zaprosili za izjavo, vendar izjave niso poslali.

V sloveniji jih je vse več, nasprotovanj tudi

dec

ember

2012

75

OKO

LJE

43

• OVD za bioplinsko napravo Boreci; upra-vljavec Bioplin Kolar d.o.o., Križevci pri Ljutomeru

• OVD za bioplinsko napravo Radmožanci; upravljavec Bioplin Kolar d.o.o., Križevci pri Ljutomeru

3. V postopku pridobivanja okoljevarstvene-ga dovoljenja pa so:

• Bioplinarna Gjerkeš

• Bioplinarna Vargazon

• Bioplinarna Motvarjevci (Panvita Ekoteh d.o.o.)

• Bioplinarna Branko Arnuš s.p.

• Komunalno podjetje Velenje,

• Bioplinarna Šijanec,

• Keter Organica Nova

• Keter Organica Bioplin

• Keter Organica Bioplinarna

• Bioenerg Domžale – bioplinarna Lokve

kje in kako načrtovati in graditi bioplinarne, da bodo ustrezno sobivale z okolico?

MKO: V skladu z že sprejetimi zavezami RS Ministrstvo za kmetijstvo in okolje podpira trajnostno energetiko v skladu in ob upošte-vanju okoljskih standardov pri umeščanju teh objektov (bioplinarne, pridobivanje biomase, sončne elektrarne ipd) v prostor.

Načrtovanje bioplinarn v prostor se lahko odvija samo v okviru postopka priprave novih občinskih prostorskih načrtov (OPNačrt), kjer se že na strateški ravni (v strateškem delu OPN) na podlagi strokovnih podlag opredelijo okvirna območja za tovrstno de-javnost. Po zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrtu) in Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave OPNačrt ... se bioplinar-ne lahko načrtujejo na območju stavbnih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo kot "območja energetske infrastrukture". Ker gre za kompleksni energetski objekt s pripadajočo infrastrukturo, se v izvedbenem delu OPN opredelijo potencialno primerne lokacije, za katere se izdela občinskim podrobnim pro-storskim načrtom OPPN. Locirajo se zunaj območij naselij ob prometni infrastrukturi, ki zagotavlja čimbolj nemoten transport su-rovin in priklop na električno omrežje, niso vizualno izpostavljena in zaradi svojih emisij

(predvsem smradu) bližnjim naseljem ne po-slabšujejo bivalnega okolja.

Večji problem kot prej omenjene velike biopli-narne, ki so IPPC zavezanci, se načrtujejo izven naselij in v načrtovanih gospodarskih conah, predstavljajo t.i. male bioplinarne, ki so nastale kot "dopolnilna dejavnost" na kmetijah, v fazi širitev in posodobitev kmetij (ob velikih moder-nih hlevih). Takšne bioplinarne so zaradi svojih vplivov na okolje lahko zelo moteče in pogosto vzrok za konflikte v lokalnem okolju. Ker so pogosto nastale v sklopu kmetije, zanje niso bili uveljavljeni vsi prostorski in okoljski standardi, ki veljajo za velike bioplinarne - energetske objekte.

V primerih takšnih bioplinarn v okviru velikih perspektivnih kmetij, lokalnim skupnostim predlagamo selitev takšnih kmetijskih proi-zvodnih obratov izven naselij. Seveda je to dol-goročen proces, ki zahteva veliko usklajevanja in nenazadnje velika finančna sredstva.

v katerih primerih investitorji potrebujejo ovd (katero vrsto ovd) in v katerih ne?

MKO: Upravljavec bioplinarne ali kompostarne mora skladno s tretjim odstavkom 82. člena in prvim odstavkom 69. člena Zakona o varstvu okolja pred izdajo gradbenega dovoljenja, kadar je le-to predvideno za poseg, pridobiti ustre-zna okoljevarstvena dovoljenja skladno z 68. členom ZVO-1 (v nadaljevanju OVD IPPC) ali 82. členom ZVO-1 ali strokovno oceno vplivov emisij snovi v zrak skladno s 17. členom ZVO-1. Okoljevarstvena dovoljenja po 82. členu ZVO-1 so: okoljevarstveno dovoljenje za emisije snovi v zrak, okolje¬varstveno dovoljenje za emisije snovi in toplote v vode in okoljevarstveno do-voljenje za obdelavo odpadkov.

Vrsta in količina vhodnega substrata, ki se ob-deluje v bioplinarni in kompostarni, je ključna za pravilno določitev zahtev glede pridobitve ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja ali Strokovne ocene, pri čemer je treba OVD Vode pridobiti le, če v napravi nastajajo odpadne vode, ki se odvajajo v vode ali javno kanalizaci-jo, OVD Odpadki pa v primeru, kadar je vhodni substrat odpadek. OVD Odpadki ni potrebno pridobiti, kadar se obdeluje:

• rastlinske odpadke, vključno z zelenim vr-tnim odpadom, če obdelava poteka na kraju njihovega nastanka,

• organske odpadke rastlinskega ali živalske-ga izvora, ki so nastali na kraju kmetijskega gospodarstva, kjer poteka obdelava biološko razgradljivih odpadkov,

• blato ene ali več malih komunalnih čistilnih naprav, katerih skupna zmogljivost čiščenja ne presega 500 PE

V bioplinarnah in kompostarnah se lahko kot vhodni substrat uporablja:

• vhodni substrat rastlinskega izvora, npr.: koruzna silaža, trava, oljna ogrščica in druge energetske rastline,

Odloči se, da ločiš in omogočiš ustrezno predelavo električne in elektronske opreme.

načrtna skrb za okolje

Naj bo novo leto naravi in okolju prijazno, polno novih navdihov in uspehov!

ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.oBrnčičeva ulica 39, LjubljanaTel.: 01 366 85 41Faks: 01 366 85 82 E-naslov: info@zeos.si

V primerih bioplinarn v okviru velikih perspektivnih kmetij, lokalnim skupnostim predlagamo selitev takšnih kmetijskih proizvodnih obratov izven naselij.

Pro

moci

ja

dec

ember

2012

75

44

OKO

LJE

Center za razstavljanje izrabljenih vozil · Ekološka razgradnja vozil· Dosežena več kot 85% reciklabilnost in predelava vozil· Več kot dvajsetletna tradicija Delamo boljši svet!

• odpadki iz kmetijstva, gozdarstva, vrtnar-stva, odpadki iz živilskih trgov,

• odpadki živalskega izvora, npr.: odpadki iz gostinske dejavnosti, med katere sodijo tudi biorazgradljivi kuhinjski odpadki, živalski iztrebki (gnoj, gnojnica), klavniški odpadki, vsebina prebavnega trakta živali, predela-ne živalske beljakovine in masti, odpadna živalska tkiva (kože, kopita, parklji, perje, dlaka itd.), blato in mulj iz čistilnih naprav za obdelavo odpadne vode iz klavnic, odpadki iz prehrambene in mesno – predelovalne industrije itd.

• drugi biološko razgradljivi odpadki, npr.: papir in karton, greznični mulji, odpadki iz čiščenja komunalne odpadne vode, kosovni odpadki, itd.

Bioplinarne, v katerih se predeluje več kot 10 t živalskih odpadkov (gnojevka, kuhinjski odpadki, sirotka, hrana, ki vsebuje živalske beljakovine.. .) je opredeljena kot IPPC naprava in kot taka za obratovanje potrebuje okoljevar-stveno (IPPC) dovoljenje. Del postopka izdaje tega dovoljenja je tudi sodelovanje javnosti oziroma v prvi fazi javna razgrnitev vloge in osnutka OVD.

V bioplinarni se lahko predelajo tudi stranski živalski proizvodi (trupi živali), vendar ne s sež-igom. V tem primeru je potrebno pridobiti tudi dovoljenje Veterinarske uprave. Če je bioplinar-na uvrščena v dejavnost 6.5 Odstranjevanje ali predelava živalskih trupov in živalskih odpadkov, to avtomatično ne pomeni, da bo odstranjevala (sežigala) živalske trupe in druge živalske odpadke (gnoj, rastlinska tkiva, od-padna rastlinska tkiva, kuhinjski odpadki), pač pa bo ARSO v OVD glede na vlogo stranke in napravo določil, katere vrste odpadkov se smejo predelati v bioplinarni.

kako je z nadzorom inšpekcije zaradi relativno pogostih prijav domnevnih nepravilnosti: koli-ko se ga izvaja, kje in kako pogosto?

MKO: Nadzor Inšpekcije za okolje in naravo se zaradi velikega števila prijav v zvezi z domnev-nimi nepravilnostmi delovanja bioplinarn (pri-jave se večinoma navezujejo na neprijetne vo-njave) izvaja precej pogosto (večkrat mesečno, v različnih časovnih obdobjih, izven običajnega delovnega časa).

Najpogosteje so se prijave nanašale na biopli-narne v Ilirski Bistrici, Črnomlju in Pirničah.

osnutek uredbe o emisiji vonja naj bi se pisal že v letu 2009. nanj bi se lahko po sprejetju na vladi pri nadzoru kafilerij, kompostarn in bioplinarn sklicevale inšpekcijske službe. prosimo za komentar.

MKO: Inšpekcija za okolje in naravo izvaja nadzor zakonitosti ravnanja zavezancev po veljavni zakonodaji. Komentarja na predpis, ki (še) ni sprejet, ne moremo podati.

Slovenske bioplinarne predelujejo slovenske odpadke, pa tudi tiste iz uvoza. kdo je pristo-jen za nadzor nad slednjimi?

MKO: Inšpekcija za okolje in naravo izvaja nad-zor v obsegu pristojnosti po Uredbi o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/2008) in zahtev po veljavnem okolje-varstvenem dovoljenju. Kontrolirajo se tudi ko-ličine in vrste vhodnih odpadkov za obdelavo, tudi uvoženih odpadkov. Sicer pa dovoljenja za predelavo živalskih stranskih proizvodov (med katere spada tudi živalska kri) v bioplinarnah izdaja Veterinarska uprava RS.

. . .Skupina Keter je eden izmed pomembnejših igralcev na področju bioplinarn v Sloveniji, Miran Hrženjak odgovarja:

v javnosti se vse pogosteje pojavljajo pomisle-ki različnih civilnih inciativ okrog umeščanja in delovanja bioplinarn v slovenskem prostoru. ali se s tem soočate tudi pri bioplinarnah keter?

S podobnimi pomisleki se srečujemo tudi sami, predvsem zato, ker ljudje z delovanjem in tehnologijo delovanja bioplinskih elektrarn niso seznanjeni in v javnosti velikokrat krožijo

napačne informacije. V tujini na primer zelene iniciative gradnjo tovrstnih objektov spodbu-jajo, kot lahko vidimo na primeru avstrijskega Güssinga, ki predstavlja eno od prvih evrop-skih regij, kjer vso potrebno energijo pridobi-vajo iz OVE in kjer so glede oskrbe z energijo samozadostni.

Zakaj se nekatere bioplinarne soočajo s precejšnjim težavami zaradi nasprotnikov v lokalnih skupnostih, kako se izogniti temu kratkemu stiku?

Težave so lahko različne narave. Predvsem je zelo pomembno, da je naprava tehnološko kvalitetna, saj se bioplinske elektrarne po svoji tehnološki dovršenosti zelo razlikujejo. Nasprotovanje lokalnih skupnosti je pred-vsem posledica nepoznavanja bioplinske tehnologije.

kakšno je vaše stališče glede pridobiva-nja potrebnih dovoljenj za obratovanje v Sloveniji? je zakonodaja dovolj jasna, so pristojne službe za izdajo dovoljenj odzivne?

Naša izkušnja je, da so postopki v Sloveniji zelo zbirokratizirani, vse se ureja zelo poča-si, za kršenje zakonsko predpisanih rokov pa nihče ne odgovarja.

V Sloveniji smo načeloma proti vsemu. Prav žalosti nas, ko pridemo v države izven Slovenije in vidimo, kako te države pravza-prav podpirajo takšne investicije in podpirajo investitorje v zelene tehnologije. V Nemčiji, s katero se dostikrat radi primerjamo, je posto-pek izredno učinkovit in časovno dosti krajši kot pri nas, tudi zaradi tega tam obratuje že več kot 8.000 bioplinarn.

Zaprosili ste za izdajo Ippc ovd za biopli-narno v bučečovcih, čas za podajo mnenj zainteresiranih javnosti je še odprt. ali ste zaznali kakšna nasprotovanja v lokalnem okolju?

Nasprotovanj v lokalnem okolju pri naši bi-oplinarni v Bučečovcih ni bilo, v pogovorih z lokalnimi prebivalci zaznavamo odobravanje

naša izkušnja je, da so postopki v Sloveniji zelo zbirokratizirani, vse se ureja zelo počasi, za kršenje zakonsko predpisanih rokov pa nihče ne odgovarja.

Menimo, da je v Sloveniji še prostor za nove bioplinarne.

Pro

moci

ja

dec

ember

2012

foto

: arh

iv F

it m

edia

Fran

c Fr

elih

Prednost naj imajo vlaganja v proizvodnjoFranc Frelih, plasta:

1. Najbolj je na naše poslovanje vplivalo pomanjkanje surovin za proizvodnjo

regenerata PE-LD. Iz regeneriranega po-lietilena delamo folijo na lastni reciklirni liniji. Lani smo dosegli na italijanskem trgu visok porast prodaje, izvozimo 60 odstot-kov proizvodnje. Največji dosežek je to, da smo uspeli zadržati posle in jih celo malo povečali. Naročili smo še dva nova stroja za proizvodnjo regenerata, tako da bomo lahko prihodnje leto ali v letu 2014 pove-čali proizvodnjo. Poslovni rezultat bo malo boljši, dobiček bo.

2. Prihodnjega leta se zelo bojim. Še nobe-nega se nisem tako. Predvsem mislim na

slovenski trg. Vsi pritiskajo na znižanje cen, ne vemo, kako bo z nami. Povpraševanje se zmanjšuje. Vsi trije glavni trgovci v državi preživljajo težke čase. Naši glavni proizvo-di so folija za industrijo, gradbeništvo in kmetijstvo, zato doma ne bo lahko prodajati.

3. Vlada že ve, kaj mora storiti. Dve stvari se mi zdita glavni: delovna zakonodaja

in tuja vlaganja. Prednost pa naj imajo vla-ganja v proizvodnjo. 

POSLOVna PriČaKOVanJa 2013

foto

: arh

iv F

it m

edia

Silv

a žv

ar

načrtujemo večji obseg poslovanjasilva žvar, grieshaber logistika:

1. Nadaljnje zmanjševanje prodaje orodij na svetovnih trgih (Powertools-

Acessories) je tudi v letu 2012 vplivalo na obseg naročil standardnega programa. Obseg poslovanja smo povečali z novim programom in drugimi proizvodi, zato bomo poslovno leto 2012 končali bolje kot leto pred njim.

2. Povpraševanje po standardnem progra-mu se še naprej zmanjšuje, kar pa bomo

nadomestili s še enim novim programom. Prihodnje leto načrtujemo 7-odstotno po-večanje obsega poslovanja.

3. Grieshaber Logistika, d. o. o., je v 100-odstotni nemški lasti in posluje

stabilno in pozitivno vse od leta 2006, zato menim, da bi morala vlada z različni-mi spodbudami pridobiti tuje investitorje, odpraviti administrativne ovire in dolge postopke, zmanjšati davčna bremena in spremeniti delovnopravno zakonodajo, da bo resnično (če ni že prepozno) fleksibilna. 

POSLOVna PriČaKOVanJa 2013

75

OKO

LJE

45

in podporo našemu projektu. Z našo biopli-narno je občina Križevci naenkrat postala najbolj zelena občina v Sloveniji.

ali menite, da je v Sloveniji še prostor za nove bioplinarne? mislimo zlasti na to, da ne prihaja do konfliktov v odnosu bioplinarne – predelava hrane?

Menimo, da je v Sloveniji še prostor za nove bioplinarne. Trenutno je po podatkih Javne agencije za energetiko v Sloveniji instaliranih 28,68 MW bioplinskih elektrarn, po akcij-skem za OVE do leta 2020, ki smo ga poslali v Bruselj, pa moramo zgraditi vsaj za 61 MW bioplinskih elektrarn, da bomo zadostili di-rektivi EU, ki govori o povečanju proizvodnje električne energije iz OVE do leta 2020.

Izdelana je bila tudi študija z naslovom "Kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v Sloveniji", ki jo je izdelala KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Celje. V tej študiji piše, da če bi uporabljali le 5,9 % kmetijskih površin v Sloveniji skupaj z vso gnojevko, ki se proizvede pri reji živali, bi lahko instalirali za 86 MW bioplinskih elektrarn. Pri tem niso omenjeni še drugi organski biološki odpadki, ki so prav tako primerni za proizvodnjo bioplina v bio-plinarnah, kot so npr. zeleni rez komunalnih površin, odpadna hrana iz gospodinjstev, restavracij in hotelov, hrana s pretečenim rokom, odpadki s tržnic, organska frakcija komunalnega odpada …

Naj omenim tudi podatek, da se nam v Sloveniji že nekaj let zapovrstjo dogaja, da se kmetijska zemljišča zaraščajo, saj kmetje več nimajo inte-resa proizvajati pridelkov, tako pa bi lahko del proizvodnje namenili za bioplin, preostanek pa za povečanje prehranske samooskrbe.

V Nemčiji se za pridelavo biomase za bioplin uporablja več kot 20 % obdelovalnih površin, pa število bioplinarn še kar raste (več kot 8.000 bioplinarn s skupno instalirano močjo okoli 3.000 MW, več kot vse slovenske elektrarne skupaj!) in država še vedno zagovarja tovrstno rabo obdelovalnih površin in vzpodbuja vlaga-nja v bioplin.

kakšni so načrti vašega podjetja glede nadalj-njih umestitev bioplinarn v slovenski prostor?

Glede na študijo je potenciala za bioplinarne v Sloveniji še nekaj, sploh v regijah, kjer biopli-narne do sedaj niso bile prisotne oz. so prisotne v manjši meri kot v Prekmurju, recimo Dravsko Polje, Dolenjska, tudi Koroška, Celjska kotlina, osrednja Slovenija… So pa novi projekti odvisni tudi od surovin za bioplinsko elektrarno, od umeščanja v prostor, pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij, tudi od lokalne skupnosti in seveda od virov financiranja. Intenzivno pa se širimo v tujino, v sosednjo Hrvaško, Rusijo, Brazilijo, kjer so prepoznali pomen proizvo-dnje zelene energije iz bioplina, ki pravzaprav pomeni najčistejši način pridobivanja energije, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in zmanjšuje energetsko odvisnost od uvoženih fosilnih virov energije in ima minimalni vpliv na okolje. Izgradnje bioplinarne zaključuje nek naravni cikel v naravni verigi hranil: polje-reja--predelava-bioplin-polje-hrana in tako prispe-va tudi k trajnostnemu razvoju podeželja. 

Slovenski bioplinarji so se v letošnjem

letu združili pod okriljem GZS-Zbornice

kmetijskih in živilskih podjetij. O tem,

kako so se odzvali tudi na novo Uredbo o

predelavi biološko razgradljivih odpadkov

in obdelavi mešanih komunalnih odpad-

kov, smo pisali v prejšni številki revije

EOL. Spomnimo še na izjavo dr. Tanje

Gomišček (MKO), ki je pojasnjevala spre-

membe v Uredbi: "V Sloveniji so se zaradi

»čez noč« dane zaveze o tem, koliko ener-

gije iz obnovljivih virov mora Slovenija

zagotoviti, razbohotile bioplinarne brez

kakršnekoli predhodne analize, kaj bo to

pomenilo za naše okolje." 

V nemčiji se za pridelavo biomase za bioplin uporablja več kot 20 % obdelovalnih površin, pa število bioplinarn še kar raste in država še vedno zagovarja tovrstno rabo obdelovalnih površin in vzpodbuja vlaganja v bioplin.

Evro

pska

zElE

na

prEs

toln

ica

dec

ember

2012

foto

: D. W

edam

75

46

OKO

LJE

Trije od štirih Evropejcev živijo v urbanem okolju. Okoljska politika urbanih mest

odločilno vpliva na kakovost življenja mešča-nov. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki je idejna avtorica nagrade evropska zelena prestolnica in jo podeljuje od leta 2006, na srečanju v Talinu. Tam je 15 evropskih mest, med njimi tudi Ljubljana, in Združenje eston-skih mest podpisalo skupni memorandum, v katerem je bila med drugim predlagana usta-novitev sheme za nagrado evropska zelena prestolnica (ang. European Green Capital). Podpora ideji sta Šesti okoljski akcijski pro-gram in Tematska strategija za urbano okolje. Namen je jasen. Nagraditi mesta, ki utirajo pot okolju prijaznemu urbanemu življenju in so s svojimi dosežki lahko zgled drugim evropskim mestom. Večina okoljskih izzivov, s katerimi se sooča današnja družba, izhaja iz urbanih predelov, hkrati pa iz urbanih območij prihajajo inovacije za rešitev različnih okoljskih proble-mov. Nagrada evropska zelena prestolnica si prizadeva za promocijo in nagrajevanje dosež-kov na področju izboljšanja naravnega okolja, ekonomije in kakovosti življenja v mestih. Glavno sporočilo je, da imajo Evropejci pravico živeti v zdravih urbanih območjih. Mesta si morajo zato prizadevati k izboljšanju kakovosti življenja svojih prebivalcev in zmanjšati vpliv na globalno okolje. To sporočilo je združeno v sloganu »Zelena mesta – narejena za življenje« (ang. Green cities – fit for life).

Zelene prestolnice 2010–2014

Prva nagrada evropska zelena prestolnica je bila podeljena leta 2010. Prestižni naziv si

je nadelo švedsko glavno mesto Stockholm, ki ima okoli 1,7 milijona prebivalcev. Nagrado je prejelo predvsem zaradi učinkovitih korakov k zmanjšanju hrupa v mestu, izboljšav na po-dročju čiste vode, razvoja inovativnega sistema ravnanja z odpadki, prav tako pa 95 odstotkov prebivalcev živi manj kot 300 metrov stran od zelenih površin.

V letu 2011 je bilo za evropsko zeleno prestolnico izbrano mesto Hamburg, ki

je drugo največje mesto v Nemčiji in hkrati zvezna dežela. Šteje okoli 1,8 milijona prebi-valcev. Njegov ambiciozni cilj je zmanjšanje emisij CO2 za 40 odstotkov do leta 2020 in za 80 odstotkov do leta 2050. V primerjavi z letom 1990 so emisije CO2 v letu 2011 zmanj-šali za okoli 15 odstotkov, z energetskimi prihranki okoli 46 tisoč MWh energije, kar je

Letos je že četrto evropsko

mesto prejelo nagrado

evropska zelena prestolnica, ki

jo podeljuje evropska komisija.

ta naziv bo v letu 2014 nosilo

dansko mesto Kopenhagen.

V juniju pa se je začelo

tekmovanje za evropsko zeleno

prestolnico 2015. Mesto, ki se

bo ponašalo s tem nazivom, bo

razglašeno junija 2013. Zanj se

bo letos že tretjič potegovala

tudi Ljubljana. nagrada

spodbuja zeleni razvoj urbanih

mest in išče zglede, ki bi s

svojimi okoljskimi dosežki in

ambicijami vplivali na druga

evropska mesta. Kaj pomeni

nagrada za urbana mesta?

ljubljana tretjič za evropsko zeleno prestolnico

eVrOPSKa ZeLena PreStOLniCa

Okoljska politika urbanih mest odločilno vpliva na kakovost življenja meščanov.

dec

ember

2012

75

OKO

LJE

47

velik dosežek za tako veliko mesto. Prav tako je mesto uspešno pri spodbujanju kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, do katerega lahko skoraj vsi prebivalci dostopajo v razponu 300 metrov. V letu 2011, ko je Hamburg prejel to nagrado, so lansirali Vlak idej (ang. Train of Ideas). Vlak ima sedem vagonov, na vsakem od njih pa je predstavljen drug vidik življenja v zelenem mestu, kot so mobilnost, energija, varovanje podnebja, narava, ekonomija in potrošnja.

Naslednje mesto, ki nosi naziv evropska ze-lena prestolnica 2012, je špansko mesto

Vitoria-Gasteiz, glavno mesto province Álava, z okoli 240 tisoč prebivalci. Zeleni pas, sonaravni biotop (življenjski prostor, ki je doživel vidne spremembe zaradi človeških dejavnosti, a ima še vedno značilnosti narav-nega življenjskega okolja zaradi raznolikosti vrst in kompleksnosti odnosov med njimi),1 obdaja center mesta in prinaša vanj naravo. Obkrožajo ga gozdovi in gore. Mesto ima visok odstotek zelenih javnih površin, dostop do njih je vsem prebivalcem omogočen v razponu 300 metrov.

V letu 2013 bo ime evropske zelene prestol-nice nosilo francosko mesto Nantes, glav-

no mesto regije Loire, v katerem živi okoli 600 tisoč prebivalcev. V obdobju zadnjih desetih let je Nantes razvil trajnostno prometno zako-nodajo, z osredotočenostjo na javni promet in kolesarjenje. Razvoj znotraj mesta je usmerjen k zmanjšanju avtomobilskega prometa in za-gotavljanju ustreznih pogojev za pešce.

Znano pa je tudi že mesto, ki se bo ponaša-lo z nazivom evropska zelena prestolnica

2014. To je danska prestolnica Kopenhagen. V njej živi okoli 542 tisoč prebivalcev. Kopenhagen je postavil javno-zasebno par-tnerstvo kot osrednji pristop k ekoinovaci-jam in trajnostnemu razvoju. Pri razvoju in implementaciji zelene rasti mesto sodeluje s podjetji, univerzami in organizacijami v okvi-ru forumov. Žirija za izbor nagrade je mesto izpostavila predvsem kot dober model na področju urbanističnega načrtovanja in obli-kovanja. Prav tako je Kopenhagen neke vrste transportni pionir na področju kolesarskih povezav. Cilj je, da se do leta 2015 na delo in izobraževanje vozi 50 odstotkov prebivalcev, kar je del širšega ambicioznega cilja ogljične

1 Definicija je povzeta po večjezični terminološki zbirki EVROTERM (http://evroterm.gov.si).

nevtralnosti mesta do leta 2025. V letu 2010 se je na delo ali na izobraževanje vozilo 35 odstotkov prebivalcev.

Nagrada za evropsko zeleno prestolnico 2015 bo podeljena na podlagi naslednjih

okoljskih indikatorjev: podnebne spremem-be, lokalni promet, zelena urbana območja (vključno s trajnostno rabo površin), narava in biodiverziteta, kakovost lokalnega zraka, kakovost zvočnega okolja oziroma hrupa, pri-delava oziroma količina odpadkov in ravnanje z njimi, poraba vode, ravnanje z odpadnimi vodami, ekoinovacije in trajnostno zaposlo-vanje, okoljsko upravljanje lokalne oblasti ter energetska raba.

Bo Ljubljani tokrat uspelo?

Ljubljana bo tokrat za nagrado evropska zelena prestolnica kandidirala tretjič. Kot

prednosti oziroma področja, ki jih na Oddelku za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana izpostavljajo kot zgled drugim evropskim me-stom, so naravne danosti mesta, ki so delno posledica mnogih trajnostno naravnanih projektov, izvedenih v preteklosti ali teh, ki se izvajajo sedaj. Kot pomembnejše posebno-sti, dosežke, zaradi katerih upravičeno kan-didirajo za evropsko zeleno prestolnico, so izpostavili zeleni obroč okrog Ljubljane (PST), Ljubljansko barje, zaporo mestnega središča za motorni promet in izjemno povečanje mestnih površin, namenjenih pešcem in ko-lesarjem, projekt BicikeLJ, sistem podzemnih zbiralnic odpadkov, kakovostno pitno vodo, obnovo degradiranih območij z zasnovo novih zelenih in rekreativnih površin in drugo. Da so prizadevanja Ljubljane usmerjena k zele-nemu razvoju, kažejo tudi številne nagrade, ki so jih prejeli. Omenimo evropsko nagrado za urbani javni prostor, ki so jo v konkurenci 347 projektov iz 36 držav prejeli junija letos v Barceloni za projekt Preureditve nabrežij in mostovi na Ljubljanici, in naziv najbolj zelena mestna občina v letu 2011 med slovenskimi mestnimi občinami. Zgled pa Ljubljana kaže tudi na drugih področjih, saj že več let velja za najvarnejše mesto v tem delu Evrope. Po ameri-ški poslovni reviji Forbes Ljubljana velja za peto najbolj idilično evropsko mesto za življenje. Je tudi mesto po meri invalidov, mladim prijazna občina in nosilka Unescovega naziva svetovna prestolnica knjige 2010. Kako se bo Ljubljana odrezala na tekmovanju za evropsko zeleno prestolnico, bomo izvedeli prihodnje leto. 

vIrEuropean Green Capital, http://ec.europa.eu/environment/europeangreencapital/index_en.htm, pridobljeno julija 2012.

Kopenhagen je postavil javno-zasebno partnerstvo kot osrednji pristop k ekoinovacijam in trajnostnemu razvoju.

Kratko, zanimivomed odpadno embalažo preveČ komunalnIh odpadkov

Spremembe na področju ravnanja z odpadki in odpadno embalažo lahko prinesejo izrazit dvig stroškov, ki jih zaradi načela razširjene proizvajalčeve odgovornosti za ravnanje z odpadno embalažo prevzema že tako preveč obremenjeno gospodarstvo. To so ugotovili na strokovnem posvetu Ravnanje z odpadno embalažo med gospodarstvom in politiko. Posvet je za zavezance organizirala družba Interseroh. Direktorica Mateja Mikec je zavezance seznanila s podatki o naraščanju količin ločeno zbrane odpadne embalaže, ki jo komunalna podjetja zbirajo pri go-spodinjstvih. Izvajalci javnih služb namreč uvajajo sistem tako imenovane rumene vreče oziroma posebnega zabojnika za gospodinj-stva, ki je namenjen izključno odlaganju odpadne embalaže. V letošnjem letu naj bi bilo zbrane okoli 100.000 ton odpadne embalaže, kar je za približno 20.000 ton več kot v preteklem letu. Žal je med odpadno embalažo vedno več mešanih komunalnih odpadkov. To pomeni zviševanje stroškov sortiranja in predelave odpadne embalaže, kar bo moralo pokriti gospodarstvo z višjimi embalažninami.

kogeneracIja na ZemeljSkI plIn vSe bolj aktualna

Potencialni investitorji, energetski stro-kovnjaki in predstavniki odločevalcev so se srečali na strokovnem posvetu, ki ga je orga-niziral GIZ za distribucijo zemeljskega plina. Seznanili so se s tehnološkimi novostmi, kot so gorivne celice in vodikove tehnologije, ki napovedujejo novo generacijo »nano« ko-generacijskih naprav za majhne porabnike energije, na primer individualna gospodinj-stva, in za še bolj učinkovito soproizvodnjo toplotne in električne energije za velike kogeneracijske sisteme. Strokovnjaki so udeležencem predstavili delovanje kogene-racije na zemeljski plin, tržne in tehnološke trende ter kako strokovno in finančno uspe-šno izvesti projekt postavitve kogeneracije. Udeleženci so si ogledali tudi kogeneracijo v Športni hiši Ilirija v Ljubljani.

Mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, je na srečanju med drugim poudaril, da pomen zemeljskega plina narašča. Uporaba se širi na različna področja: od zasebnih uporab-nikov za ogrevanje do soproizvodnje toplote in električne energije, vedno večji pomen pa dobiva tudi uporaba zemeljskega plina v prometu.

Pam

etna

om

rež

ja

dec

ember

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. i

gor

Pap

ič

Centralnaelektrarna

Stavbe,pisarne Hiše

CHP

Gorivne celice

Industrijski objekti

Vetrne elektrarneVirtualne elektrarne

Hranilnikienergije

Mikro turbine

Vir

: EU

SG

TP-

Vis

ion

& s

trat

egy

EU e

lect

rici

ty n

etw

orks

of t

he f

utur

e

75

48

OKO

LJE

Program razvoja pametnih

omrežij v Sloveniji nakazuje,

da so pametna omrežja

(SmartGrids) nujna za

doseganje okoljskih ciljev.

V Sloveniji je znanja dovolj,

zatakne se pri stroških

in organizaciji. V okviru

tehnološke platforme za

pametna omrežja je bil v

novembru predstavljen

demonstracijski projekt

uvedbe pametnih omrežij na

nacionalni ravni. Kaj o tem

meni predsednik tehnološke

platforme in profesor na

Fakulteti za elektrotehniko

Univerze v Ljubljani, dr. igor

Papič?

tanja pangerl

PaMetna OMrežJa

pri pametnih omrežjih so poudarjene tri ključne faze razvoja: raziskave, demonstra-cijski projekti in masovna implementacija. v novembru ste v okviru tehnološke platforme za pametna omrežja predstavili demonstra-cijski projekt pametnih omrežij. Za kakšen demonstracijski projekt gre in kaj naj bi vključeval?

Vmesna stopnja med čistimi raziskavami in bolj množičnim uvajanjem masovnih rešitev pametnih omrežij je izvedba demonstracijskih projektov v realnem omrežju. Določeno število

manjših demonstracijskih projektov že pote-ka v posameznih distribucijskih omrežjih. V okviru platforme si prizadevamo za izvedbo velikega nacionalnega demonstracijskega po-ligona na več geografskih lokacijah, ki bi bil in-formacijsko povezan in centralno nadzorovan. Projekt bi se izvajal stopenjsko, vključeval pa bi različne koncepte glede na zrelost določenega koncepta oziroma tehnologije. Prvi naslednji korak je izdelava operativnega načrta, v kate-rem bomo natančno določili lokacije in funkcije demonstracijskega projekta.

kdaj se pričakuje zagon demonstracijskega projekta in kako dolgo bo trajal, da bodo vidni prvi rezultati? kaj pričakujete od tega projekta?

Operativni načrt bi moral biti pripravljen do februarja prihodnje leto. Predvidevamo, da bomo pripravili projekte za izvedbo do konca

Vlaganja v pametna omrežja je veliko, organiziranosti premalo

Glavni problem je financiranje. dejstvo je, da imajo distribucijska podjetja težave že z rednimi investicijami v obnovo omrežja.

dec

ember

2012

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

nat

aša

Mik

ulin

Upamo na rastrok svetek, schenker slovenija:

1. Rezultati bodo približno enaki kot leta 2011 kljub povečanju števila pošiljk za

12 odstotkov. Predvsem v zračnem in la-dijskem prometu se kaže ponovna recesija.

2. V EU so znaki ohlajanja Nemčije kot glavnega motorja. Upamo, da bomo

kljub temu dosegli petodstotno rast pri-hodkov in dobička.

3. Politična in gospodarska klima je slaba. Vlada bi morala vlivati optimizem, ne

pa sejati nemira in defetizma. Stalno išče nekega sovražnika, ki jo omejuje. Treba je zagnati slovensko gospodarstvo, potrošnjo in poenostaviti vse možne postopke in ad-ministriranje. 

POSLOVna PriČaKOVanJa 2013

foto

: arh

iv F

it m

edia

rok

Sve

tek

Vlada naj odpravi črno in sivo ekonomijonataša mikulin, jung:

1. V tem letu je na naše poslovanje najbolj vplivala pridobitev okoljevarstvenega

dovoljenja za obrat za razstavljanje izra-bljenih vozil, kajti s tem nam je omogoče-na večja samostojnost oddajanja surovin (doseganje višjih cen) ter lažje delovanje in uveljavljanje na trgu. Zaradi gospodarske krize je bil velik padec vrednosti surovin, zato smo morali ta primankljaj nadomestiti z reorganizacijo dela in povečano prodajo avtomobilskih delov za ponovno uporabo. Leto bomo zaključili nekoliko pod planom, vendar boljše kot predpretekla leta.

2. V prihodnjem letu je pričakovati še večji padec vrednosti surovin. Zato

planiramo, da bomo še povečali prodajo delov. Ta bo po naših predvidevanjih zaradi slabega socialnega stanja prebivalstva večja. Pričakujemo pa prav zaradi ekonomske stiske prebivalstva manj vozil, oddanih v razgradnjo, in širitev črnega trga.

3. Vlada bi morala predvsem spodbujati tista podjetja, ki planirajo nove investi-

ticije, razvoj obdržati doma in stimulirati podjetja, da prodajajo svoje blago v izvozu zunaj Slovenije, tako da prihaja v državo več denarja.

Odpraviti pa bi morali črno in sivo ekono-mijo, saj bi s tem pridobila velik delež da-jatev v državno blagajno in s tem ohranila predvsem mala podjetja. Poenostaviti in zmanjšati bi morali dolge roke za pridobitev raznih dovoljenj za podjetja, ukiniti banke ter zopet uvesti SDK in delavske hranilnice, z znižanjem prispevkov pa poceniti delovno silo, kar bi zmanjšalo brezposelnost. Nujno je treba spremeniti sistem delovanja celo-tnega državnega aparata, saj je tog, počasen in neučinkovit. Ministrstva bi morala delo-vati usklajeno in bolj poenoteno. 

POSLOVna PriČaKOVanJa 2013

75

OKO

LJE

49

leta 2013, začetek izvedbe pričakujemo v letu 2014. Glede na stopenjsko izvedbo bo to več-letni projekt. Koncepte bomo preizkušali po prioritetah, ki bodo določene v operativnem načrtu in projektni dokumentaciji za izvedbo. Prve rešitve, ki bodo najprej preizkušene, bodo postopoma prehajale v masovno izvedbo, na poligonu pa se bodo še naprej preizkušali kon-cepti z nižjo prioriteto. Glavni sklopi projektov, ki jih bomo izvajali, so napredno merjenje, aktivno vključevanje odjema, koncepti pri-ključevanja in obratovanja OVE, obvladovanje kakovosti, aktivno upravljanje polnjenja elek-tričnih vozil idr.

kdo je vključen v zasnovo in izvedbo demon-stracijskega projekta pametnih omrežij in kako se projekt financira? kolikšna je njegova vrednost?

Glavni nosilci demonstracijskega projekta so distribucijska podjetja ter operaterja distribu-cijskega in prenosnega omrežja. Ključno je tudi

sodelovanje domačih industrijskih podjetij ter raziskovalnih institucij, ki te rešitve razvijajo. Vrednost projekta še ni določena, glede na na-cionalni program razvoja pametnih omrežij pa smo za demonstracijske projekte predvideli nekaj deset milijonov evrov.

razvoj in vpeljava pametnih omrežij je nujna tako za doseganje okoljskih ciljev, ki jim je Slovenija zavezana kot članica eu, kot tudi za ekonomsko ugodnejšo porabo energije v pri-hodnosti, ko se bo strošek električne energije povečal. vendar pa sedanje stanje v Sloveniji na področju razvoja pametnih omrežij ne do-sega svojih potencialov. kje so ovire in kako spodbuditi hitrejši razvoj in vpeljavo pametnih omrežij v Sloveniji?

Glavni problem je financiranje. Dejstvo je, da imajo distribucijska podjetja težave že z redni-mi investicijami v obnovo omrežja, tako da težko zagotavljajo še dodatna sredstva za pa-metna omrežja. Na drugi strani imamo močan pritisk na distribucijsko omrežje investitorjev v obnovljive vire, predvsem v fotovoltaiko. Po ocenah en kW priključenih obnovljivih virov povzroči operaterju omrežja za okoli 450 evrov stroškov, ki seveda niso subvencionirani. Torej imamo precej neuravnotežen in neusklajen razvoj omrežja in obnovljivih virov. Rešitev je subvencioniranje tudi pametnih omrežij ali pa zagotovitev dodatnih sredstev iz omrežnine. Za izvedbo demonstracijskega projekta raču-namo predvsem na evropska sredstva v novi

finančni perspektivi od leta 2014 naprej.

kakšne so koristi pametnih omrežij za vse vključene (za državo, distributerje, uporabnike idr.) in za okolje?

Koristi za okolje so zajete v obvezah, ki jih je Slovenija sprejela, tukaj gre predvsem za pove-čanje deleža energije iz obnovljivih virov. Glede na omenjeni program razvoja pametnih omre-žij v Sloveniji bi morali vložiti 320 milijonov evrov do leta 2020. Na ta način bi v obdobju do 2030 prihranili pri investicijah v distribucijsko omrežje okoli 500 milijonov evrov. Za konč-nega uporabnika lahko zagotovimo samo to, da bo dvig cene električne energije z rešitvami pametnih omrežij bistveno manjši kot brez pametnih omrežij.

kako bi ocenili potencial in dejanski razvoj pametnih omrežij v Sloveniji v primerjavi z ostalimi članicami eu oziroma drugimi drža-vami sveta?

V zadnjih nekaj letih smo v Sloveniji v pametna omrežja vložili okoli 40 milijonov evrov, kar je glede na število prebivalcev izredno visoka

številka. Na tem področju imamo tudi močno elektro in elektronsko industrijo, ki lahko raz-vija posamezne koncepte. Na splošno imamo precej več težav z ustrezno organiziranostjo kot z znanjem. Če povzamem – smo dobri, vendar bi lahko bili še veliko boljši. 

imamo precej neuravnotežen in neusklajen razvoj omrežja in obnovljivih virov.

Glede na program razvoja pametnih omrežij v Sloveniji bi morali vložiti 320 milijonov evrov do leta 2020.

Rev

oz

d.d

.

dec

ember

2012

foto

: arh

iv R

evoz

75

50

OKO

LJE

Oster konkurenčni boj v

avtomobilski industriji v

vse večji meri vključuje tudi

okoljske kazalce. Katera

področja so prioritetna,

kakšne rezultate dosegajo in

katerih projektov se lotevajo,

pojasnjuje Janez Zupančič,

vodja revozovega oddelka

varovanja okolja, ki izpostavi,

da so po nekaterih kazalcih v

samem vrhu Skupine renault.

mag. Vanesa čanji

JaneZ ZUPanČiČ, VOdJa OddeLKa VarOVanJa OKOLJa, reVOZ d.d.

kako je politika varstva okolja organizacijsko vpeta v vaše podjetje?

Revozova okoljska politika izhaja neposredno iz industrijske politike o ravnanju z okoljem, ki je v veljavi za celotno Skupino Renault. Vsi zaposleni v tovarni smo se tako zapisali stalne-mu napredku na tem področju in se zavezali, da bomo skrbeli za svoje okoljske kazalce ter vklju-čevali ravnanje z okoljem v naše vsakdanje delo.

Naša vključitev v to politiko temelji na šestih osnovnih načelih. Imeti moramo predstavo o prihodnjih okoljskih spremembah, tako da bomo pravočasno zagotovili optimalne rešitve. Upoštevati moramo vse zahteve, ki se nanašajo na naše delovanje. Zagotoviti moramo trajnost in stalno izboljševanje sistema ravnanja z oko-ljem. Zajamčiti moramo, da bodo dobavitelji in izvajalci sprejeli in uresničevali politiko ravnanja z okoljem. Obvladati ali zmanjšati moramo vplive na okolje z doseganjem stalne-ga napredka na področju varovanja okolja in v povezavi z razvojnimi projekti tovarne z name-nom ohraniti vire in premoženje. Komunicirati moramo odgovorno in jasno z upravnimi or-gani, s partnerji, s sosedi, z zaposlenimi in s splošno javnostjo.

kljub zavezi vseh zaposlenih je najbrž skupina sodelavcev, ki za okolje še posebej skrbi.

Hrbtenico delovanja sistema ravnanja z oko-ljem predstavlja mreža za okolje Revoz, ki jo sestavljajo koordinatorji za okolje iz vseh de-partmajev in služb tovarne ter predstavniki

partnerjev, stalno prisotnih v tovarni, s po-membnim vplivom na okolje. Delovanje mreže koordinira odgovorni za okolje tovarne. Na rednih mesečnih sestankih se obravnavajo različni problemi, vezani na ravnanje z okoljem v tovarni. Izmenjamo informacije v različnih smereh, kar pripomore k stalnemu izboljševa-nju sistema ravnanja z okoljem, tako kot zah-teva tudi standard ISO 14001, ki ga imamo od leta 1999. Na ta način se upoštevanje politike ravnanja z okoljem zagotavlja v vseh organi-zacijskih enotah in na vseh delovnih mestih v procesu proizvodnje vozil.

katere vplive na okolje sistematično merite in katere občasno?

Vplive na okolje sistematično ali občasno me-rimo na vseh področjih, kjer smo se z okoljsko politiko zavezali k njihovemu zmanjševanju. To so predvsem naslednja področja: poraba ener-gije in vode, obdelava odpadnih vod, izpusti hlapnih organskih snovi v ozračje, količine ne-nevarnih in nevarnih industrijskih odpadkov, delež ločenih odpadkov in emisije hrupa.

Pri porabi energije merimo in zmanjšujemo porabo tako električne kot toplotne energije.

Stalno spremljamo porabo vode pri različnih porabnikih, saj tudi v procesu uporabljamo pitno vodo iz omrežja. Tu velja omeniti, da je Revoz tovarna v Skupini z najmanjšo porabo vode na vozilo in s tega zornega kota predsta-vlja referenco ne samo za Renault, ampak tudi na širšem področju v avtomobilski industriji.

»imamo najmanjšo porabo vode na vozilo v skupini«

dec

ember

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: ose

bni a

rhiv

Jane

z Zu

panč

ič

75

OKO

LJE

51

kakšni so rezultati – največji napredki, naj-večji izzivi?

Na področju obdelave odpadnih vod predstavlja najpomembnejši vpliv količina težkih kovin v odpadni vodi, ki jih merimo tako v okviru predpisanega monitoringa odpadnih vod kot tud v lastnem laboratoriju. Tako stalno spre-mljamo delovanje lastne čistilne naprave, ki mora v vsakem trenutku zagotavljati ustrezno obdelavo z vrednostmi parametrov v okviru predpisanih meja

Izpusti hlapnih organskih snovi (HOS) v ozračje se spremljajo z mesečnimi bilancami, ki jih pošiljamo v centralno službo za varovanje okolja Renault v Parizu. Rezultati so ogledalo uspešnosti izvajanja naših aktivnosti za zmanj-ševanje HOS, hkrati so osnova za planiranje novih aktivnosti. Mesečne bilance HOS so tudi temelj za izdelavo letne bilance, ki jo moramo pripravljati tako za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot tudi za centralno službo Renault.

kakšno okoljsko politiko imate na področju odpadkov?

Količine nenevarnih in nevarnih industrijskih odpadkov spremljamo s pomočjo tehtanja vseh odpadkov na lastni tehtnici. Bilanco predanih odpadkov vodimo v lastnem informacijskem sistemu.

o kakšnih številkah govorimo?

Letna količina nevarnih odpadkov je v letu 2011 znašala 818.227 ton, od tega je bilo 137.886 ton odpadnih topil, ki so se reciklirala (prevzemalec je Helios), medtem ko so bili vsi ostali nevarni odpadki predani Kemisu, ki je podizvajalec Gorenja Surovine, s katero ima Revoz sklanjeno pogodbo o celovitem ravnanju z odpadki.

Letna količina nenevarnih odpadkov je v letu 2011 znašala 3.113,76 tone brez odpadne plo-čevine, ki nastane pri procesu izdelave odpre-škov in preoblikovanja v presernici in se vodi kot poseben pokazatelj.

kako ste uspešni pri ločevanju odpadkov?

Delež ločenih odpadkov predstavlja delež snov-no ali energetsko ovrednotenih odpadkov in se stalno izboljšuje, naš končni cilj pa je zmanjšati količino odloženih odpadkov na najmanjšo možno mero. V letu 2011 smo ločili in ovre-dnotili, torej snovno in energetsko, 96,11 % odpadkov. Pri tem ne upoštevamo odpadne pločevine iz preoblikovanja v presernici, ki se

ovrednoti 100 %. Delež odloženih mešanih komunalnih odpadkov je tako v letu 2011 znašal le 3,89 % vseh odpadkov brez odpad-kov presernice. Delež ovrednotenih odpadkov v prvih 10 mesecih leta 2012 znaša 97,14 %. Med ovrednotene odpadke spada celotna količina nevarnih odpadkov, ki se ne odlagajo, ampak le predelujejo oziroma sežigajo v sežigalnicah končnih prevzemalcev, kar v Revozu po zgledu ostalih tovarn Renault tudi redno preverjamo.

kako ste prišli do tako dobrih rezultatov?

Zelo pomemben napredek na področju zmanj-ševanja količin odpadne embalaže smo dosegli predvsem na račun uvajanja vračljive embalaže za sestavne dele, ki jih izdelujejo dobavitelji blizu tovarne. Vzporedno z zmanjševanjem odpadne embalaže se je stalno povečeval tudi delež ločenih odpadkov, nadaljnje izboljšave pa vidimo predvsem v povečanju deleža energet-sko ovrednotenih odpadkov.

Na področju nevarnih odpadkov spada Revoz med tovarne z najmanjšo količino na vozilo v Skupini Renault, novi projekti vozil, ki prina-šajo tudi novo tehnologijo, pa ponujajo prilo-žnost, da obstoječe količine nevarnih odpadkov še dodatno zmanjšamo.

Tovarna ima že 8 let vpeljan sistem celovitega ravnanja z odpadki, ki ga izvaja zunanji izva-jalec, kot sem že omenil. Odgovornost zapo-slenih v tovarni je ločiti vse odpadke na mestu nastanka, za vse ostale operacije, povezane z odpadki, pa poskrbi zunanji izvajalec. Sistem je bil vpeljan na osnovi izkušenj iz drugih tovarn Renault in se je izkazal kot uspešen, saj je prispeval k napredku tako na tehničnem področju, zmanjšali pa so se tudi stroški, pove-zani z ravnanjem z odpadki v podjetju Revoz.

kako je z emisijami hrupa?

Emisije hrupa se redno merijo v okviru triletnih monitoringov ter po potrebi ob pomembnejših tehnoloških spremembah ali namestitvi novih naprav. V Revozu se dobro zavedamo pomemb-nosti vpliva hrupa na okolje, saj se tovarna na-haja na samem obrobju Novega mesta. Z vseh strani smo obkroženi s stanovanjskimi naselji.

Poudaril bi, da se verodostojnost podatkov spremljanja vplivov na okolje redno preverja s strani zunanjih presojevalcev revizijskih hiš Deloit ali Ernst&Young, podatki iz Revoza pa se vsako leto zberejo skupaj s podatki iz drugih tovarn skupine Renault za pripravo celovite-ga letnega poročila o vplivih na okolje, ki jih Skupina Renault povzroča s svojo dejavnostjo.

kako upravljate s kakovostjo zunanjega zraka? kako zmanjšujete količino izpustov hlapnih organskih snovi v ozračje?

Količina hlapnih organskih snovi v zrak je med tovarnami, ki uporabljajo lake z organskimi topili, najmanjša v skupini Renault in se pri-bližuje vrednostim, ki jih trenutno dosegajo tovarne, ki uporabljajo vodotopne lake. Na tem

področju bo projekt novega vozila v sodelo-vanju Renaulta in Daimlerja prinesel največji napredek na področju zmanjševanja vplivov na okolje, saj bomo tudi v tovarni Revoz uvedli vo-dotopni bazni lak. Količina hlapnih organskih snovi na vozilo oziroma na m2 lakirane povr-šine se bo s tem zmanjšala predvidoma za 30 %, z optimizacijo procesa pa bo v nadaljevanju količina izpuščenih topil še manjša.

omenili ste zelo dobre rezultate na področju racionalne porabe vode. kakšen je bil recept za tak rezultat?

Zelo dobre rezultate na področju zmanjševanja porabe vode smo dosegli predvsem z zmanjše-vanjem izgub v preteklosti, stalno pa se izvajajo tudi različne aktivnosti za zmanjševanje pora-be v procesu, ki predstavlja kar 85 % celotne po-rabe vode v tovarni. Kljub dobrim rezultatom razmišljamo tudi o izkoriščanju padavinske vode ter o morebitni ponovni uporabi prečišče-ne lastne odpadne vode, oboje pa je povezano z večjimi investicijami in za realizacijo mora-jo biti izpolnjeni tudi pogoji za rentabilnost projektov.

kako pa obdelujete odpadne vode?

Za obdelavo industrijskih odpadnih vod imamo v Revozu lastno čistilno napravo, kjer s procesom flokulacije in koagulacije izločamo težki kovini nikelj in cink, ki se po obdelavi nahajata v fosfatnem mulju, ki predstavlja pomemben delež nevarnih odpadkov, ki jih ustvari tovarna. Za olje vsebujoče odpadne vode imamo nameščen tudi ločevalnik olja, ki zagotavlja ustrezno izločanje oljne faze že pred obarjanjem težkih kovin, medtem ko oljno fazo odstranjujemo v obliki odpadnega olja kot nevarni odpadek. Vsa industrijska od-padna voda se skupaj s sanitarno odpadno vodo

Letna količina nevarnih odpadkov je v letu 2011 znašala 818.227 ton, od tega je bilo 137.886 ton odpadnih topil, ki so se reciklirala.

na področju nevarnih odpadkov spada revoz med tovarne z najmanjšo količino na vozilo v Skupini renault.

dec

ember

2012

Vlada naj pripravi program javnih vlaganjpolona dolenec, jamnik, grafično embalažno podjetje:

1. Letošnje leto so najbolj zaznamovali pritisk na cene kartonske embalaže in

velika nihanja v povpraševanju. Dobro so letos delali predvsem tisti kupci, ki niso iz-ključno vezani na (zahodno)evropska tržišča. Kupci postajajo vedno bolj nepredvidljivi in previdni pri oskrbi z embalažo. Dobavni roki so vse krajši in za isti denar je potrebno na-rediti več, z nižjimi materialnimi stroški in hitreje, sicer pod črto nič ne ostane. Potrebna je maksimalna prilagodljivost glede servisa, takih oscilacij v obsegu naročil ne pomnim. Poletni meseci so bili z obsegom naročil zelo skromni. Trenutno imamo dela celo nekoliko preveč glede na razpoložljive kapacitete. Leto bomo zaključili nekoliko pod pričakovanji, saj izpada v poletnih mesecih ne bomo uspeli v celoti nadomestiti.

2. Kaj se bo dogajalo prihodnje leto, ne zna napovedati nihče. Večina kupcev je

pri napovedih previdna, tako da načrtujemo na osnovi izkušenj in preteklih podatkov. Čeprav imamo v portfelju domače kupce, ki napovedujejo rast, generalno gledano na slovenskem trgu rasti obsega poslovanja ni pričakovati, saj bo obseg poslovanja nekate-rih panog zaradi recesije in upada potrošnje manjši. Edina rešitev je povečanje obsega

poslovanja v tujini, kamor se aktivno usmer-jamo, rezultati pa jasno ne pridejo čez noč.

3. Slovenija potrebuje korenite spremem-be, samo varčevanje negativno vpliva na

gospodarsko rast in vrtimo se v začaranem krogu. Politika naj proda večino državnega premoženja ali v upravo postavi tujce. Ne zato, ker kompetentnih domačih ljudi ne bi imeli, ampak ker se kadruje politično ali preko vez. Državno premoženje ne doprinaša v državno blagajno, ampak je iz nje odneslo že milijarde evrov. Ohranjanje nacionalnega interesa nas je davkoplačevalce že preveč stalo, ker so z državnim premoženjem upravljali ljudje, ki so skrbeli samo za lastne koristi. Politika bi morala biti s svojim obnašanjem in ravna-njem zgled. Dokler država ne bo najprej na vrhu poskrbela za delovanje pravne države, spoštovanje moralno etičnih standardov ter iz svojih vrst izločila posameznike, ki ne delujejo v okviru poslovnih in občečloveških norm, sprememb na bolje po mojem mnenju ne more biti. Samo sprememba pokojninske in delovnopravne zakonodaje ne bo dovolj. Vlada bi morala pripraviti tudi program javnih investicijskih vlaganj, kjer lahko pri-čakujemo nepovratna sredstva od evropskih skladov. 

POSLOVna PriČaKOVanJa 2013

foto

: arh

iv p

odje

tja

Pol

ona

dol

enec7

55

2O

KO

LJE

tovarne vodi na komunalno čistilno napravo Novo mesto, kjer se dokončno obdela pred izpustom v reko Krko, saj Revoz nima lastne biološke čistilne naprave. Skupna količina tež-kih kovin v odpadni vodi se izraža kot vrednost Metox, ki se izračuna na osnovi koncentracije ter faktorja nevarnosti za okolje posamezne težke kovine. Vrednost Metox na vozilo se je v obdobju zadnjih 8 let zmanjšala za več kot 10-krat, predvsem na račun popolne ukinitve določenih težkih kovin v procesu (svinec), na osnovi modernizacije čistilne naprave v letu 2005 ter optimizacije procesa obdelave odpa-dnih vod, ki je omogočila stalno zmanjševanje težkih kovin.

S katerimi ukrepi zmanjšujete porabo energentov?

Za učinkovito porabo energentov imamo vzpo-stavljen sistem, ki temelji na meritvah porab in energetskem knjigovodstvu. Z energetsko politiko učinkovite rabe in sistematičnim pri-stopom zmanjšujemo porabo predvsem z orga-nizacijskimi ukrepi na področju razsvetljave, porabe stisnjenega zraka in porabe v procesu. Trudimo se, da je poraba energije, ko se proces ustavi, čim manjša. Z izvedenimi aktivnostmi je specifična poraba energije na vozilo med najmanjšimi v skupini Renault.

kakšna je vaša praksa na področju okoljsko usmerjene nabave materiala in uvajanja okolju prijazne tehnologije?

Vsaka pomembna tehnična sprememba v procesu kot tudi uvajanje novega vozila v pro-izvodnjo je za tovarno priložnost, da okoljsko manj primerne materiale nadomesti z manj nevarnimi ter uvede okolju bolj prijazne tehno-logije. Trenutno je v teku projekt Edison, ki je skupni projekt partnerjev Renaut in Daimler za proizvodnjo novih tipov vozil v tovarni Revoz, vključujoč tudi električna vozila. Kot sem že omenil, bomo za lakiranje novih tipov vozil bazni lak s topili nadomestili z vodotopnim baznim lakom, ki se bo nanašal z roboti na po-polnoma novi liniji, prilagojeni tej tehnologiji. Prav tako novi projekt vključuje robotizacijo nanosa tesnilnih mas na spodnji del karoserije, s čimer ocenjujemo, da se bo zmanjšala količina nevarnih odpadkov za 20 %.

je v načrtu še kakšna investicija, ki bo imela pomembno okoljsko dimenzijo?

Že od samega začetka planiranja različnih projektov upoštevamo okoljske zahteve, bo-disi zaradi zahtev zakonodaje bodisi zaradi tehnične politike Renault-a glede uporabe različnih tehnologij. Zadnji dober primer za to je projekt Edison, ki sem ga omenil, kjer se je že v zgodnji fazi odločilo o uporabi vodotopnih ba-znih lakov, ki so v večini ostalih Renault-ovih tovarn že uvedeni, poleg tega pa nova direktiva IED predvideva znižanje maksimalno dovolje-nih emisij HOS izpod vrednosti, ki jih lahko trenutno dosegamo z obstoječo tehnologijo.

torej se že pripravljate na novo direktivo Ied?

Da, zahteve bodoče direktive IED že upošte-vamo pri novih projektih, prav tako pa v pri-meru ohranjanja starih naprav predvidevamo spremembe,vezane na zahteve nove direktive. Preverjamo ustreznost z najboljšimi razpo-ložljivimi tehnikami, ki bodo predstavljale temelj nove direktive. Pri spremljanju zahtev direktive IED nam izdatno pomoč nudi tudi centralna služba varovanja okolja Renault, ki s svojimi predstavniki sodeluje pri oblikovanju novih zahtev ter nas z novostmi ter usmeri-tvami na tem področju sproti seznanja.

lokacija vaše tovarne gotovo narekuje sen-zibilen odnos do lokalne skupnosti. kakšne so vaše izkušnje?

Podjetje Revoz je odprto za vse pobude, ki pridejo s strani lokalnega okolja. Stalno je na voljo »zeleni telefon«, na katerega lahko po-samezniki in zainteresirana javnost sporoča

morebitne pripombe in pomembne vplive na okolje, ki jih zaznavajo zaradi delovanja tovarne.

Pobude za zmanjšanje vplivov na okolje se izpostavljajo tudi ob srečanjih s sosedi, ki jih tovarna redno izvaja vsako leto, razen v primeru, ko smo zaradi projektov novih vozil v fazi zaupnosti in je tovarna zaprta za vse obiskovalce.

Različne pobude pri odnosu do lokalnega oko-lja se izražajo tudi z različnimi donatorstvi, vezanimi na zmanjševanje vplivov na okolje, kot na primer izgradnja komunalne čistilne naprave Novo mesto, čiščenje reke Krke, akcija očistimo Slovenijo in podobno.

Revoz kot donator sodeluje tudi v programu za otroke osnovnih šol »Varnost in mobilnost za vse«, kjer nagovarjamo k trajnostnemu razvoju in uporabi transporta, ki kar največ zmanjšuje vplive na okolje. 

dec

ember

2012

75

OKO

LJE

53

CerOd ii. FaZa

Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske, ki na bi za prihodnjih 30 let

rešil probleme predelave in ustreznega odla-ganja odpadkov za več kot 160.000 prebivalcev Dolenjske, Posavja in Bele krajine, je začel dobi-vati novo podobo z začetkom izgradnje druge faze. Najprej so pred dnevi odprli čistilno na-pravo za izcedne vode. Testni zagon so izvedli v juniju, saj je bil to pogoj za pridobitev OVD za odlagališče. Pogodbena vrednost izvedbe in nadzora znaša 1,37 mio €.

Čistilna naprava bo iz vode odstranila organska onesnaženja, težke kovine in

bakterije ter druge v vodi raztopljene nečistoče. Posebnost naprave je tehnologija membranske filtracije. Dobavitelj čistilne naprave je avstrij-sko podjetje Rotreat.

Druga faza izgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki obsega še postavitev

objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, gre za štiri tehnološka polja, malo plinsko elektrarno za izrabo plina, ki nastaja kot posledica anaerobnega razkroja organske-ga dela odpadkov na odlagališču, zunanjo in prometno ureditev ter centralni informacijski sistem. Vrednost II. faze je 32,55 milijona, od tega bodo sredstva iz Kohezijskega sklada 18,97 mio €, državni proračun Slovenije bo prispeval 3,35 mio €, občine – investitorke pa 10,23 mio €. Mestna občina Novo mesto je sicer nosilec naložbe, sodeluje pa še 14 občin – so-investitork: Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske

Toplice, Škocjan, Mirna peč, Šmarješke Toplice, Straža, Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Črnomelj, Metlika in Semič. Projekt v imenu investitorja vodi podjetje CeROD, njihov direktor Alojz Turk pa je pred odpiranjem čistil-ne naprave govoril o naložbi tudi na poslovni konferenci.

Poslovno konferenco so namenili predstavi-tvi projekta in nekaterih novih tehnologij

zlasti pri upravljanju z biološkimi blati in pri najboljši predelavi blata. O tem so med drugim predavali dr. Milenko Roš, dr. Marko Likon, ki je predstavil tehnološko novost BACOM, zanjo

je podjetje Logent prejelo priznanje za inovaci-jo, strokovnjaki avstrijske družbe ROTREAT pa so razložili prednosti njihove čistilne naprave za izcedne vode.

Novost je BACOM – gre za linijo za predelavo blat z dodatkom pepela in tako nastane

izdelek, kompozit CERODIT. V CeROD-u so prvi v Sloveniji namestili napravo, ki je paten-tirana in je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi. Naprava omogoča izvedbo postopka v za kontinuirano stabilizacijo in pretvorbo biorazgradljivih muljev v kompozitne gradbene materiale z dodatkom pepela. 

z novo tehnologijo do cerodita

Pro

moci

ja

Odlagališče Leskovec pri Novem mestu je bilo zgrajeno v sklopu prvega dela projekta CeROD.

Skupaj z vami skrbimo za čisto okolje.

Praznični dnevi na j vam podarijo obilo miru in polno navdiha za nove izzive, ki jih prinaša novo leto.

Fakult

eta z

a

logis

tiko

dec

ember

2012

foto

: Nat

aša

Mül

ler

dr. B

ojan

ros

i

75

LOG

ISTI

Ka

54

Za prihodnost logistike je

dr. Bojan rosi, novi dekan

Fakultete za logistiko v Celju,

nanizal kar osem soodvisnih

gradnikov: od demokratično-

participativnega vodenja

do stikov z gospodarstvom,

s katerim želi ustvariti

dolgoročen in partnerski

odnos. Kar zadeva študijski

proces, želi, da Fakulteta

oblikuje celovite logiste in da

do leta 2016 postane vodilna

in ugledna raziskovalna in

izobraževalna institucija na

področju logistike v regiji alpe-

Jadran. Preveč smelo?

jože Volfand

FaKULteta Za LOGiStiKO

dekansko mesto ste prevzeli v času, ko mora visoko šolstvo iskati skrajne rezerve zaradi var-čevanja. v kakšnem položaju je vaša fakulteta?

Naša fakulteta je v dobrem položaju. Zapuščina mojega predhodnika je solidna, saj smo pravo-časno iskali racionalne rešitve tam, kjer se je dalo. Z uvedbo e-študija leta 2007 smo racio-nalizirali študijski proces. Zmanjšalo se je šte-vilo kontaktnih ur in po številu profesorjev na študenta smo na mariborski univerzi najboljši. Najpoglavitnejše pa je, da je vpis še vedno na ravni, ki bi si ga želela vsaka fakulteta. Število vpisanih študentov, rednih in izrednih, je v tem študijskem letu 844, na magistrski stopnji jih je 153. Rednih študentov je 752.

logistika v zadnjih letih v stroki in poslovanju gospodarskih družb pridobiva na ugledu in pomenu. kako se to kaže v interesu za študij oziroma vpis in kako pri odzivu gospodarstva? kakšna bo usoda krškega oddelka, kjer se vpis manjša?

Ta ocena o pomenu logistike je točna. Velja zlasti za globalno gospodarsko okolje. Svet išče optimalne poti za uporabo naravnih virov in za podporo blagovnim tokovom. Z logistiko se da prihraniti, to ve vsak gospodarstvenik. Je pa res, da prav gospodarstvo še premalo vlaga v promo-cijo logistike. Kot dekan vem, da želene uspešne prihodnosti logistiki ni več mogoče zanesljivo napovedovati, ampak jo je treba (so)ustvariti. Zaradi tega jutri ne moremo delovati enako

kot danes, kajti brez sprememb, ki bodo plod poguma, domišljije, kreativnosti, inovativnosti in podjetništva, ne bomo več privlačni za kogar-koli iz okolja, v katerem delamo. Globalizacija je naša stvarnost, zato vsi tekmujemo z vsemi oziroma smo vsi del globalne konkurence. Moja načela so pri tem jasna. Prvič, prihodnosti ni mogoče napovedati, temveč jo je treba ustvariti. Dogajanja lahko opazujemo ali pa jih sprožimo. V prihodnosti bo čedalje več vprašanj in čedalje manj univerzalnih odgovorov.

toda diplomirani logisti so kljub potrebam na trgu težko zaposljivi? In krško?

Zaposljivost je in ni problem. Precej iskalcev zaposlitev z diplomo naše fakultete ni pripra-vljenih oditi na delo v drug kraj. Ne vem, zakaj ta strah pred migracijo. Naša fakulteta izobražuje tudi za trg EU, za globalni trg. Do pretoka ka-drov že prihaja. Prej ko bomo to razumeli, bolje bo. Krški oddelek Fakultete za logistiko ostaja. Res je bil v začetku visok vpis, zdaj se je bazen nekoliko izpraznil.

Sedanji položaj gospodarstva zahteva od lo-gistike optimalen tok blaga v celotni logistični oziroma oskrbni verigi. v koliki meri ponudba logističnih storitev to upošteva? Če ocenite

do vodilne izobraževalne institucije v regiji alpe-jadran

Krški oddelek Fakultete za logistiko ostaja.

dec

ember

2012

75

55

LOG

ISTI

Ka

enega izmed ključnih megatrendov v logistiki, katerega bi izpostavili?

Ključni megatrend sem že omenil. To je glo-balizacija. Ali ni ves svet pred zelo podobnimi vprašanji? Kje so notranje rezerve, na primer? Cene energentov bodo rasle, politika do narav-nih virov bo do kraja izostrena. Na to kaže tudi okoljska politika EU. Cene bo težko zadržati, če ne bo vse večje ekonomičnosti poslovanja. Slaba, nedomišljena logistika ne zmanjšuje stroškov, nesodobno prevozno sredstvo ne bo omogočilo optimalnega izkoristka zmogljivosti. S kakovostnim transportom lahko optimizira-mo stroške. Nočem biti teoretik. Logistika je aplikativno usmerjena znanstvena disciplina. Modelira in analizira ekonomske sisteme kot omrežja in tokove blaga, informacij, denarja in ljudi skozi čas in prostor. To ustvarja vrednost za ljudi, za vsak poslovni subjekt, ki tako uveljavlja logistiko v poslovnem procesu.

vendar je v podjetjih še marsikje eden izmed sektorjev, ki je sicer dragocen element po-slovne učinkovitosti, a več kot to ne. ali v gospodarskih družbah lahko govorimo o po-slovni strategiji pri vzpostavitvi menedžmenta logističnega sistema?

V podjetju je logistika res še marsikje samo eden izmed sektorjev. Omejujejo se na lastne kadro-vske vire, a vrata je treba odpreti za sodobna znanja, za tak logistični sistem, ki spodbuja

doseganje ekonomskih, poslovnih, okoljskih in družbenih ciljev. Vstop mladih diplomantov logistike v poslovne procese je nujen. Študentje morajo imeti možnost za mobilnost pri prido-bivanju znanja in pri opravljanju prakse doma in na tujem. V podjetju naj diplomant spozna celotni poslovni proces. Takšna celovitost v obvladovanju naj ga pripelje do določenega položaja. Logistična komponenta v poslovanju je lahko bistvena, če poznamo njene vrednosti.

kaj daje logističnemu podjetju na trgu kon-kurenčno prednost – specializacija ali široka ponudba storitev?

Ne eno ne drugo. Praviloma je najboljša kombi-nacija. Je pa za vsakega logistika specializacija, do določene meje, ki mu lahko da konkurenčno prednost, velik izziv. Sam si mora odgovoriti na vprašanje, kaj naj bolj razvija, kaj je temeljno in kaj je lahko dopolnilna, specialna dejavnost. Trg da odgovore, pametna kombinacija pa je najboljša.

katere novosti v logistiki so v tem trenutku za gospodarstvo poslovno najzanimivejše?

Sledljivost logističnih procesov. V oskrboval-ni verigi mora biti vse sledljivo. Standardi so danes znani. Kje je pošiljka? Kje so ljudje? Kje je prometno sredstvo? Vse v logistični mreži mora biti transparentno. Vprašanje je, ali smo ljudi v logistiki dovolj izobrazili in usposobili za takšno sledljivost.

je zelena logistika bolj moda ali lahko navedete

konkretne pozitivne primere prakse?

Ne, ne gre za modo. V EU je trend zelena go-spodarska politika. Varstvo okolja. Izračuni ogljičnega odtisa. Direktiv ne manjka. Problem je v praksi. Čiste tehnologije zahtevajo visoka finančna vlaganja. In ko gre za logistično verigo – jaz sem zelen. Si tudi ti? Vsi v verigi morajo biti zeleni. Kdor je zares zelen, nastopa s konkurenč-no prednostjo. Družbena odgovornost ne more ostati na papirju.

katere naloge ste kot novi dekan oprede-

lili kot prednostne? kaj hočete s pojmom

SlogIStIka?

SLOGISTIKA je ključen gradnik ustvarjanja no-vega obdobja sodelovanja Fakultete za logistiko z okoljem. Gre za integralno platformo, ki bo omogočala stik akademskega okolja z gospodar-stvom. Samo to lahko pomaga ustvariti uspešno prihodnost logistiki. S SLOGISTIKO želimo združevati Fakulteto in gospodarske subjekte, kar bi spodbudilo nastajanje novih možnosti sodelovanja in projektov ter skupnega obliko-vanja in določanja strategij prihodnjega razvoja logistike kot znanosti in dejavnosti v Sloveniji. Fakulteta za logistiko bo leta 2016 vodilna in ugledna raziskovalna in izobraževalna institu-cija na področju logistike v regiji Alpe-Jadran. 

otvoritev linije bacom za predelavo biološkega blataMed procesom čiščenja odpadnih voda nastane od 1 do 5 % suhega materiala iz biološkega blata. Tradicionalne tehnike za ravnanje z biološkim blatom so komposti-ranje, uporaba za gnojenje in proizvodnjo energije. S tehnologijo BacOM, ki spada pod eko inovacije in jo skupaj s strokovno pod-poro ponuja podjetje Logent, d.o.o., se blato gospodinjskih in industrijskih odpadnih voda skozi proces recikliranja z dodatkom pepe-la, pridobljenega iz energetskega sektorja, pretvori v kompozitni konstrukcijski material. Ker so tehnologijo BacOM najprej uporabili v centru za ravnanje z odpadki v Novem mestu (cEROD), so material poimenovali cERODIT. Gre za trajnostnostno rešitev, kjer se odpadne vode iz enega industrijskega sek-torja uporabijo kot surovine v drugem indu-strijskem sektorju, predvsem gradbeništvu. Tehnologija BacOM je stroškovno učinkovita, saj so investicijski stroški za vsaj dvajsetkrat nižji od primerljivih naprav za predelovanje biološkega blata.

Logent, d.o.o.cankarjeva ulica 16a, 6230 Postojnawww.logent.si

Material cERODIT, ki se lahko uporabi kot konstrukcijski material.

Promocija

Inte

reu

ro

pa

dec

ember

2012

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. ern

est G

orta

n

75

LOG

ISTI

Ka

56

intereuropa, eden izmed

paradnih konjev slovenskega

gospodarstva in ponudnik

celovitih logističnih rešitev

zlasti na območju bivše

Jugoslavije, je po finančni

in razvojni krizi na dobri

poti, da v novo poslovno

leto vstopi z manj težkimi

bremeni. še posebej zato, ker

je finančno prestrukturiranje

zaključeno. Mag. ernest

Gortan, predsednik uprave, želi

ponovno uveljaviti konkurenčne

prednosti logistične družbe,

usmerjene v upravljanje

kompleksnih dobavnih verig.

intereUrOPa

S katerimi finančnimi in poslovnimi premiki bi lahko potrdili, da bo Intereuropa konec leta, kot ena nekdanjih paradnih gospo-darskih družb, dočakala leto 2013 z rahlim optimizmom?

Poslovni rezultati koncerna in realizacija zasta-vljenih projektov jasno kažejo, da Intereuropa kljub zelo zaostrenim razmeram na tržišču izpolnjuje svoje poslanstvo. Ob devetmese-čju leta 2012 je tako koncern ustvaril 142,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, izid iz poslovanja je znašal 14 milijonov evrov, čisti dobiček pa 7,2 milijona evrov, kar je daleč naj-boljši dosežek v zadnjih letih. Dobri rezultati so predvsem posledica učinkovitega poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. Naj izpostavim tudi dokaj visoko donosnost pri-hodkov, ki je višja od doseženih v primerljivih družbah v panogi.

Od pomembnejših projektov, ki smo jih realizi-rali letos, pa naj omenim implementacijo nove informacijske rešitve za podporo proizvodom kopenskega prometa, učinkovito prestruk-turiranje izvedbe cestnih prevozov, katere del je likvidacija odvisne družbe Intereuropa Transport, in zaključek projekta finančnega prestrukturiranja družbe. Z omenjenimi do-sežki smo postavili dobre temelje za nadaljnje izzive koncerna, ki jih ni malo.

Izzivov zagotovo ni malo, a koliko je slogan, da je Intereuropa vodilni ponudnik celovitih logističnih storitev v Sloveniji in jv evropi,

še realen? S katero logistično dejavnostjo ste poslovno najuspešnejši in s katero najbolj konkurenčni?

Dejstvo je, da je koncern Intereuropa vodilni ponudnik celovitih logističnih rešitev v drža-vah bivše Jugoslavije. Izrazito višje deleže od konkurence dosegamo predvsem v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Kosovu. To nam omogočajo predvsem naše konkurenčne prednosti, med katere sodijo iz-kušeni in strokovno usposobljeni kadri, lastna logistična infrastruktura na ključnih lokacijah v regiji in učinkovita partnerska mreža. Ravno te konkurenčne prednosti nam tudi omogočajo razvoj posebnih proizvodov, na katerih sloni tudi naš razvoj. Eden takšnih je gotovo naša zbirniška mreža, preko katere vzdržujemo vi-soko frekvenco in kratke tranzitne povezave med različnimi lokacijami v Evropi in država-mi bivše Jugoslavije. Dejstvo, da smo največja stranka Luke Koper, jasno govori v prid temu, da zagotavljamo organizacijo najkompleksnej-ših logističnih operacij preko koprskega pri-stanišča. Lastne skladiščne kapacitete v regiji in izkušeni kadri pa nam omogočajo nudenje

Finančna stabilnost je temelj za nov razvoj koncerna

dobri rezultati so posledica učinkovitega poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe.

dec

ember

2012

foto

: arh

iv F

it m

edia

Saš

a Str

opni

k

Z ukrepi povečati konkurenčnost gospodarstvasaša stropnik, koding:

1. Poslovno leto 2012 je za nas do sedaj leto največjih sprememb. Končali smo

sodelovanje z našim dolgoletnim principa-lom iz Anglije in začeli sodelovati z novim japonskim partnerjem, svetovno znanim podjetjem HITACHI, na področju prodaje in servisiranja industrijskih inkjet tiskal-nikov za področje Slovenije, ki jih proizva-jajo na Japonskem. Hkrati smo se zaradi konkurenčnosti, boljše tehnične podpore, optimizacije poslovanja in širitve na tuje trge odločili za združitev s podjetjem TIFT, d. o. o., iz Ljubljane. S to združitvijo smo v boljšem položaju, da partnerjem zagotovi-mo najboljšo podporo, visokokakovostne proizvode in najboljše cene. Da bomo to dosegli, bomo sledili določenim produk-tnim načrtom za že naše obstoječe rešitve in hkrati odkrivali nove možnosti za dosego dodane vrednosti. Hkrati so naprave, ki jih ponujamo po novem, cenovno ugodnejše za nakup in obratovanje, kvalitetnejše, za-nesljivejše in navsezadnje posledično tudi bolj ekološke.

2. V naslednjem letu še ne pričakujemo nikakršnega buma pri povpraševanju,

krize še ne bo konec, bo pa Hrvaška vstopila v EU in je to mogoče priložnost za nas na določenih projektih. Storitve in ponudbo bomo prilagajali kriznim časom.

3. Vlada bi morala predvsem narediti Slovenijo konkurenčnejšo za tuje inve-

stitorje, predvsem z znižanjem davkov in prispevkov, spodbujati znanost in razvoj, mogoče načrtno pomagati pri razvoju dolo-čene donosne veje industrije ter zagotoviti izhod iz posojilnega krča. 

POSLOVna PriČaKOVanJa 2013

75

57

LOG

ISTI

Ka

kompleksnih logističnih storitev na področju skladiščenja in dostave iz različnih centrov v regiji. Kljub vstopu Slovenije v EU in posledično zmanjšanju povpraševanja pa je za nas še vedno zelo pomembna storitev carinskega zastopanja.

v tem trenutku so najpomembnejši dogovori z bankami, ki naj bi pomenili postopno finanč-no stabilnost družbe. nekaj sklepov morate realizirati še v tem letu. kaj pa vas čaka v letu 2013 in naprej?

Finančno prestrukturiranje Intereurope je zaključeno. Na račun prodaje logističnega centra v Rusiji in konverzije dela dolgov bank upnic v lastniške deleže se je zadolženost Intereurope znižala za približno 65 milijonov evrov. Preostali dolg oziroma obveznosti do bank se bodo preko že dogovorjenega repro-grama dolgov za obdobje sedmih let postavile na vzdržno raven. Naše obveznosti do bank bomo torej v glavnem zagotavljali preko do-volj visokega denarnega toka iz poslovanja za poplačilo dogovorjenih obveznosti. Zaključek tega projekta pomeni pomemben korak k za-gotavljanju nadaljnjega razvoja koncerna, saj sta finančna stabilnost in likvidnost logistov ključni pri zagotavljanju učinkovitosti dobav-ne verige tako v odnosu do kupca kot tudi v odnosu do dobaviteljev predvsem prevoznih storitev.

Čeprav je nad Intereuropo viselo težko breme propadle naložbe v rusiji, je morda še važnej-še, ali kot koncern na globalnem trgu nasto-pate z novo razvojno in poslovno filozofijo. nekatera mnenja pravijo, da je Intereuropa v razvojni zamudi. Za kakšen razvojni koncept družbe se zavzemate?

V strategiji razvoja do leta 2014 smo na podlagi naših konkurenčnih prednosti definirali tudi razvojni koncept koncerna. Naj poudarim nekaj razvojnih usmeritev. Pozornost posvečamo razvoju celovitih logističnih rešitev in proizvo-dov v okviru treh poslovnih področij, in sicer kopenskega prometa, interkontinentalnega prometa in logističnih rešitev. Svoj vpliv v lo-gistični verigi želimo povečevati preko razvoja logističnih rešitev po meri kupca. Zmanjšujemo delež izvajanja prevozov z lastnimi vozili. Osredotočeni smo na tržišča, kjer dosegamo tudi najvišje tržne deleže, to so tržišča bivše Jugoslavije. Tržne aktivnosti usmerjamo v razvoj partnerstev s kupci, ki so pripravljeni večji del svojih kompleksnih logističnih potreb zaupati v upravljanje specializiranim podjetjem in delujejo na širšem območju regije. Pri tem ne smemo zanemariti manjših kupcev, ki so pomembni predvsem na področju kopen-skega prometa in preko zapolnitve prostih kapacitet pomenijo visoko dodano vrednost za Intereuropo. Naša ključna konkurenčna prednost so strokovni in izkušeni zaposleni, zato posebno pozornost posvečamo razvoju ka-drov in vpeljavi vitke in učinkovite organizacije koncerna, kjer se lahko ta prednost uveljavi.

kaj ponujate trgu kot novo storitev, ki jo lahko opredelite kot dejavnost z višjo dodano vrednostjo?

Intereuropa je usmerjena v upravljanje kom-pleksnih dobavnih verig in tukaj v sodelovanju s kupci stalno potekajo procesi optimizacije po celotni verigi. V tem procesu razvijamo razne nove storitve, predvsem kot dodatna dela na blagu, upravljanje s spremljajočo do-kumentacijo in upravljanje z informacijami. Informatizacija logističnih postopkov vse bolj pridobiva na veljavi, saj je bistvena za opti-mizacijo logističnih postopkov s ciljem boljše izkoriščenosti kapacitet in manjšanja obratne-ga kapitala, ki je vezan v blagu. Letos smo v Intereuropi naredili pomemben razvojni korak, saj smo uspeli implementirati novo informacij-sko rešitev, kot sem omenil. Ta nam omogoča boljše upravljanje s procesi, kupci pa to zaznajo preko informacijsko podprte oddaje naročil in sledljivosti posameznih pošiljk. Vodimo aktiv-nosti prenove informacijske podpore tudi na ostalih dveh poslovnih področjih in s tem iz-koriščanje sinergij, ki izhajajo iz prepletenosti logističnih postopkov.

med vašimi ključnimi področji so kopenski promet, medcelinski promet in logistične rešitve? Za katere storitve je največje pov-praševanje in kaj kažejo trendi na trgu?

Kar 60 odstotkov prihodkov dosegamo na področju kopenskega prometa. Res pa je, da je marža na tem področju nižja. Z deležem 26 odstotkov sledi medcelinski promet, ostalo pa prispevajo logistične rešitve in druge storitve.

Sicer pa so trendi na področju logistike zelo zaostreni. Gospodarske razmere se slabšajo, kar se odraža v krčenju blagovne menjave. Posledično prihaja do velikega pritiska na cene storitev in zniževanja marž. Večja je tudi finančna nedisciplina. Logisti se na te razmere odzivamo z optimizacijo procesov in agresivnejšim trženjem. Posebno pozornost pa je treba posvetiti upravljanju s terjatvami. To je posebej pomembno pri cestnem prevozu, kjer logist dosega nizko maržo glede na vre-dnost prevoza in ima lahko neplačilo storitve hude posledice. Upravljanje s temi tveganji je zato izrednega pomena. Omeniti je treba tudi skorajšnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo, ki bo prinesel zmanjšanje povpraševanja po carinskih storitvah in zahteval pomembne prilagoditve pri logistih tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem.

konkurenčna prednost Intereurope je njena globalnost, zato ste zanimivi za strateške partnerje. že pred leti so bili izraženi interesi globalnih logističnih grupacij za Intereuropo. kakšna je vaša strategija?

Z zaključkom procesa finančnega prestrukturi-ranja so banke upnice postale večinski lastnik Intereurope.

Glede na to, da upravljanje deležev ni poslan-

stvo bank, lahko v prihodnosti pričakujemo

aktivnosti lastnikov za konsolidacijo lastništva

Intereurope. Mislim, da Intereuropine konku-

renčne prednosti in tržni položaj družbe lahko

vzbudijo realen interes resnega strateškega

partnerja. 

dec

ember

2012

Darila!

Ej, zakaj si mi zavil

Roberta?

Temu sereče

ponovna uporaba ...

75

58

EOL

(Ne)zelene navade ekošola Sprašuje,

Stroka odgovarja

vprašujejo dijakinje 4. c razreda Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, program okoljevarstveni tehnik, iz šolskega centra celje pod mentorstvom profesorice janje Čuvan.

Ljudje vedno več povprašujemo po ekološko pridelani hrani. Razlogi so v vse večji ozave-ščenosti in zaskrbljenosti glede varnosti in ustreznosti industrijsko (konvencionalno) pridelane hrane ter njenega vpliva na telo. Ali drži, da je ekološko pridelana hrana bolj naravna in bolj zdrava za človeško telo? Kdo izvaja nadzor nad pridelavo ekološko pride-lane hrane? Ali obstaja razlika med bio, eko in organic certifikati? Ali vsi označujejo enak način pridelave in enako kakovost izdelkov? Ali so vsi ti certifikati vredni zaupanja ter dosegajo primerne nivoje?

odgovarja dr. Silva grobelnik mlakar, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede univerze v mariboru

Za področje ekološkega kmetijstva velja, da je edini način pridelave hrane, ki je reguli-ran z enotno evropsko zakonodajo. Področje pridelave, predelave, trženja in uvoza v EU urejajo različne uredbe. V Sloveniji je v ve-ljavi tudi Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Skladnost dela akterjev na področju ekološkega kmetijstva z omenjeno zakono-dajo kontrolirajo in certificirajo kontrolne organizacije, ki vse delajo po enotnem stan-dardu. Ker imajo torej vsi nadzorni organi isto zakonsko osnovo, delajo po standardu in so za delo akreditirani (delujejo neodvisno, strokovno in nepristransko), lahko zaupamo

vsem certifikatom enako. V Sloveniji delujejo na tem področju tri kontrolne organizacije: Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetij-stvu in gozdarstvu Maribor (KON-CERT, SI-EKO-001), Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC, SI-EKO-002) in Bureau Veritas (SI-EKO-003). Kot je navedeno v zakonodaji, vsebinskih razlik med označba-mi in krajšavami "bio", "eko" ter "organic" ni, različni izrazi na pridelkih, živilih in krmi, ki preverjeno (zanje je izdan certifikat oziro-ma je živilo ustrezno označeno) izpolnjujejo določbe uredb, izhajajo iz jezikovnih razlik držav članic Skupnosti. V Sloveniji je uradno v uporabi izraz "ekološko", uporabljajo pa se tudi krajšave "bio" in "eko", ne pa "organic", ki se uporablja na angleškem govornem po-dročju. Višja kakovost ekološke hrane izhaja iz nekaterih osnovnih prepovedi in zahtev, ki veljajo v pridelavi in predelavi: prepoved uporabe sintetičnih fitofarmacevtskih sred-stev in uporabe lahkotopnih mineralnih gnojil, prepovedano je rastline pridelovati v hidroponiki, živila obsevati, prepovedana je uporaba nano-tehnologije in gensko spreme-njenih organizmov, živali se redijo v pogojih, ki so prilagojeni posamezni vrsti in njenim potrebam, živali imajo možnost gibanja, pri uporabi zdravil se upošteva dvojna karenca, uporaba aditivov in pripomočkov za predelavo je, v primerjavi s konvencionalno predelavo, močno omejena, itd. Višjo kakovost ekološke hrane v smislu višjih vsebnosti za zdravje po-membnih komponent (mineralov, vitaminov, barvil), višje vsebnosti suhe snovi, odsotnosti težkih kovin in ostankov pesticidov nakazuje-jo tudi mnoge znanstvene raziskave. 

(ne)Zeleno darIlo

December je večino mesec obdarovanja in praznovanja. K temu sodijo darila, ki so bolj ali manj razkošna in tudi bolj ali manj oko-lju prijazna. Oči navadno pritegnejo bleščeči ovoji in embalaža, ki nato kmalu končajo v smeteh in dodatno kopičijo količine odpad-kov. Med izdelki na prodajnih policah je veliko uvoženih izdelkov, ki okolje dodatno obremenjujejo zaradi transporta. Vtis na ljubljene in prijatelje lahko naredimo tudi z drugačnim darilom, okolju bolj prijaznim. Idejo za darilo lahko najdemo pri kakšnem lokalnem izdelovalcu lesenih izdelkov, pri-delovalcih naravnih produktov, kot so med, piškoti, mešano suho sadje, košarice sadnega zdravja in drugih dobrot. Tudi otroci bodo zagotovo veseli kakšne inovativne igre iz lesa ali punčke iz cunj, ki jih ni moč najti v trgovini. Lahko pa se tudi sami lotimo izde-lave kakšnega darila, ki bo imelo zaradi svoje edinstvenosti za obdarovanca prav gotovo posebno vrednost. Pri tem lahko uporabimo stvari, ki bi jih sicer zavrgli, in jim damo novo vrednost.

foto

: ŠC

Cel

je

Rotoprint želi vsem svojim poslovnim partnerjem srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2013.

Sredstva za nakup novoletnih čestitk smo namenili v dobrodelne namene.

T: 01 5639 205 F: 01 5639 234E: rotoprint@siol.com I: www.rotoprint.si

Pro

moci

ja

NOVO!

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA:PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!

Z največjim zadovoljstvom vam predstavljamo za

slovenski trg netipično pšenično pivo. Želimo, da vam ta nenavadna kombinacija sadnih in prijetno grenkih

hmeljnih not prinese veliko užitkov.

Okus podobrih časih.

Pro

moci

ja

NOVO!

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA:PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!

Z največjim zadovoljstvom vam predstavljamo za

slovenski trg netipično pšenično pivo. Želimo, da vam ta nenavadna kombinacija sadnih in prijetno grenkih

hmeljnih not prinese veliko užitkov.

Okus podobrih časih.