Revija Misteriji 261 - april 2015

LETNIK 22 - ŠTLETNIK 22 - ŠTLETNIK 22 - ŠTLETNIK 22 - ŠTLETNIK 22 - ŠT. 261 - . 261 - . 261 - . 261 - . 261 - APRIL APRIL APRIL APRIL APRIL 2015 - 5,90 2015 - 5,90 2015 - 5,90 2015 - 5,90 2015 - 5,90 €

vv

POZOR!BRANJE TE REVIJELAHKO VPLIVA NAVASE ZIVLJENJE

ISSN 1318-1777

Mestni vrtoviobiljaBoste sejalikonopljo?

Z naravo se lahkopove‘emo tudisredi mesta

Industrijska konoplja jeekonomi~na in prijazna polj{~ina

[tajerski megaliti[tajerski monoliti (2): Neobi~ajnestrukture iz velikih kamnov

NLP-ji nad nuklearkamiKaj se dogaja na nebu nad francoskimi in nem{kimi jedrskimi elektrarnami?

Splav ni uboj du{eDuh ne zasede zarodka v prvih treh mesecih

Zadetek brez omameObetavna sestavina konoplje – kanabidiol

Sladki pelin, Artemisia annua L., je trenutnonajbolj iskana rastlina zoper raka

Sladki pelin uni~iraka?Sladki pelin uni~iraka?

Mestni vrtoviobiljaBoste sejalikonopljo?

[tajerski megalitiNLP-ji nad nuklearkamiSplav ni uboj du{eZadetek brez omame

ZDRAVILNI UÎNKIKOLOIDNEGA SREBRA

Najnovej{a spoznanja o koloid-nem srebru, za katerega se od-lo~a vse ve~ ljudi pri zdravljenjuinfekcijskih bolezni brez stran-skih u~inkov. Za razliko od obi-~ajnih zdravil onemogo~a ve~kot sto povzro~iteljev bolezni,bakterij, virusov in gliv.

14,90 14,90 14,90 14,90 14,90 €

KAJ PA, Ê JE KRIVVITAMIN B12?

Medicinska sestra in zdravnikrazkrivata {kandal v zdravstvu:zdravniki pri tiso~ih bolnikih neprepoznajo pomanjkanja vitami-na B12, posledica pa je epidemi-ja {tevilnih obolenj. Knjiga poskr-bi, da se med pacienti z napa~-no diagnozo ne znajdete tudi vi.

29,90 29,90 29,90 29,90 29,90 €

ARA ZALO@BA – Spletna knjigarna www.misteriji.si

✁MAGIC LIFE ZA PRVO POMO^

Simbol Magic life koncentrira energijo izokolja, zato je je v njegovem neposred-nem okolju ve~. Polo‘en pod kozarec spija~o lahko spremeni njen okus, polo-‘en pod vazo lahko podalj{a ‘ivljenje ro‘,pod cvetli~njakom deluje na bujnej{orast, prilepljen na obolelo mesto lahkozmanj{a bole~ino ...

VRTINECPeta knjiga iz zbirke Abrahampojasnjuje, kako bolj premi{lje-no ustvarjati odnose, kakr{ne sinajbolje èlite – na podlagi vo-dila, da je temelj ìvljenja svo-boda, posledica ìvljenja rast,cilj ìvljenja pa radost.

22,90 22,90 22,90 22,90 22,90 €

DENAR IN ZAKONPRIVLA^NOSTI

Avtorja sta pripravila to knjigozato, da bi se nau~ili v svoje‘ivljenje privla~iti bogastvo,zdravje in sre~o. Med branjemse bo va{e razmi{ljanje spre-menilo in dobili boste mo~, danaredite spremembo.

22,90 22,90 22,90 22,90 22,90 €

OSUPLJIVA MO^ ÛSTEVTretja knjiga iz serije Abrahamnam govori, da smo vibracijskabitja in da imamo {esti ~ut. Ilu-strira nam ogromno mo~ na{ih~ustev in ponuja odgovore nave~ino vpra{anj in te‘av, ki seporajajo slehernemu med nami.

10,30 10,30 10,30 10,30 10,30 €

10 % popusta imajo naro~-niki na revijo Misterijina vse izdelke, ki sonaprodaj prek revije ali spletne trgovine.

15 % popusta imajo naro~niki na revijoMisteriji na vse knjige, ki jih jeizdala ARA zalo`ba.

10 % popusta imajo vsi kupci knjig,ki jih je izdala ARA zalo`ba, ~ekupujejo knjige na www.misteriji.siin so ~lani knji`nega kluba Misteriji.

40 % popusta imajo vsi kupci na vseknjige z manj{o »lepotno« napako.

Popusti

RESNICE IN LA@IO HRANI

Miti, zmote in la‘i o zdravi pre-hrani so pripeljale do stanja, vkaterem eni kujejo dobi~ek, dru-gi pa pla~ajo s svojim zdravjem.A na{a optimalna hrana je {evedno tista, na katero smo prila-gojeni s svojim »paleolitskim«telesom.

19,90 19,90 19,90 19,90 19,90 €

ZDRAVILNAMO^ ZEMLJE

Ker smo obuti in smo izgubilistik z zemljo, smo si nakopalivrsto zdravstvenih te‘av. Odpra-vimo pa jih, ~e se ~im ve~kratsezujemo oziroma poskrbimo za~im ve~ stika z zemljo, za zem-ljenje, {e na druge na~ine, opi-sane v knjigi.

14,90 14,90 14,90 14,90 14,90 €

KOKOSOVO OLJEStotine temeljitih prehranskih ra-ziskav je kokos postavilo medma{~obami na prvo mesto. Nezaradi eksotike, marve~ zaradinjegovega dokazanega ohra-njanja in vra~anja zdravja. Zakajin kako, je natanko opisano v tejknjigi.

14,90 14,90 14,90 14,90 14,90 €

POMO^BACHOVIH KAPLJIC

Terapija z Bachovimi cvetnimiesencami omogo~a preobrazbone‘elenih ~ustvenih stanj v ‘ele-na. Da lahko gremo v ‘ivljenjunaprej, smo bolj{i in bolj oza-ve{~eni ljudje.

14,90 14,90 14,90 14,90 14,90 €

VZEMITE ZDRAVJEV SVOJE ROKE

Avtorica je odkrila, da industrijahrane in zdravil obvladuje zdra-vje in zdravljenje v lu~i svojegapohlepa. Zato spodbuja odgo-vornost do samega sebe in nampove, kako lahko mnoge boleznipozdravimo brez zdravil.

24,90 24,90 24,90 24,90 24,90 €

Glej spodaj

JOD – PREMI[LJENAUPORABA JODA IN

LUGOLOVE RAZTOPINEJod – po mnenju dr. DavidaDerryja najbolj{i antibiotik, pro-tivirusno in antisepti~no sredst-vo vseh ~asov – je preprosto,naravno in poceni stoletno zdra-vilo, ki v kaplji~ni obliki dela ~u-de‘e. Tako za ljudi kot za ‘ivali.

14,90 14,90 14,90 14,90 14,90 €

OPRAVIÎLO Glede na 5. ~len novega Zakona o enotni ceni knjige vas obve{~amo, da so popusti, ki so veljali za nakup knjig na{ezalo‘be (pa tudi drugih zalo‘nikov) vseh triindvajset let izdajanja revije Misteriji, omejeni. Novi zakon nam prepoveduje kakr{no kolizni‘anje cene knjige prvih {est mesecev po izidu. Ko je knjiga stara {est mesecev, o njej spet odlo~amo mi in ne dr‘ava. Uredni{tvo

ZDRAVLJENJES KISIKOM

Osmi element v periodnem sis-temu, kisik, je mati narava ustva-rila v obilju. Z ozonsko savno,vodo, oljem in drugimi oblikamikisika so si ob najrazli~nej{ihboleznih pomagali ‘e milijoni,zakaj si ne bi tudi vi …

14,90 14,90 14,90 14,90 14,90 €

ZDRAVLJENJE RAKAZ MARIHUANO

Knjiga na preprost na~in pojas-njuje, kako sestavine rastlinecannabis sativa zdravijo raka.Rak pa je le eno od zelo resnihstanj, na katera ima marihuananeverjetno pozitiven vpliv, a brezstranskih u~inkov.

14,90 14,90 14,90 14,90 14,90 €

N O V O

RE[ITE SI ZDRAVJE ALI CELÓ@IVLJENJE Z MMS-om

MMS, vsestransko mineralno do-polnilo, na{ imunski sistem izkori-sti, da uni~i viruse, bakterije, glivi-ce, plesni, kvasovke in parazite, kinam povzro~ajo bolezni. Po jema-nju MMS-a se ljudje obi~ajno po-zdravijo v petih dneh.

19,90 19,90 19,90 19,90 19,90 €

N O V O

- APRIL 15 - Misteriji 3

LETNIK 22 - [T. 261 april 2015

11Sladki pelin uni~i raka?

Sladki pelin, Artemisia annua L.,je trenutno najbolj iskana

rastlina zoper raka

Pisma bralcev .............................................................................................................. 4Zanimivosti .................................................................................................................... 6Buljenje v ekran~ke ............................................................................................ 21Mestni vrtovi obilja .............................................................................................. 23»Na zdravje« .............................................................................................................. 26Tesla je bil energija na Zemlji .................................................................... 33[tajerski megaliti .................................................................................................. 35Avatar vodnarjeve vode .................................................................................. 3975.000 let star koledar ...................................................................................... 41NLP-ji nad nuklearkami ................................................................................... 44Sprevodi du{ ............................................................................................................. 45Celi zemljo, odganja pol‘e ........................................................................... 46Mo‘ganskega tumorja ni ve~ ..................................................................... 47Nenavadna doìvetja ......................................................................................... 49Nove knjige ................................................................................................................. 50Horoskop za april 2015 .................................................................................... 51Oglasi ............................................................................................................................... 53Nagradna kriànka 242 .................................................................................... 54

15Gong poje sam

Med Slovenci najve~gongov na planetu

18Boste

sejali konopljo?Industrijska konoplja

je ekonomi~nain prijazna polj{~ina

19Zadetek brez omame

Obetavna sestavinakonoplje – kanabidiol

27Strah ovira

samozavedanjeInformacije, ki jih

potrebujem, pridejosame od sebe

29Izgubljenih

40.000 besed?Slovarji

slovenskega jezika

31Glasovi v glavi

Induciranje zvoka zmikrovalovi

37Splav ni uboj du{e

Duh ne zasede zarodkav prvih treh mesecih

4 - APRIL 15 -

PISMA BRALCEV

Cena izvoda v maloprodaji 5,90 €.Prodaja v kolportaì: Delo-Prodaja,Dunajska 5, Ljubljana.Letna naro~nina s popustom 65,00 €,polletna naro~nina s popustom 33,00 €.Poslovni ra~un: 02083-0011412222

Ilustrirana mese~na revija na robumedicine in drugih znanosti

Misterijiwww.misteriji.si

Naslov uredni{tva: Revija Misteriji,Cigaletova 5, 1000 LjubljanaTel.: 01/434 73 10, fax: 01/230 16 [email protected]

Izdaja: ARA zalo`ba d.o.o.,Cigaletova 5, Ljubljana

Odgovorni urednik: Joè [email protected]

Redaktor: Andrej [email protected]

Tajni{tvo, naro~nine in oglasnotrènje: Sanela Ajki}Tel.: 01/231 93 60; 031/662 [email protected]

Prodaja po po{ti:Tel.: 01/549 17 92; 051/307 [email protected]

Tisk:Tiskarna Schwarz d.o.o., Ljubljana

Naklada: 6000 izvodov

Distribucija:Delo prodaja d. d., Ljubljana

V tej {tevilki Misterijev so sodelovali:

Jo‘e Vetrovec, Aleksej Metelko,Amedeja Li~en, Tatjana Svete,Aj{a Kranjc, Anton Komat,Taja Vetrovec, Ciril Gale, BogdanKristofer Me{ko, Damir @nideri~,Matej Dasko, Andreja Paljevec,Marko Osolnik, Stane Pade‘nik

Naslovnica foto Tatjana Svete

NAGRADE ZA NOVE NARO^NIKEIzmed novih naro~nikov na revijo Misteriji bomotudi ta mesec iz‘rebali sre~ne‘a, ki bo dobil zanagradoKarticozamerjenjestresa.

10:42 14:06 13:24 05:44

30 31 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

nagrada pripada Jasmini Vu~ko iz Kopra.

NAGRADNA IGRA NA FACEBOOKUIz‘rebanki mar~evske nagradne igre Ara zalo‘be na

Facebooku sta bili Justina Milar in Maru{ka Primo‘i~.Zaradi velikega odziva smo podelili dve knjigi Zdravljenjeraka z marihuano. Tokrat smo spra{evali po vsaj trehizdelkih iz industrijske konoplje, ki jih imamo na voljo vna{i spletni prodajalni www.misteriji.si. Veseli smo biliogromno pravilnih odgovorov: konopljini proteini,(ne)olu{~ena semena jedilne konoplje, konopljino (masa‘-no) olje, konopljin ~aj, konopljino mazilo za telo …

Prva nagrajenka Justina Milar, programerka-organi-zatorka iz Trbovelj, je glede knjige, ki jo je dobila v dar,dejala: »Nikoli ne ve{, kdaj ti pride prav. Oba moja star{asta umrla za rakom, nasploh je v Zasavju tega veliko.«

Vabimo vas, da spremljate na{e redne mese~ne nagradneigre na Facebooku pod Ara zalo‘ba (goo.gl/S5y08C).

Ta mesec

MISTERIJI SO PRAZNIKSpo{tovani, polletno naro~-nino ‘elim podariti mojiprijateljici. Pa {e to vam‘elim sporo~iti, tisti dan, kopride revija, je zame praz-nik. Se je ‘e zgodilo, dasem ~lanek prebrala stojepri vhodnih vratih. Res stesuper, le tako naprej.

Irena, e-po{ta

LUGOLOVA RAZTOPINAV oddaji Ob kavi sem sli{a-la za jodovo raztopino, kinaj bi bila dobra za marsi-katero te‘avo … tudi pre-brala sem, da ima same po-zitivne u~inke in upam, da

mi {e vi kaj svetujete gledetega.

Irena iz Zasavja

Vse, kar vemo o jodu in lugo-lovi raztopini, je napisano vknjigi »Jod – premi{ljena upo-raba joda in Lugolove razto-pine«.

APITTe obli‘e sem pri vas ‘e ne-kajkrat naro~ila. Obli‘i so~udoviti, meni zelo poma-gajo pri bole~inah v kri‘u inpri kroni~nem vnetju mehur-ja – hvala {e enkrat zanje!

Marjana, e-po{ta

ZMANJ[ANJEPROSTATESporo~am veselo novico oprav »~ude‘nem« delova-nju polarisa na mojo te‘avozaradi pove~ane prostate,kakr{no ima veliko mo{kihpri moji starosti 67-ih let.Ali pa {e prej. To ni navad-no omenjanje bolj{ega po-~utja ob polaganju polarisana telo, ampak fizi~ni do-kaz o nenavadni mo~i takonavadne plo{~ice.

Prve simptome nelagod-nosti, ki so tipi~ne za ve-~anje prostate, sem za~util


MISTERIJI, CIGALETOVA 5, 1000 LJUBLJANA; [email protected] PISMA BRALCEV

Za zvestobo reviji Misteriji je‘reb tokrat naklonil umetni{kominiaturo Branku Be{virju izTrgovi{~a.Tudi v naslednjem mesecu bomoizmed na{ih zvestih naro~nikoviz‘rebali enega, ki bo prejelminiaturno sliko, original vtempera tehniki slikarja VladaPare‘nika iz Mozirja.

Slika, ki jo bo prejel nagrajenizvesti naro~nik na Misterije.

14:59 20:57 06:34 01:55 04:50

13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2

NAKUPI v ìvoKnjige ARA Zalo‘be in {tevilne izdelke, ki jih ponujamo v na{ispletni trgovini www.misteriji.si, lahko kupite tudi »v ‘ivo«– v klubskih prostorih revije Misteriji na Zadobrov{ki 88,Ljubljana-Polje. Telefon za informacije je 030/33 36 30.

ZDRAVILNE MEDITACIJEMedijka Marinka Mikelj vsak mesec vodi zdravilne meditacije,pri katerih za~utite in ob~utite zdravilno energijo, najvi{jo vibra-cijo vesolja – brezpogojno ljubezen.Zdravljenja so ta mesec: v Naklem 22.aprila ob 18. uri ter v Sevnici ob Savi24. aprila ob 17. uri. Vstopnina je 15evrov.Informacije: 041/774 312;[email protected]

NAGRADA ZAZVESTEGA NARO^NIKA [EST ZADNJIH MISTERIJEV

Cena kompleta zadnjih {estih Misterijev je 25 evrov,pla~ilo po povzetju, po{tnina brezpla~na.Naro~ila: www.misteriji.si ali 051/307 777

Trgovinica »Misteriji v ‘ivo« je odprta:ob torkih in ~etrtkih od 9. do 14. ure

ob sredah od 14. do 19. urein v ~asu dogodkov »Misteriji v ‘ivo«

lansko pomlad. Nato sem seavgusta odlo~il za pregled priurologu, ki me je 15. oktobrana osnovi pove~anja PSA 5,53(normalno 4) in ultrazvo~ne-ga izvida prostate, ki je merila42,6 ccm, naro~il za TRUZ inBX prostate za 27. januar letos.

V januarskih Misterijih semprebral ~lanek o novem izdel-ku za splo{no laj{anje te‘av inse nemudoma odlo~il, da bomizdelek preizkusil na sebi. Odza~etka januarja sem ga ves~as nosil v ‘epu, na njem se-del ali v le‘e~em polo‘aju dalmed noge na presredek. In kosem 29. januarja dobil po po{-ti izvid pregleda TRUZ-a, nanjem pi{e, da je velikost pros-tate sedaj 37,7 ccm! Torej se jezmanj{ala v enemu mesecuza 4,9 ccm. êprav se je PSA

od 5,53 pove~al na 6,02, ~esarne razumem, sem bil zmanj{a-nja prostate zelo vesel in bompolaris veselo uporabljal {e na-prej, ~eprav drugih zdravst-venih te‘av nimam. Vsekakorgre zahvala reviji Misteriji za{irjenje takih in druga~nihzanimivih uporabnih novostiv na{em ‘ivljenju.

Prilagam izvida.Danilo, Ljubljana

POTOVANJE DU[Ta knjiga je zelo dobra. Naj-bolj psihoterapevtska od vsehpsihoterapevtskih knjig. Kosem jo dala za prebrati znan-ki, ki je imela ‘e {tiri poskusesamomora, je rekla, da je toprva knjiga, ki ji je zares po-magala.

Vesna, e-po{ta

ELEKTROMAGNETNO ZDRAVLJENJEZakaj zbolimo, kako si pomagamo in kaj naredimo, da nezbolimo za boleznimi srca in o‘ilja, rakom, diabetesom …?Brezpla~no predavanje o tem bo imel strokovnjak za elek-tromagnetno terapijo Emil Knaus S. 16. aprila ob 16. uri vCentru za mlade v Dom‘alah na Ljubljanski cesti 58.

Izvedeli boste tudi, kako, kdaj in zakaj uporabljamoelektromagnetno blazino. Prijave: 070/657 828.

6 - APRIL 15 -

ZANIMIVOSTI

STARODAVNA AKUSTIKA

@e lep ~as so znane akusti~ne lastnosti okoli pet tiso~ letstarega podzemnega templja Hipogeja na Malti, ko oseba

na enem koncu za{epeta besedo, ki se popolnoma razlo~nosli{i na drugem koncu, toda zdaj so raziskovalci pri{li {e do no-vih ugotovitev. Med testiranjem je mo{ki glas dosegel razpon70 do 130 Hz in spodbudil resonanco. Arheolog FernandoCoimbra poro~a, da je ~util zvok, ki je {el skozi njegovo telo, inob~util popolno sprostitev. In‘enir Glenn Kreisberg pa je z ra-ziskovalno skupino v zgornji komori, tako imenovani akusti~nisobi, opazil vklesane podobe valov, ki so podobno oblikovanetudi v dana{njih snemalnih studiih. Trditve nekaterih znanstve-nikov, da so v antiki znali graditi s pomo~jo mojstrstva petja inakustike, s ~imer naj bi povzro~ili lebdenje te‘kih predmetov zagradnjo ve~jih zgradb, morda le niso tako iz trte izvite, bo papotrebno {e mnogo »vaje«, da bi uspeli teorijo dokazati.

ZAMENJAVA POLOV

ê je do nedavnega veljalo prepri~anje, da je premik mag-netnih polov dolgoro~en proces, nazadnje je do tak{ne

spremembe pri{lo pred pribli‘no osemsto tiso~ leti, je razisko-valec John White v svoji knjigi zadeve postavil na glavo. Whitese opira na najnovej{e raziskave – meritve magnetnega poljav plasteh nekega italijanskega jezera, objavljene v reviji Geo-physical – in pravi, da bi se tak{na sprememba lahko zgodilaveliko hitreje, kot smo mislili, in sicer v enem samem ~love{-kem ‘ivljenju. Lahko si predstavljamo, kak{en kaos bi lahkonastal, ~e bi se kaj takega resni~no dogodilo.

NISMO SAMI?

Kot ka‘e, v vesolju vendarle nismo sami. Dva glavna radij-ska teleskopa, vsak na svoji strani na{ega malega planeta,

v Portoriku in Avstraliji, sta zaznala signal, ki prihaja iz vesolja.

Na podlagi prej{njih zaznanih signalov, recimo tistega iz leta2007, ki so ga odkrili astronomi na Observatoriju Parker v No-vem Ju‘nem Walesu, in kasnej{ih, ki so prodrli {e veliko bli‘je,a jih niso potrdili drugi sprejemniki, so nekateri znanstvenikiza~eli resno spekulirati o zunajzemeljski inteligenci. Razisko-vanja se nadaljujejo.

GLOBALNO SEGREVANJE JE LA@

Meteorolog John Coleman, ustanovitelj Weather Channel,je na britanski ~asopis Daily Mail naslovil odprto pismo,

v katerem sporo~a, da so teorije o globalnem segrevanju la‘in niso podprte z znanostjo.Raziskovalna enota na univer-zi East Anglia je opravila ana-lizo podnebnih temperatur inugotovili so, da podatki od leta1997 do danes ne ka‘ejo rastiglobalne temperature, zaznatije celo rahel padec. Kljub ved-no ve~jemu pritisku raznih ra-ziskav oblasti {e vedno zani-kajo tovrstne obto‘be.

NESSIE SE VRAÂ

Nessie {e vedno buri domi{ljijo in polni prostor za novicepo svetovnih medijih. Ena zadnjih vesti pravi, da je to

vodno po{ast posnel satelitski navigacijski sistem Apple Maps,odkril pa naj bi jo {kotski socialni delavec Andrew Dixon medraziskovanjem satelitskih posnetkov na svojem ra~unalniku.Nekateri menijo, da gre le za posnetek ~olna, ki jih je na jezeru

70.000 LET STARO NASELJE

Na dan prihajajo nova odkritja, ki ponovno ka‘ejo, da na{idavni predniki {e zdale~ niso bili primitivni divjaki. Ekipa

poljskih arheologov je v Su-danu na{la ostanke do sedajnajstarej{ega naselja, ocenju-jejo ga na 70.000 let. Najdi{-~e Affad je primerljivo s tur{-kim Gobekli Tepe in kot edi-no do sedaj zabele‘eno naj-di{~e ob Nilu ka‘e, da so ta-krat ljudje tam gradili obse‘ne in trajne zgradbe, prilagojenevla‘nemu podro~ju.

mogo~e pogosto opa-ziti, temu nemara bo-truje tudi dejstvo, da je{lo pri objavi fotogra-fij legendarne Nessiemnogokrat za potegav-{~ino. Zadnji posne-tek tridesetmetrske »iz-umrle« vodne po{astiso poslali v Nessie klub,fotografija pa se je po-javila tudi v britans-kem ~asniku Indepen-dent. F

oto

sple

tF

oto

sple

t

Fot

o sp

let

Fot

o sp

let


ZANIMIVOSTI

Med resni~nostjo in domi{ljijo

ÎGAVI SMO?

Mednarodni monetarni sklad IMF in ameri{ki FED sta s podrejenimiustanovami absolutna skrbnika svetovnega zadol‘evanja, a na obzorju

vzhaja konkurenca.FED (Federal Reserve District) je naj-

vplivnej{a centralna banka na svetu, sajje dolar udele‘en pri skoraj 90 odstot-kih vseh svetovnih transakcij. êpravime napeljuje na dr‘avno patrona‘o, jebila FED ustanovljena s privatnim kapi-talom leta 1913, ko je od vlade ZDA intakratnega predsednika Wilsona dobilapooblastilo za reguliranje in kontrolofinan~nih in monetarnih institucij intrga v ZDA.

Vse lastni{ke niti vodijo do Bilder-bergovih kreatorjev novega svetovnegareda, kar velja tudi za evropski IMF inEvropsko centralno banko.

Nekateri raziskovalci trdijo, da ban-ke novega svetovnega reda ne obvladu-jejo edinole Irana, Kube in Severne Ko-reje. Pred padcem dvoj~kov so bili vnjihovi dru‘bi {e Afganistan, Irak, Su-dan in Libija, a kaj, ko jih je bilo trebaiz primitivizma popeljati na pot demo-kracije!

Ruska duma je pred kratkim ratifici-rala sporazum dr‘av BRICS-a (Brazilija,Rusija, Indija, Kitajska in Ju‘noafri{karepublika) o ustanovitvi Nove razvojnebanke ali NDB (New Development Bank),ki so ga ~lanice podpisale lani in ki najbi za‘ivela do konca leta. Financiratinameravajo gospodarske projekte, kipri IMF-ju nimajo mo‘nosti.

SajSajSajSajSajni rni rni rni rni res -es -es -es -es -

pa je!pa je!pa je!pa je!pa je!

ZANIMIVOSTI O ÔKOLADI

• Raziskovalci so ugotovili, da toplje-nje ~okolade v ustih spro‘i bolj inten-zivne u‘itke kot poljubljanje.

• Flavonoidi v ~okoladi absorbirajoUV-svetlobo, ki pove~a pretok krvi vko‘i in izbolj{a njen videz.

Skupina BRICS je ustanovila Novo razvojno banko,ki bi lahko bila lu~ka na koncu predora.

• Zaradi kofeina in teobromina v ~o-koladi se nam pove~a raven energije.

• [tudija dolgoro~nih u~inkov ~oko-lade na mo‘gane je pokazala, da iz-bolj{a na{e kognitivne sposobnosti.

• Stopnja umrljivosti je ni‘ja pri tistih,ki jedo ~okolado enkrat do trikrat namesec.

• ôkolada ima neomejen rok tra-janja.

• ôkolada nam izostri vid v slabemvremenu.

• ê med nose~nostjo jeste ~okolado,bo va{ dojen~ek sre~nej{i.

• @enske, ki jedo ~okolado, imajo bolj-{e spolno ‘ivljenje.

• Temnej{a ko je ~okolada, ve~ ener-gije dobimo. Za zdravje vedno izberi-te ~okolado, ki ima vsaj 70 % kakava.

Fot

o B

rian

Gou

ld

Za~etni kapital je 100 milijard. Usta-noviteljice bodo prispevale enake vlo‘-ke, imele enako te‘o pri glasovanju inenake mo‘nosti kot potencialne upo-rabnice kreditov. Korporativno uprav-ljanje bo tristopenjsko, prek upravne-ga odbora, direktorskega sveta in pred-sednika po sistemu rotacije s petlet-nim mandatom. Odprta bo za nove~lanice z zmanj{anim vplivom, edinipogoj je ~lanstvo v Zdru‘enih naro-dih. Sede‘ NDB bo v [anghaju.

OBRESTI ZASU@NJUJEJO

Dolar od leta 1971 nima kritja vzlatu, kot tudi ne ve~ina drugih valut.Medtem ko je Rusija v desetih letihpotrojila svoje zaloge zlata, Kitajskapa ga bojda kupuje vse do mere, ki {eohranja svetovno ceno, in prodaja ame-ri{ke obveznice po hitrem postopku,ko se petrodolarju majejo temelji, jezunanja zadol‘itev dr‘av glede na let-ni BDP slede~a: ZDA 98,4 %, Indija20 %, Rusija 39 %, Kitajska 6 %, Nem-~ija 158 % in Francija 198 %. Kot zani-mivost, Gr~ija je zadol‘ena za 220 %,Irska pa za 830 % BDP!

Islamska vera prepoveduje zara-~unavanje obresti in do 18. stoletja je

to pod te‘o kazni upo{tevalotudi kr{~anstvo, ker tak na~inzaslu‘karstva vodi v zasu‘nje-vanje.

Glede na podatke se svetov-nega su‘enjstva {e ne bomootresli.

NDB bi lahko bila lu~ka nakoncu predora. Nasproti voze-~ih vlakov je bilo ‘e preve~.

Amedeja

Fot

o sp

let

8 - APRIL 15 -

ZANIMIVOSTI

Konopljin ~aj (50 g) NOVOKonopljin ~aj z eko certifikatom u‘ivamosamostojno ali ga me{amo z drugimi zeli{~i;odli~en je tako topel kot hladen. 4,50 €

Konopljino masa‘no olje (200 ml) NOVOSlovensko masa‘no konopljino olje, ki vsebuje

{e lan, ri~ek in ro‘marin, je primerno zamasa‘e, ~i{~enje in nego ko‘e. 9,50 €

Konopljino mazilo za telo (100 ml) NOVOKonopljino mazilo {~iti, hrani in neguje ko‘o –poleg konopljinega olja vsebuje {e kakavovo inkaritejevo maslo, ~ebelji vosek, ro‘marin ineteri~no olje vanilije. 20,50 €

Konopljina voda (100 ml) NOVOVodo iz konopljinih vr{i~kov in cvetov uporabljamo

kot tonik za nego ali osve‘itev ko‘e, za odstra-njevanje li~il, kot losjon po britju … 7,00 €

Konopljin protein (moka) 500 gîsta konopljina moka je pri kuhi odli~na zame{anje z ostalimi mokami. Kot odli~en virproteinov je tudi hitro pripravljen zdrav energijskiobrok. 9,00 €

Konopljino olje (0,25 l)Hladno stiskano konopljino olje je odli~no zasolate in omake, za zdravje pa ga zau‘ijemo

eno do dve jedilni ‘lici na dan. 11,00 €

Konopljino olje v kapsulah (60 kapsul)Konopljino olje je izredno bogat vir omega-3 inomega-6. Za zdravje redno u‘ivamo dve kapsulikonopljinega olja na dan. 16,90 €

Neolu{~ena semena jedilne konoplje (250 g)Ekolo{ko pridelana semena jedilne konoplje uporabljamo

kot druga semena in ore{ke – za potico, solatnopolivko, kruh, s kosmi~i za zajtrk … 2,50 €

Olu{~ena semena jedilne konoplje (240 g)Olu{~ena konopljina semena so odli~en vir energijein jih uporabljamo kot dodatek h kosmi~em, sadju,sladicam, ~okoladi, omakam … 6,50 €

PRODAJA PO PO[TIEnostaven nakup: po telefonu 051/307 777 in 01/549 17 92 ali v

na{i spletni trgovini www.misteriji.si

Obdarujete lahko tudi sebe

Konopljino olje CBD Konopljino olje CBD jedodatek k prehrani, ki zadostuje preventivnim

dnevnim potrebam po kanabidiolu in drugihkanabinoidih v na{em telesu. … 29,90 €

NOVO

IZBRANE KLASI^NE ANEKDOTEKmalu po velikanskem uspehu prvega angle{kega prevodaTiso~ in ene no~i je njen prevajalec sir Richard Burton izjavil:»Trideset let sem brez priznanja ali nagrade slu‘il njenemuveli~anstvu doma in v tujini. Ko pa sem izdal pornografskoknjigo, sem v hipu zaslu‘il deset tiso~ funtov in zaslovel. Po-~asi za~enjam dojemati ob~instvo in njegove ‘elje.«

❊Ko je veliki naravoslovec profesor Agassiz zavrnil vabilo zapredavanje v neki javni ustanovi, ~e{ da ne nastopa ve~ vjavnosti, mu je predstavnik ustanove zagotovil, da so priprav-ljeni globoko se~i v ‘ep. Profesor Agassiz mu je odvrnil: »Tome prav ni~ ne gane, saj si ne morem privo{~iti, da bi izgubljal~as s slu‘enjem denarja.«

❊Sloviti bogata{ J. P. Morgan je neko~ v pivnici v denarni{ki ~etrtinatakarju naro~il pivo, nato pa glasno izjavil: »Ko Morgan pije,vsi pijejo.« Vsi navzo~i so naro~ili pivo. Ko je izpil, je vrgelkovanec na to~ilno mizo in dejal: »Ko Morgan pla~a, vsi pla~ajo.«

❊Ko je siroma{ni Nemec svojega pravlji~no bogatega daljnegasorodnika Johna Jacoba Astorja zaprosil za milo{~ino, mu jeta poklonil petdolarski bankovec.»Samo pet dolarjev,« se je ~udil siromak in skopemu sorodnikuo~ital: »Va{ sin pa mi je pravkar dal deset dolarjev!«»S tako bogatim o~etom si to lahko tudi privo{~i,« mu jeodvrnil slavni milijarder.

❊Mirabeau je bil le redko iskren; Robespierre skoraj vedno.Neko~ je Mirabeau med pazljivim poslu{anjem Robespierro-vega skup{~inskega govora pripomnil svojemu sosedu: »Tamo‘ bo {e dale~ pri{el, saj resni~no verjame v vse, kar govori.«

❊Po prvem sre~anju s slavnim angle{kim pesnikom Words-worthom je Elizabeth Barrett ironi~no zapisala: »Bil je takoprijazen, da mi je dovolil poslu{ati svoj samogovor.«

❊Angle{ki ministrski predsednik lord North je med parlamentar-nimi nastopi opozicije navadno dremal. ê so povedali kaj za-nimivega, je to zanj zapisal sir Grey Cooper. Med parlamentar-no razpravo o gradnji ladjevja je nek vneti poslanec svoj govorza~el z gradnjo Noetove barke in nato opisoval nadaljnji raz-voj umetnosti gradnje ladij. Ko je kon~no pri{el do gradnje{panskega vojnega ladjevja, je sir Grey prebudil ministrskegapredsednika, ki je vpra{al, do katere dobe je govornik pri{el.Ko mu je sir Grey pojasnil, da do obdobja kraljice Elizabete,mu je lord North o~ital: »Dragi sir Grey, zakaj me niste pustilispati {e stoletje ali dve?«

Prevod in izbor: Peter Amalietti(Navedki so iz knjige A nekdo te vselej preka{a)


ZANIMIVOSTI

Po{iljam skrivnosti bukovih debel iz bukovega gozda na Gori~kem. Na prvi sliki je pol‘velikan in na drugi otrok. Lep pozdrav, Majda

IGRA NARAVEVabimo bralce, da nam po{iljajo nenavadne fotografije, ko se narava poigra inizoblikuje zanimive stvaritve. Avtorji objavljene fotografije bodo prejeli knji‘nonagrado. Fotografije z opisom po{ljite na: [email protected].

LETALSKI POTNIKI TELEPORTIRANI»Glede pogre{anega malezijskega letala, leta MH370, ki je

izginilo pred enim letom, 8. marca 2014, ni ni~ novega.Vsi potniki in posadka letala so na varnem. Skrb ni potrebna,

POMAGAJMO KUPITI AHA MURO

Gibanje Zedinjena Slovenija je spro‘ilo pobudo nakupaAHA Mure za simboli~nih deset evrov. Da podjetje po-

novno za‘ivi in da v Prekmurju ostanejo delovna mesta. Sode-luje lahko vsak in s tem postane lastnik dele‘a na{ega nekda-njega tekstilnega velikana.

Denar naka‘ite na transakcijski ra~un Zedinjena SlovenijaAHA MURA, odprt pri Delavski hranilnici, {tevilka SI56 61000001 0118 320, BIC: HDELSI22. Pod prejemnika vpi{ete:Gibanje Zedinjena Slovenija, Vrablova ulica 2, 2000 Maribor.Ve~ informacij dobite na 070/409 993 ali na spletni straniprevzamimozadnjibiserahamuro.jimdo.com/. âs za odkupAHA Mure je predvidoma do poletnih po~itnic. (T. S.)

kajti nezemljani dobro vedo,kaj po~nejo. Andromedanskisvet se {e ni odlo~il, kdaj boprimeren ~as za teleportacijopotnikov na Zemljo,« pravi na{vir, ki ima stik z nam naklo-njenimi nezemljani, s povelj-stvom Galakti~ne federacije.Po izginotju letala se je za~elanajve~ja iskalna akcija v zgo-dovini, ki pa do zdaj ni pri-nesla niti enega materialnegadokaza, kje je pogre{ano ma-

lezijsko letalo. Na{ vir je ‘e pred enim letom dejal, da naj biletalo odpeljali nezemljani, da bi ~love{tvo obvarovali pred ve-liko uni~evalno epidemijo, saj naj bi bilo na letalu zelo nevar-no biolo{ko oro‘je, ki bi lahko oku‘ilo ali pokon~alo vsaj mili-jardo ljudi na planetu. Ve~ o tem si lahko preberete v pogovo-ru z njim v reviji Misteriji, maj 2014. ^lanek je brezpla~no do-stopen v spletni îtalnici Misterijev: goo.gl/jkiosx. (T. S.)

POWERSEPTSTART

ê vas dra‘ijo glivice, si ko‘odobro posu{ite in jo

popr{ite s Powerseptom.Prodaja:

www.misteriji.si ali 051/307 777.

Stek

len

i~ka

, 50

ml,

stan

e 13

,90

€.

Pri

lo‘e

na

nat

an~n

a n

avo

dila

.

10 - APRIL 15 -

ZANIMIVOSTI

ZdravjeZdravjeZdravjeZdravjeZdravje

Foto

spl

et

SAVNA ZA DALJ[E @IVLJENJEJari Laukkanen z Univerze v vzhodni Finski je vodil razi-skave o pozitivnem vplivu savnanja na zdravje srca ino‘ilja. [tudija v strokov-ni reviji JAMA Internal Me-dicine je preu~ila pove-zavo med savnanjem intveganjem za nenadno sr~-no smrt, bolezni srca ino‘ilja, usodne bolezni srcater smrti iz katerega kolivzroka v skupini 2315-ihmo{kih iz vzhodne Fins-ke, starih 42 do 60 let.Prav za vse na{tete bo-lezni je dokazano, da savnanje ve~ kot enkrat tedenskoob~utno zmanj{a mo‘nosti obolenja oziroma smrti. Razi-skovalci so si edini v povzetku, da je ~as, pre‘ivet v savni,{e kako dobro porabljen.

MARIHUANAWashington Post poro~a o rezultatu desetletnih raziskav,povezanih z marihuano. Ugotavlja se, da je na seznamurekreativnih drog in alkohola uvr{~ena na dno in da je vprimerjavi z alkoholom 114-krat manj verjetno, da te ubi-je. Zavzemanje za njeno legalizacijo bi bilo po besedahavtorja utemeljeno, saj lahko deluje tudi kot zdravilo.Vseeno pa opozarjajo tudi na resne {kodljive vplive gledezasvojenosti, uporabe med nose~nostjo in recimo zmanj-{evanje kognitivne dejavnosti. AAP News dodaja, da je{e posebej nevarna za otroke. Torej, {e vedno brez prave-ga odgovora.

E-VITAMIN NI@A KRVNI TLAK^lanek, objavljen v Journal of Nutritional Science andVitaminology, razkriva po-vezavo med vnosom vita-mina E in hipertenzijo. Vraziskavo je bilo vklju~e-nih okoli 3500 mo{kih in‘ensk, starih 40 let. Vodiljo je Akiko Kuwabara s so-delavci. Ve~ji ko je bil vnosvitamina E, manj{e je bilotveganje za to bolezen. Vnosdrugih hranilnih snovi zazni‘evanje krvnega tlaka nibistveno vplival na rezultate. Fo

to s

plet

TETOVA@E NA ÖTZIJU

Ötzi je mumija, stara 5300 let, ki jo je na{la sloveska tu-ristka v ledeniku v italijanskih Alpah leta 1991. Zanimi-

vost te mumije je, da je ta »ledeni mo‘« potetoviran po celem

MARS BRUHA »OGENJ«

Amaterski astronomi so mno‘i~no poro~ali o svetlobnih»baklah«, ki so se {irile od Marsa v njegovo atmosfero kot

nekak{ni oblaki. Raziskovalci so bili skepti~ni. Antonio MuñozGarcía, planetarni znanstvenik pri Evropski vesoljski agenciji,je po opravljenih {tudijah potrdil, da gre za resni~en pojav.Prvi~ so jih videli na za~etku leta 2012 in potem {e nekajkrat;bili so ogromni in so trajali ve~ dni. Soavtor {tudije AgustinSánchez-Lavega, profesor fizike z Baskijske univerze v [paniji,

VSE JE BREZÂSNO

Kvantna teorija dokazuje, da ~as dejansko ne obstaja. Obsta-jajo stvari, ki so bli‘je in bolj oddaljene, kot stvari v veso-

lju, ki so blizu ali dale~. Mi{ljenje, da ~as te~e mimo vas, jepopolnoma nesmiselno. @e Einstein je s svojo teorijo o rela-tivnosti poru{il idejo ~asa kot univerzalne konstante. Izraz»zdaj« nadomestimo s »tukaj sem«, kajti dva dogodka, ki staoba »zdaj«, se zgodita ob razli~nih ~asih za vsakogar, ki segiblje na drugi hitrosti. Zapleteno?

telesu – ima namre~ 61 te-tova‘. Antropologi s poseb-nim slikanjem razkrivajo te-tova‘e in ugotavljajo vzrokzanje ter se trudijo razbratinjihov pomen. Menijo, damorda prikazujejo pomo~pri diagnosticiranju, to~keakupunkturnega zdravlje-

nja. Tako se denimo tatu na spodnjem delu hrbta ujema z de-generacijo hrbtenice. Vendar se takoj postavi vpra{anje o tatu-jih na Ötzijevih prsih, saj ni znakov o kaki bolezni v njegovemprsnem ko{u.

se strinja, da je treba razpravljati o tem pojavu, medtem koTodd Clancy trdi, da pojav ni stvaren, saj po zakonih fizikeoblaki iz ledenih kristalov tam niso mogo~i.

Fot

o sp

let

Fot

o sp

let


Sladki pelin, Artemisia annua L.,je ta hip najbolj iskana rastlinav boju zoper najbolj agresivne

oblike raka. Zakaj je temu tako, namodstira pripoved Janeza z Gorenjske,devetinpetdesetletnega upokojenega{oferja. Pred poldrugim letom so muoperirali ~revo. Lani septembra so muodkrili metastaze raka na jetrih. Predoperacijo je osemindvajset dni, vsakdan zjutraj in zve~er, pil ~aj sladkegapelina, ob tem pa je dvakrat na danzau‘il tudi ‘elezove tablete; sladkipelin je naju~inkovitej{i zoper raka vkombinaciji z ‘elezom. Janez je bil vesta ~as dele‘en tudi ‘enine masa‘e z ete-ri~nim oljem sladkega pe-lina, vme{anega v mand-ljevo olje. Eteri~no oljesladkega pelina pa je tu-di vsak dan vdihaval prekinhalatorja. Po tem napa-du na raka z vsemi obli-kami sladkega pelina jeizvid, ki mu ga je dal ki-rurg po operaciji, razkril,da je rak na jetrih ‘e mo~-no razpadel.

Ampak Janez je tak u~i-nek dosegel le po slabemmesecu uporabe sladkegapelina. Njegovo zdravst-veno stanje po operaciji jebilo tako dobro, da kemo-terapija ni bila potrebna.Janez je kirurga odkritovpra{al, ali je mo‘no, daje rak za~el razpadati za-radi u~inkovanja sladke-ga pelina. Ta mu je odvr-nil, da je mo‘no vse. Zdajv ‘enini dru‘bi nekajkratna mesec {e vedno popijeskodelico ~aja sladkega

pelina. V dva decilitra vrele vode dastadve ~ajni ‘li~ki ~aja, pustita stati najve~dvajset minut in to spijeta, skupaj z‘elezovo tableto. Ne vsak dan, ker s takozdravilnimi u~inkovinami, ki lahko do-besedno re{ijo ‘ivljenje, seveda ni zapretiravati, zlasti ko ~lovek ni ve~ ‘iv-ljenjsko ogro‘en.

RASTLINE ZA ZDRAVJE

Sladki pelin, Artemisia annua L., je trenutno najbolj iskana rastlina zoper raka

Sladki pelin uni~i raka?Pomembno je vedeti, da je bila Jane-

zova tvorba na jetrih takrat, ko so jozdravniki odkrili, prevelika za operacijo.@ena je na sre~o {e pravi ~as izvedela zare{ilno bilko: sladki pelin. Prijateljica jije povedala za Edgarja Pr{a iz Zagorjaob Savi, ki tistim, ki bi ‘eleli zasaditi torastlino, podarja njena semena. Obiskalasta ga in od{la domov z eteri~nim oljem,hidrolatom in ~ajem te rastline. Janezova‘ena je na spletu odkrila tudi kapsulesladkega pelina Artemisinin. A bolj zau-pa zdravilom, ki zrastejo na doma~emvrtu; po njenem mnenju so zagotovobolj u~inkovita kot sinteti~na ali kot rast-line, obdelane s kemijo.

EDGAR PR[O[li smo po sledeh pri-

povedi in v Zagorju obSavi obiskali Edgarja Pr{a,pri katerem je Janez dobil~aj, eteri~no olje in semesladkega pelina.

Povejmo {e, da sladkipelin v na{ih krajih ni takozelo znan. Vsakdo pa po-zna navadni pelin Artemi-sia vulgaris, ki je zaradisvojih zdravilnih gren~intrdno zasidran v ljuds-kem zdravilstvu. @e odnekdaj so ga namre~ upo-rabljali za spodbujanje ape-tita, pri slabi prebavi, bo-le~inah v ‘elodcu, za zdra-vljenje vnetij prebavnegatrakta in laj{anje te‘av obmese~ni ~i{~i.

Edgar Pr{o* nam je po-vedal, da sladki pelin nisladek, ~eravno ima takoime. Njegovo prvo sre~a-

Sladki pelin pomaga tudipri zdravljenju malarije,

herpesa, trebu{nih kr~ev,bole~in ob mese~ni ~i{~i,gripe, glivi~nih oku‘b ...

Edgar Pr{o pri izdelavi hidrolatne me{anice za ko‘o

Fot

o T.

Sve

te

12 - APRIL 15 -

Edgar Pr{o z destilatorjem za izdelavo eteri~negaolja in hidrolata iz rastlin

nje s to rastlino je bilo naklju~no,drugo sre~anje pa usodno.

»Najprej sem v roke dobil milo zvonjem sladkega pelina, potem pa prigospodu Josipu Kudi}u iz Labina vIstri, ki sladki pelin goji ‘e veliko let,vre~ko ~aja in seme za moj prvi nasad.Sladki pelin je rastlina, ki so jo z vzho-da v na{e kraje prinesli Turki. Imeliso vsaj dva razloga, da so posu{eneliste in cvetove vzeli na pot. En raz-log je ~udovit vonj, ki pomaga odga-njati mr~es in zmanj{uje posledicepomanjkanja vode za osebno nego.Drugi razlog je dokazana u~inkovi-tost pri prepre~evanju oziroma zdrav-ljenju vro~i~nih stanj, v tistih ~asihpredvsem malarije, in bole~in. ̂ udo-vite in skoraj ~ude‘ne lastnosti sladkegapelina na vzhodu poznajo ‘e ve~ tiso~-letij. Obstajajo zapisi, ki pri~ajo o dvati-so~letni uporabi v kitajskem tradicional-nem zdravilstvu. ê je verjeti zapisom,sladki pelin zdravi ali pomaga pri zdra-vljenju malarije, gripe in prehlada, gli-vi~nih oku‘b in herpesa, trebu{nih kr~evin bole~in ob mese~ni ~i{~i. V zadnjem~asu pospe{eno preizku{ajo njegovou~inkovitost v boju z rakom. Zaradi in-tenzivnega vonja in gren~in je sladkipelin uporaben tudi v kulinariki. Ima

izreden vonj,« pripoveduje sogovornik.

ZDRAVILNOST»Pri zdravilnih lastnostih se bom

omejil le na tiste, v katere sem se osebnoprepri~al,« pravi Edgar Pr{o:

»[opek ali vre~ka posu{enih cvetovodganja mr~es. Prijatelj izdeluje mazilo,s katerim zdravi zaradi obrabe hrustan-ca razbolene sklepe. âj je odli~na pre-ventiva pri prepre~evanju vro~i~nihstanj pri prehladu in gripi. Hidrolatzdravi herpes in glivi~ne oku‘be. Eteri~-

no olje odpravlja bole~e mese~ne~i{~e: dve kapljici eteri~nega olja se dav popek in razma‘e; uravnava tudi“zamude” pri mese~ni ~i{~i. Prepri-~an sem, da vseh zdravilnih u~inkovte ~udovite in ~ude‘ne rastline {e nisoodkrili.«Kaj pa zdravljenje raka?»Narejenih je bilo tudi nekaj raziskavo zdravljenju raka, a jih bo trebanarediti {e veliko. Pri teh raziskavahso najdlje pri{li Francozi in Ameri~a-ni. Francozi so na Madagaskarju ust-varili ogromne nasade sladkega peli-na. Na stotinah hektarjev. A uradnamedicina {e ni potrdila zdravilnihu~inkov pri ljudeh. Veterinarji pa ‘enekaj let uporabljajo Artemisinin,

zdravilo iz sladkega pelina, pri zdrav-ljenju ‘ivali; a ‘al uporabljajo sinteti~-nega. Ker se latinsko sladki pelin imenu-je Artemisia annua L., so zdravilo poime-novali Artemisinin. Sinteti~na rastlina jeseveda bistveno cenej{a kot pa naravnau~inkovina. V nekaterih zveznih dr‘a-vah ZDA naj bi bilo to uradno zdravilo,vendar pa, kot re~eno, le v veterini, insicer za zdravljenje raka limfe, krvi inkosti.« Torej za ene najhuj{ih rakov …

Da je sladki pelin u~inkovit tudi prizdravljenju raka, je Edgar Pr{o izvedel

Prof. dr. Borut [trukelj,redni profesor na ljubljan-

ski Fakulteti za farmacijo, jepotrdil, da je sladki pelin novobet za zdravljenje rakavihobolenj in malarije. Profesorpou~uje predmet Farmacevt-ska biotehnologija ter sodelu-je pri predmetih Farmakoge-nomika in genska zdravila inIzbrana poglavja iz farmacevt-ske biotehnologije. Na ljubljan-ski Biotehni{ki fakulteti pou-~uje predmet Biotehnologijazdravilnih u~inkovin, na podi-

Mnenje prof. dr. Boruta [truklja

Obet za zdravljenje raka in malarijeplomskem {tudiju na maribor-ski Medicinski fakulteti papredmet Farmacevtska bioteh-nologija z genskim zdravljenjem.

Komentar prof. dr. Boruta[truklja:

»Sladki pelin, Artemisiaannua, je grmi~ek, ki raste vAziji, od koder so ga kot kul-tivar zanesli po vsem svetu.Spada v isti rod kot pelin inpehtran. Kitajci so zel, ki nigrenka kot pelin, a je pelinuzelo podobna, tiso~letja upora-bljali proti malariji, za zmanj-

{anje povi{ane telesne tempe-rature, kot sredstvo proti neka-terim vrstam raka, kot sred-stvo proti zlatenici in kot pro-tivnetno zdravilno rastlino.Prav tako v zapisih iz leta 830zasledimo, da so na obmo~jusedanje ju‘ne Koreje sladkipelin uporabljali za zmanj{e-vanje diabetesa. Eteri~no oljesladkega pelina pa odganjatudi nekatere vrste ‘u‘elk.

V tradicionalni pripravinapitkov iz sladkega pelinaprevladuje ~ajni poparek, kjer

se pa nekaj u~inkovin izgubi.Zato bolj priporo~ajo, da po-su{ene liste rastline namo~i-mo v vodo za 12 ur, nato papokrito segrejemo do 60 sto-pinj Celzija in precedimo. Nata na~in se izlo~i najve~ arte-mizinina. Pred dobrimi {tiri-desetimi leti so kitajski znan-stveniki uspeli izolirati glav-no delujo~o u~inkovino, arte-mizinin. Od tedaj so na osno-vi osnovne strukture artemi-zinina naredili ‘e nekaj pol-sinteznih derivatov, ki se vsi

Fot

o T.

Sve

te

SLADKI PELIN UNI~I RAKA?


prav od Janeza iz Gorenjske, ki je imelraka na jetrih. Ta rastlina ga je, kot re~e-no, najprej privla~ila zaradi vonja, o nje-ni u~inkovitosti tedaj {e ni vedel. Svojprvi nasad, v Pore~u, je tako zasadilizklju~no zaradi izjemnega vonja terastline.

»Janez je edini primer, ki ga poznamosebno, ki je sladki pelin uporabil zazdravljenje raka. Primer je izjemno zani-miv. Zdravniki naj bi ga poslali domovumret, ker je bil menda rak na jetrih takovelik, da se ga ni dalo operirati; domovje od{el tudi brez vseh zdravil, saj naj bimu bili dnevi {teti. A izvedel je zame inpri{el k meni. Dal sem mu eteri~no olje,hidrolat in ~aj sladkega pelina. Po 25-ihdneh je {el spet na kontrolo k zdravniku.V teh 25-ih dneh ni torej jemal nobenihzdravil, je pa dvakrat na dan redno pil~aj, pa tudi hidrolat in uporabljal je ete-ri~no olje. Slikanje je pokazalo, da se jetvorba, ki je prej merila 28 × 18 milimet-rov, zmanj{ala na 10 × 16 milimetrov,kar pomeni na tretjino. Zdravniki so mudejali, da je zdaj tvorba tako majhna, daga lahko operirajo. Dva dni zatem je bil‘e na operacijski mizi. êz en teden meje klicala njegova ‘ena. Tako nasmejaneosebe {e nisem sli{al v ‘ivljenju. Poveda-la mi je, da je kirurg, ki ga je operiral, na

izvid napisal, da je bila tvorba vrazpadanju. To teoreti~no pome-ni, da bi tvorba povsem izginila,~e bi z operacijo po~akali {e enmesec.«

SETEV PELINASladki pelin je enoletnica, to

pomeni, da moramo seme posejativsako leto znova. Seme je takomajhno, da ga komaj vidimo. Seje-mo ga znotraj, ker moramo najprejnarediti sadike. Edgar Pr{o namje pokazal, kako ga zaseje on. Vkorito, napolnjeno z zemljo. Spo-daj v korito, ki je naluknjano, dagor vle~e vlago, nalije en centi-meter vode. V korito da zemljo,seme pa posuje samo po povr{ini zem-lje. Ker je tako drobno, da ga ne vidimo,ga ne smemo zasuti; biti mora na vrhuzemlje. V svoje korito je letos ‘e posejalokoli tristo semen.

»Jaz potem s presejalnikom za mokoali cedilom po vrhu zemlje narahlo po-sujem nekaj drobnega re~nega peska; letoliko, da je malce zasuto. Nato dampovrhu folijo za ‘ivila, da se v korituzadr‘i ~im ve~ vlage.« Korito da nato vsobo, v kateri je temperatura okoli 21stopinj, ne sme pa biti zraven radiatorja.

Ker je rastlina izredno ne‘na in drob-na, jo zaliva le od spodaj, dokler nezraste tri do {tiri centimetre visoko.

»ê jo zalivate z vrha, pa ~eprav le zrazpr{ilom, se rastlinica ‘e “prevrne”.«

Svetuje tudi, da je ne postavite sredisobe, ampak pri oknu.

»ê je sredi sobe, se za~ne obra~atiproti svetlobi; ker pa so listki te‘ki, serastlina spet “prevrne”.«

Zato je najbolje, da jo postavite ~imbli‘je oknu, hkrati pa vsak dan enkrat

KAPSULE ARTEMISININIZ SLADKEGA PELINA

Iz sladkega pelina so na voljo tudi kapsule Artemisi-nin. V njih je stokrat ve~ artemizinina, kot ga je v posa-mezni rastlini. ̂ isti artemizinin je aktivna sestavina rast-line Artemisia annua. Ena rastlina vsebuje pribli‘no 0,3do 0,5 odstotka artemizinina, kar pomeni, da prina{a kon-centrat stokrat ve~ aktivnega artemizinina kot ena rast-lina. Vzame se eno do dve kapsuli na dan pred obrokom.Cena za 90 kapsul je slabih 90 evrov. Dosegljive so naVitalabo.si, dostava po Sloveniji je brezpla~na.

Natan~nej{a navodila o uporabi kapsul oziroma tera-piji so med drugim dosegljiva na goo.gl/3PfaE7. Ve~ otem, kako deluje artemizinin na rakave celice v telesu vpovezavi z ‘elezom, lahko izveste v videu ameri{kegazdravnika dr. Lena Saputa na goo.gl/rWYYXD. Dr.Saputo pravi, da artemizinin deluje na vse vrste raka,ne glede na to, kateri del telesa je prizadet.

uporabljajo kot zelo u~inko-vito zdravilo proti malariji. Vpo{tev prihaja predvsem napodro~jih, kjer prevladuje tipmalarije (povzro~itelj: Plasmo-dium falciparum), ki je odpo-ren na konvencionalne anti-malarike.

Pred nekaj leti pa so odkri-li, kako pripravki iz sladkegapelina oziroma izolirna na-ravna u~inkovina artemizinindelujejo: ker plazmodiji, kipovzro~ajo napade malarije,‘ivijo kot znotrajceli~ni pa-raziti v rde~ih krvni~kah-eri-trocitih, vsebuje njihovo te-lesce ogromno ‘eleza, saj je tav obliki hema prisoten v rde-~ih krvni~kah. Artemizinin

skupaj z ‘elezom tvori prostekisikove radikale, ki ubijejoparazita! Ta mehanizem jeosnova za sodoben razvojnovih zdravilnih u~inkovinproti raku. V rakavo celicopoku{ajo s pomo~jo liposo-mov in nanodelcev, ki so jimpripeli protitelo, ki razpoznarakave celice, vnesti ~im ve~‘eleza, nato pa aplicirajo arte-mizinin, ki skupaj z ‘elezomtvori proste kisikove radi-kale, kar uni~i rakavo celico.U~inki so obetavni, zato lah-ko kmalu pri~akujemo kon~-ne klini~ne {tudije in mogo~ecelo nova zdravila proti rakuna osnovi izvle~ka iz sladke-ga korena.«

Vejice, eteri~no olje in semena sladkega pelina

Fot

o T.

Sve

te


14 - APRIL 15 -

do dvakrat obrnete posodo, da rastliniceostanejo pokonci. [e bolj{a re{itev jezimski vrt, da ima rastlina svetlobookrog in okrog, tako da raste lepo narav-nost.

Najbolj{i ~as za setev semena je spo-mladi, proti koncu februarja, marca.Mlado rastlino je treba nato dvakrat pre-pikirati oziroma presaditi. Prvi~, ko ima

{tiri listke, jo z ‘lico okrog skopljemo inpresadimo. Ko zraste pet centimetrov,pa jo {e drugi~ presadimo in damo vsa-ko sadiko v svoj lon~ek. Meseca maja,ko je zunaj ‘e dovolj toplo, je treba rast-lino presaditi na prosto. Lahko jo zasadi-mo zraven druge vrtnine, a ker sladkipelin zraste visoko, utegne delati sencodrugim rastlinam, zato je najbolje, da gaposadimo na najbolj severni del vrta, dane bo sen~il rastlin, svetuje Edgar Pr{o.Od maja do avgusta se sladki pelin zu-naj po~uti odli~no. Avgusta ga pobere-mo, saj, kot re~eno, ne prezimi.

IZPLENKako visoko zraste rastlina, je odvis-

no od lege nasada. Tako denimo sladkipelin, vzgojen v Pore~u na son~ni legiin ob rednem zalivanju, dose‘e vi{ino1,8 metra, njegov premer pa je 80 centi-metrov. V Zagorju ob Savi, na 300 met-rih nadmorske vi{ine, pa kljub son~nilegi in rednemu zalivanju zraste le do

SEME PODARJAMOGospod Edgar Pr{o na{im bralcempodarja vso svojo zalogo semen.Pripravili smo lahko samo osemde-set vre~k. Brezpla~no jih bomo po-slali bralcem, ki bodo poklicali med8. in 12. uro na telefon 051/307 777.

DOMAÂ IZDELAVA ETERI^NEGA OLJAZ malo spretnosti si vsak lahko sam iz svojih najljub{ih rastlin izdela

eteri~no olje, odi{avi prostor, izdela milo ali masa‘no olje.Ena mo‘nost je, da kupite alembik za izdelavo eteri~nega olja; cena je ve~

sto evrov (na Mediterranea.si v rubriki Destilatorji pod »alembiki z vratom«).Druga mo‘nost pa je, da malo

improvizirate. Za za~etek moratepoznati potek destilacije. Des-tilator je sestavljen iz treh delov:posode, v kateri nastaja para,posode za rastline in hladilnika,v katerem se kondenzira para.Para pri prehodu skozi rastlinepovzro~a pokanje celic in naseve‘e »molekule« eteri~nega olja.V hladilniku se para uteko~ini –postopek je kot pri ‘ganjekuhi –in prite~e ven kot me{anica hidro-lata (destilirane vode ali ~aja, ki ga lahko kar tako pijete) in eteri~nega olja.Ena rastlina da pribli‘no en deciliter hidrolata.

ê si ho~ete izdelati doma~i destilator za pridobivanje eteri~nega olja,potrebujete lonec za kuhanje v sopari. Pokrov naj ima luknjo na sredini. Vanjonabijete zama{ek, v katerega ste izvrtali luknjo. Skoznjo potisnete bakreno cevin jo napeljete skozi hladno vodo. Tak destilator je primeren za izdelavo majh-nih koli~in. Postopek destilacije traja, potem ko voda zavre, okoli pol ure.

0,9 metra. Rastline, ki se zasejejo same,pa ne prese‘ejo vi{ine pol metra, pravisogovornik.

In kak{en izplen da rastlina?»Ena sadika v Pore~u pridela okoli 400gramov cvetov in listkov, primernih zapripravo ~aja. Izplen eteri~nega olja izenega kilograma sladkega pelina jepribli‘no 0,8 odstotka, to je okoli 8mililitrov, kar je recimo {tirikrat manjkot pri sivki. Lani sem iz {estdesetihrastlin iz Pore~a dobil malo manj kot tridecilitre eteri~nega olja in {est litrovhidrolata – produkta pri destilaciji.«

Povejmo {e, kako si Edgar pripravi~aj. Ko voda zavre in se malo ohladi, davanjo majhno koli~ino sladkega pelina.To pusti stati 12 do 15 minut. Za ~aj upo-rabi samo cvetove in tistih nekaj listkov,ki so zraven.

Tatjana Svete

*[email protected],051/359 178 (Edgar Pr{o)

UPORABAETERI^NEGA OLJASLADKEGA PELINA

Eteri~no olje sladkega pelina je {emo~nej{i koncentrat u~inkovin kot~aj. Ena majhna stekleni~ka eteri~-nega olja je izvle~ek iz dveh in polrastlin.

Eteri~nega olja navadno ne daje-mo neposredno na ko‘o, pa~ pa gavme{amo v olje, denimo orehovo,in z njim masiramo telo.

Proti bole~inam, denimo primese~ni ~i{~i, ga dve kapljici kane-mo neposredno v popek in razma-‘emo; po potrebi postopek pono-vimo.

Kapljico ali dve kanemo v upar-jalnik, da di{i cel prostor.

Lahko ga vdihavamo na majh-nem inhalatorju; zavremo dva de-cilitra vode, noter kanemo dvekapljici olja in to vdihavamo.

Hidrolat uporabljamo tako, dav dva decilitra navadne vode damoeno ‘lico hidrolata, pome{amo inspijemo. S hidrolatom se nama‘e-mo neposredno na mestu, kjer mis-limo, da je/bo herpes in o herpesune bo ne duha ne sluha.

Fot

o sp

let



»Petje gonga nas preplavi z vibra-cijami. Zazna jih uho, z ultra ininfra frekvencami, ki jih ne

sli{imo, pa vibracije neposredno vsto-pajo v vsako na{o celico. Petje gongavra~a telo in zavest v ubranost: odplav-lja blokade in topi negativne podza-vestne vzorce, »pojasnjuje Toma‘ Kvas-nik*, glasbenik, poznavalec zvoka innjegovih u~inkov na snov in ~love{ko(pod)zavest. In soavtor harmoni~negagonga Eon, prvega slovenskega gongav moderni dobi. Njegov Eon domuje v@u‘emberku. Z gongarjem Toma‘emKvasnikom se je v Radovljici pogovar-jala Tatjana Svete.

Toma‘ Kvasnik pravi, da so neko~ vna{ih krajih ‘e peli gongi vseh vrst. Daje to res, pove ‘e poda-tek, da smo Slovenci na-rod z najve~ gongi naprebivalca na zahodu.

»@e samo nas, ki gon-gamo na prireditvah, jeveliko. Kaj {ele ljudi, kiimajo gonge doma le zalastno uporabo. Sloven-ci smo torej ljudje, kiljubijo gonge. Poleg te-ga imamo najve~ cerk-va na prebivalca; ~e pri-{tejemo {e zvonove vsehcerkva, smo dale~ najve~jizmagovalci gongov naplanetu,« je prepri~an.O gongih {e pove, da sotudi nekak{ni predhod-niki zvonov. Kvasnikpredava tudi o zvoku,zlatem rezu in zavesti, jemanualni terapevt in tre-ner zavestnega bivanja.Od kod izvirajo gongi?Gongi so bili neko~ vse-

prisotni po vsem planetu … v inkovskihgrobnicah so na{li zlate gonge. Prepri-~an sem, da so doneli tudi pri nas. Ne-kateri pravijo, da so to bili {~iti, ne gongi.A zame ni {~it, ~e ima dve luknji na robu,zato so to morali biti tudi gongi. Najve~izro~ila se je ohranilo na Vzhodu, naKitajskem in v Indiji, od koder je spetpri{lo k nam navdu{enje zanje.

Na kak{en gong igrate?Ko sem iskal med gongi, sem najprej

zvedel za planetarne gonge. A odlo~ilsem se za gong, ki je izdelan tako, kotso jih delali nekdaj. Izdelujejo jih v ne-kem kitajskem mestu, ‘e dva tiso~ let naisti na~in. S tem gongom igram zdaj navseh zvo~nih kopelih.

Narejen je z namenom preobra‘anjavseh ravni ~loveka. Njegova uglasitevna ton F zemeljske precesije Eona, v namzaznaven frekven~ni spekter, prina{aenergijo pradavnin in nezavednega.Zvo~na kopel z njim je kot zvo~na stva-ritev vesolja samega, ki se prek medijaspro{~a v improviziran harmoni~ni tre-nutek. Zvok F je operativni zvok kitajs-kih mistikov, alkimijski zvok duhovno-sti, zvok mistike vzhoda. In seveda jeugla{en na naravno frekvenco. Na 432

hercev.Je iz medenine, zliti-

ne bakra in cinka. Bakerje medij, ki posreduje inprivla~i vitalno energi-jo. Poleg tega ima bakerv sebi spekter vseh frek-venc, nizkih, srednjih invisokih. Tako kot ~lo-vek. Zato nam je bakerzelo blizu.

Kako deluje gong na po-slu{alca?U~inki so zelo razli~niin vsaki~ je druga~e. Vsa-ko zvo~no kopel na za-~etku pospremim z vó-deno sprostitvijo, medkatero se vsak sam po-topi v svoje bitje in seskupaj z zvokom podana potovanje skozi no-tranje vesolje. Med gon-ganjem se nam mo‘gan-ske frekvence za~nejo

ZVO^NA TERAPIJA

Med Slovenci najve~ gongov na planetu

Gong poje samEon, prvi slovenski gongmoderne dobe, ustvarjatako nizke frekvence, dase pod njim trese asfalt.

Toma‘ Kvasnik gonge in did‘eriduje ugla{uje na naravno frekvenco 432 hercev,ki v nas vzpostavlja stanje ubranosti.

Fot

oarh

iv T

. Kva

snik

16 - APRIL 15 -

spu{~ati v stanja med bud-nostjo in spanjem; to so alfastanja in {e globlja, ki pre-hajajo iz enega v drugega.Med zvo~no kopeljo se stva-ri spontano odvijajo, takoda ni pravil, kaj naj bi kdodo‘ivljal.

Kje ste se nau~ili gonganja?Sem ~isti samouk. Gongase tudi ne more{ nau~itiigrati tako kot denimo flav-te ali violine; gong je intui-tivni instrument. Seveda soneke zakonitosti pri igranjunanj, a teh te nau~i kar sam.Umetnost gonganja je nam-re~, da ga pripravi{, da za~-ne peti sam. To je idiofon –instrument, ki poje in ust-varja zvok sam. Na za~etku mu je trebadati le nekaj energije, vzpodbudo, da sespravi v pogon. In ko za~ne ustvarjativibracijo, se ne ustavi. Zvok nato dovrhunca razvije sam.

Ustvarja pa ne le zvo~ni spekter, toje tisti, ki ga sli{imo, od dvajset do dvaj-set tiso~ hercev, marve~ tudi infrazvoke– zvoke, ki jih slu{no ne zaznavamo.Prvi slovenski gong moderne dobe Eonustvarja tako nizke frekvence, da se podnjim trese asfalt. Verjamem pa, da gongiustvarjajo tudi dolo~ene frekvence svet-lobe, torej frekvence krepko onkraj zvo~-nih vibracij, saj je v resnici vse elektro-magnetno valovanje. Zvok je tudi svet-loba, a ker je frekvenca tako zni‘ana, greza sli{no svetlobo. Svetlobi pa lahkore~emo tudi zvok, ker je tako zvi{an, daga zaznavamo z o~mi; to so zelo visoko-

frekven~na elektromagnetna valovanja.Kako ste za~eli?Bil sem glasbenik, igral sem na kitaro vglasbeni skupini. Tedaj sem spoznal, daso bila glasbila nekdaj ugla{ena druga~e.Na 432 hercev. To nas pomirja. Dogo-vorjena frekvenca, na katero so glasbilaugla{ena zdaj, na 440 hercev, pa v nasvzbuja nemir. Ta frekvenca me je za~elazelo motiti in za~el sem raziskovati, kajje v glasbi narobe. Dojel sem, da smonapa~no ugla{eni, ker nas ta glasba dela‘iv~ne, nemirne in nas postavlja v nekeustaljene okvirje ‘ivljenja.

Ve~ina ljudskih glasbil, na primerra{plje, je bila neko~ ugla{ena na zvokG. To je zvok zemeljskega vrtenja v {tiri-indvajsetih urah. Tudi veter, ko potujeskozi kro{nje dreves, ustvarja naravenzvok, ker vsako drevo raste po na~elihzlatega reza. Frekvence zlatega rezavzpostavljajo v na{em naravnem okoljustanje ubranosti. Oblike, ki so zunaj tehfrekvenc, pa ravnovesje ru{ijo. Zato bofrekvenca 440 hercev v nas vedno vzbu-jala nemir in neubranost.

Od kod zamisel, da bi si sami izdelaligong?Gong sem prvi~ videl v ‘ivo leta 2007 nasejmu Altermed v Celju. Oba z ‘eno na-ju je prevzel. Iskreno sem si ‘elel, da bi

si pridobil znanje, vedenje,kako stvari delujejo, zato jeod tedaj v meni tlela ‘elja,da bi ga poskusil nareditisam. A nisem vedel, kako ins ~im za~eti. Ko sva tedaj,pred sedmimi leti, naredilarez v najino ‘ivljenje in sepodala na potovanje s kole-som za pet mesecev in pol,do Gr~ije in nazaj, sva s se-boj vzela tudi majhen simfo-ni~ni gong, ki je bil standar-dno ugla{en na 440 hercev.In did‘eridu. Tisto poletjesem se preklopil na narav-ne frekvence, dojel, zakaj soin kako vplivajo na nas.

Kdaj in kako je nastal slo-venski gong?

Prvi slovenski gong v moderni dobi,harmoni~ni gong Eona, je nastal avgusta2012 v sodelovanju s kova~em Rober-tom Struno. Tudi on si je ‘elel izdelatigong. Pri tem je pomagal Mark êsen.Edini, ki pri nas zna izdelovati cerkvenezvonove, vodi {ole pritrkavanja in jeresni~ni mojster frekvenc. V Eon sovkovani milijoni udarcev s kladivom.Trajalo je celih deset dni, da je s svojimisedmimi spiralami zapel. V premerumeri 122,5 centimetra in tehta skorajpetdeset kilogramov. Nanj ne igram, kerje ‘elezen. Je pa na ogled pri kova~uRobertu Struni v @u‘emberku.

Ugla{en je na ton B-5/16, ki je vezanna zvok Zemlje, medtem ko se vrti vprecesiji oziroma svoji nagnjenosti podkotom triindvajset stopinj in sedemin-dvajset minut. Ko pa v 25.765 letihobkro‘i platonsko leto v 47. oktavi,zveni kot ton F v frekvenci 172,06. Na{akorenska ~akra zveni v tonu G. Na{asr~na ~akra zveni v tonu C/Cis. V tonu

IZVORNI TON– ZVOK GONGA

Zvo~nemu posnetku z gongom, kivam da uvodno predstavo o zvo~nikopeli, lahko prisluhnete na spletu:v iskalnik videoportala Youtubevpi{ite »Izvorni ton - Zvok Gonga«.Avtor priporo~a predvajanje pred-vsem za sprostitev in meditacijo.

Toma‘ Kvasnik med gonganjem

Fot

oarh

iv T

. Kva

snik

Med gonganjem se nammo‘ganske frekvence

za~nejo spu{~ati v alfa in{e globlja stanja.

GONG POJE SAM


F pa zveni na{a temenska ~akra, ki naspovezuje z najglobljimi ravnmi ve~razse‘-nostnega vesolja in njegovim izvorom.

S kova~em sva se tedaj odlo~ila za ‘e-lezo, ker nisva bila prepri~ana, ali namabo gong uspel, bil je pa dober poskusnimaterial. Nisva ga delala iz medeninein brona, ker sta zelo dragi kovini. Stapa seveda frekven~no bistveno bolj ka-kovostni.

KOVA^ GONGAMODERNE DOBE

Z udarci kladiva, te‘kega nekajkilogramov, je kova~ Robert Struna izKle~eta pri @u‘emberku kos ‘elezaspremenil v prvi slovenski gong mo-derne dobe. [tevilo udarcev pa je {te-lo v milijone.

»Bolj ga tol~e{, lep{i odpev dobiva,ve~ ‘lahtnega se skrije vanj. Polegtega smo silnice v materialu vleklidesnosu~no, tako kot se vrti planet inmi z njim. To dela veliko revolucijo vakustiki. Akustika pri tem gongu,~eprav je iz ‘eleza, zveni fantasti~no.Hkrati je ugla{en na naravo, na frek-venco 432 hercev, kar ~love{ko srceprepozna kot zelo prijetno frekvenco.êprav je morda edinstven, ker jenarejen iz ‘eleza – a uporabil sem gakot eksperimentalni material,« pravikova{ki umetnik, ki je v ve~ kot dvehdesetletjih skoval ‘e marsikaj, od

In ~e bi si kdo za‘elel izdelati svoj las-ten gong?Mu ga seveda lahko pomagam izdelati.Zelo priporo~am, da si vsak sam izdelasvoj osebni in{trument. Izdelava osebne-ga in{trumenta namre~ omogo~a tesnoenergijsko povezavo in globok vtis vstrukturo snovi, ~esar ni mogo~e dobitina noben drug na~in. Tak{no glasbilopostane del nas in mi del njega.

Kdaj in kje lahko sli{imo va{e zvo~nekopeli?Vsako zadnjo sredo v mesecu ob 19. urina Ljudski univerzi v Radovljici. Pris-pevek je deset evrov. Urnik drugih gon-ganj pa lahko spremljate naateljeostijarej.wix.com/ostijarej/.

Tatjana Svete

*040/21 71 91 (Toma‘ Kvasnik)

ograj, postelj, lestencev, sede‘nih garnitur, oprem vinotekin uli~nih svetilk do fontan in raznih skulptur, pa tudicerkvenih zvonov. A kot pravi, je kova{ka akustikaposeben izziv in je nadgradnja celotnega kova{tva, »kermora{ dobiti ven iz materiala frekvence, da ima glasbilolep odpev, da lepo poje. K temu je bistveno pripomogelmoj prijatelj Mark ̂ esen, kolavdator, ki je predlagal, da sevanj vgradi sedem desnosu~nih spiral.«

Ugla{evali so ga z glasbenimi vilicami in preverjali zra~unalni{kim programom, ~e je prav ugla{en. Izdelava jetrajala ve~ kot en teden, kladivo pa je pelo tudi po ve~ kotdvanajst ur na dan.

In kako mu kot kova~u zveni gong? »Vzhodnja{ki gongiso samo visokotonci in jih ne morem dolgo poslu{ati, najve~eno uro. Ta gong pa lahko poslu{am ves dan, ker toni niso

Prvi slovenski gong v moderni dobi je na ogled pri njegovem kova~u Robertu Struni izKle~eta pri @u‘emberku.

Foto

T. S

vete

previsoki. Ob njegovih tonih mi zapoje srce, glava se zbistri;~e me kaj bremeni, odpade od mene.« A zvok gonga delujetudi na fizi~no snov. ̂ e bi po njem udarjali z vso mo~jo, bipopokalo steklo na oknih. Na Fakulteti za {port, kjer je bilgong postavljen pol leta, pa so se ob igranju delali valovi.

In kak{na je primerjava med slovenskim in vzhod-nja{kim gongom glede izdelave? »Vzhodnjaki delajo gongenapol strojno, navzven pa samo malo potol~ejo, da se vidi,kot da je to ro~no delo. Slovenski gong pa je bil narejen lez udarci kladiva, brez stru‘enja. Zato ima tak ~ar.«

Kova~ Robert Struna je pripravljen narediti {e kak gong,~e se najde naro~nik zanj. Bo pa zagotovo spet edinstven.Zdaj bi ga delal iz posebne medenine in po druga~nempostopku.

Tatjana Svete

GONG POJE SAM

18 - APRIL 15 -

Vsi, ki ‘elite posejati industrij-sko konopljo, morate svoj le-to{nji posevek prijaviti Mi-

nistrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano do 10. maja, ne glede na to,kdaj jo boste sejali. ̂ e obrazca »Vlogaza izdajo dovoljenja za gojenje konop-lje in vrtnega maka« (dosegljiv je tudina spletni strani www.konopko.si/baza_znanja) ne oddate, pa kljub temusejete industrijsko konopljo, ravnate vnasprotju z zakonom.

V vlogi morate navesti vse va{e po-datke kot pridelovalca, va{o MID {tevil-ko, GERK in povr{ino njive, ki ne smebiti manj{a od 10 arov oziroma 1000 m2,sorto posejane konoplje, koli~ino seme-na in predviden datum ‘etve. Sejetelahko le sorte, ki so na{tete v Skupnemkatalogu sort polj{~in - evropska sortnalista, ki je vsako leto objavljen v Urad-nem listu Evropske unije inna spletni strani Fitosanitar-ne uprave.

Vlogi morate obvezno pri-lo‘iti originalne deklaracije -etikete z vre~e s semenom.Vlogo po{ljete na naslov: Mi-nistrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano, Dunaj-ska cesta 22, Ljubljana. S kme-tijskega ministrstva o va{inameri potem obvestijo Mi-nistrstvo za notranje zadeve.Vedeti morate tudi, da lahkona va{o parcelo, kjer ste po-sejali konopljo, kadar kolipride in{pektor, izpuli do 50sadik in preveri, ali gre res zatak{no konopljo, kot pi{e nadeklaraciji.

Konopljo sejemo od zgod-nje pomladi do poznega po-letja. V Prekmurju kmetje ko-

nopljo sejejo od marca, v vi{je le‘e~ihkrajih do za~etka avgusta. ê jo pose-jemo novembra, seme po~aka v zemljido pomladi in potem vzklije takoj, kodobi impulz, kdaj je pravi ~as za to; ~eje vreme ugodno, ‘e februarja ali marca.

BOLJ[A OD KORUZEIN SLADKORNE PESE

Industrijska konoplja se v primerjavis koruzo in sladkorno peso izkazuje kotenergetsko ekonomi~na in okolju prijaz-na polj{~ina; povr{ine, posejane z indu-strijsko konopljo, se v Sloveniji vsakoleto podvojijo. Lani je bilo z industrijsko

konopljo posejanih ‘e petsto hektarjev.Na Vranskem deluje obrat za predelavokonopljine slame v vlakna za izolacijskovolno in v granulat, ki se uporablja vgradbeni{tvu, vrvarstvu, pohi{tveni invrtnarski industriji.

Primerjava industrijske konoplje skoruzo, pri nas najbolj raz{irjeno polj{-~ino, ka‘e pomembne razlike pri vplivihna okolje. Koruza se v glavnem namenjaza prehrano ‘ivali in je ekolo{ko inokoljsko sporna. Veliko ve~ tudi lahkonaredimo iz konoplje kot pa iz koruze,torej bi se lahko s konopljo marsikateritrend v na{i dr‘avi obrnil navzgor;poznavalci menijo, da je konoplja re{itevza zemljo, ljudi in ‘ivali.

Podobno je s sladkorno peso, ki jonekateri ‘elijo ponovno uveljaviti v slo-venskem kmetijstvu. Za pridelovanje

sladkorne pese so potrebnaumetna gnojila, narejena iznafte, fitofarmacevtska sred-stva in {tevilni prehodi njiv sstroji na fosilna goriva. Slad-korna pesa je zato neprimer-na polj{~ina za vodovarstve-na obmo~ja.

Industrijska konoplja nepotrebuje umetnih gnojil fo-silnega izvora in tudi ne pes-ticidov in herbicidov, zato jeprimerna polj{~ina za vodo-varstvena obmo~ja. Poleg te-ga konoplja bogati tla in jihrazstruplja. Konoplja je v ce-loti uporabna, od korenin dovr{i~kov. In ne nazadnje, ko-noplja nima negativnih vpli-vov na ~lovekovo zdravje,tako kot jih ima sladkor.

Ana [vigelj

KONOPLJA

Industrijska konoplja je ekonomi~na in prijazna polj{~ina

Boste sejali konopljo?Poznavalci menijo, da je

konoplja re{itev za zemljo,ljudi in ‘ivali.

Konoplja, sejemo jo od zgodnje pomladi do poznega poletja, je primernatudi za vodovarstvena obmo~ja, saj ne potrebuje umetnih gnojil inpesticidov.

Foto

arh

iv M

iste

riji


Uporabo konoplje v zdravstvenenamene je {e do nedavnegaoviral predvsem strah pred nje-

govo najbolj znano psihoaktivno u~in-kovino THC. A pozornost znanstveni-kov je zdaj ‘e nekaj ~asa usmerjena na

THC prednost. V mo‘ganih se ne ve‘e na prije-mali{~a CB1, ki utirajo pot psihoaktivnemu delo-vanju. Pravzaprav se zdi, da celo {~iti pred neka-terimi opojnimi u~inki. Njegovim uporabnikomse tako ni treba bati morebitne izgube spomina

ali paranoje, ki sta lahko stranska u~inka THC-ja.Dosedanje izku{nje ka‘ejo, da ga ljudje dobro

prena{ajo in da je razmeroma varen celo v ve~jihodmerkih. A ~eprav deluje po druga~nih

poteh kot THC, pa ka‘e, da ima kanabidiollahko nekatere podobne zdravstvene

koristi. V Britanski reviji za klini~nofarmakologijo (British Journal of ClinicalPharmacology) so strokovnjaki na pod-lagi dosedanjih raziskav na ‘ivalihmed temi koristmi izpostavili:• manj{anje slabosti in bruhanja(antimemetik),• delovanje proti kr~em

(antikonvulziv),

KONOPLJA

Obetavna sestavina konoplje – kanabidiol

Zadetek brez omameIzvle~ek celotne s kanabidiolom bogate rastlineima ve~ji protivnetni u~inek kot pa sinteti~ni

~isti kanabidiol.

V konopljinem olju CBD Hannah biz jevsebnost kanabinoidov majhna, a zadostujepreventivnim dnevnim potrebam. Uporabaje primerna kot dodatek k prehrani in ne kotzdravilo ali kot del terapije zdravljenjate‘jih bolezni, pogojenih z mankomendokanabinoidov.Prisotnost kanabinoidov v olju je posledicanepre~i{~enih konopljinih semen in delcevrastline pri stiskanju olja, kjer se v majhnihdelih sprostijo prisotni kanabinoidi.Laboratorijske analize ka‘ejo vsebnost kakih0,2 % CBD, kar pri dnevnem vnosu 15 mlali kavne ‘li~ke olja znese pribli‘no 25 mgkanabidiola (CBD) in manj{e dele‘ekanabigerola (CBG). Kanabinoida THC je lekakih 30 ppm, to je komaj 0,003 %.Konopljino olje z minimalno 400 mg CBD-jadobite tudi na misteriji.si ali 051/307 777.

{e eno od ve~ kot {estdesetih kanabinoidnih se-stavin indijske konoplje – na kanabidiol ali CBD,in to z razlogom. Kanabidiol ni psihoaktiven, vraziskavah pa izkazuje zdravju nadvse prijazneu~inke. Med njimi je protivnetno in antioksida-tivno delovanje.

ê psihoaktivni stranski u~inki Ä9-tetrahidroka-nabinola (THC) pri zdravnikih vzbujajo skrb,kanabidiol tovrstnih te‘av ne povzro~a. Podrugi strani pa se kopi~ijo znanstveni dokazio njegovih zdravstvenih koristih.

Oba sta v konoplji (Cannabis sativa L.)obi~ajno najbolj zastopana kanabinoida,njuna vsebnost pa niha. Za rekreativnenamene so bolj priljubljene rastline zve~jo vsebnostjo THC in v njih kana-bidiola skoraj ni. Nekoliko ve~ ga je vindustrijski konoplji, ki jo gojijo zaradivlaken in semen, vendar iz njih ni mo-go~e pridobivati izvle~ka kanabidiola,le iz cvetov ali listov.

Tako kot je mogo~e za rekreativnenamene vzgojiti konopljo z ve~ tetra-hidrokanabinola, gojitelji zdaj vzgajajotudi rastlino z ve~ kanabidiola in skoraj-da brez THC. Take vrste za medicinskenamene na primer ‘e ponujajo v [paniji,Izraelu in v Zdru‘enih dr‘avah Ameri-ke (v Kaliforniji).

SAMO @ELENI UÎNKIZnanstvenikom je uspelo kanabidiol

izolirati iz rastline leta 1940, a {ele ve~kot dve desetletji pozneje je postalaznana njegova kemijska struktura. Kana-bidiol ne povzro~a psihi~nih u~inkov,zato ima pri uporabi v medicini pred

Fot

o L.

Z.

20 - APRIL 15 -

• pomo~ pri psihoti~nih motnjah(antipsihotik),

• protivnetno delovanje,• delovanje proti starostnim ‘iv~nim

obolenjem,• protitumorsko in protirakavo

delovanje,• pomo~ pri tesnobnosti in depresiji.

OBETAVNI SIGNALIAvstralski znanstveniki so nedavno

pri{li celo tudi do prvih dokazov, da selahko kanabidiol bojuje proti kognitiv-nim primanjkljajem, povezanim z Alz-heimerjevo boleznijo. Pri mi{ih, ki so jihzdravili z njim, so opazili pomembno iz-bolj{anje simptomov in bolj{e prepozna-vanje stvari. To je verjetno povezano sprotivnetnim u~inkom kanabidiola.

Znanstveniki, ki se povezujejo vMednarodno zdru‘enje za raziskovanje

kanabinoidov, so ‘e na poti odkritja {te-vilnih molekularnih poti delovanja ka-nabidiola. V medicinskem sredi{~u Cali-fornia Pacific so denimo v laboratorijupokazali, kako lahko kanabidiol uti{agen ID-1 pri rakastih celicah raka dojkein prepre~i njegovo {irjenje. Ta gen jevpleten v {tevilne agresivne oblike raka,kar pomeni, da bi lahko imel vlogo priprepre~evanju njihovega zasevanja.

IN PRI LJUDEH?Raziskave ka‘ejo, da kanabidiol lah-

ko pomaga pri laj{anju simptomov {te-vilnih te‘ko obvladljivih bolezni inzdravstvenih stanj, kot so revmatoidniartritis, vnetna ~revesna bolezen, multi-pla skleroza in sladkorna bolezen. Vobliki pr{ila, ki vsebuje tako CBD kotTHC, je ‘e na voljo v nekaterih evrops-kih dr‘avah za zdravljenje bole~ine (tu-

BOLJE KOT SAM,DELUJE V DRU@BINedavna raziskava izraelskih

znanstvenikov je pokazala, da iz-vle~ek celotne rastline s kanabidio-lom deluje nekoliko druga~e kotsinteti~ni ~isti kanabidiol. Slednjiima terapevtski u~inek zgolj ob do-lo~enih odmerkih do dolo~ene me-re, medtem ko izvle~ek celotne skanabidiolom bogate rastline ka‘eneposreden in z odmerkom nara{-~ajo~ vpliv na zmanj{anje bole~inein vnetja.

Ve~jo protivnetno u~inkovitostrastline bi lahko pojasnili s tem, dadelovanje kanabidiola podprejo tu-di druge spojine v rastlini. Znanst-veniki so njegovo protivnetno de-lovanje primerjali {e z u~inkom ne-katerih protivnetnih zdravil in tudiv tem primeru se je izkazal bolje.

KAK[NI SO ODMERKIAmeri{ka klinika Mayo na svoji spletni strani navaja odmerke pripravkov

iz konopljinih sestavin za odrasle glede na uporabo v dosedanjih raziskavah,tradicionalno ter glede na priporo~ila strokovnjakov. Hkrati opozarja, danjihova u~inkovitost in varnost ni vedno preverjena, da lahko sestavaposameznih pripravkov niha in da se je o uporabi treba posvetovati sstrokovnjakom.

Povzemamo zgolj navedene odmerke pripravkov, v katerih je kanabidiol.

• Izbolj{anje teka pri bolnikih z rakom: 2,5 mg THC z ali brez 1 mg CBD nadan, {est tednov, skozi usta.

• Za kroni~no bole~ino: ustno pr{ilo (Sativex – THC in CBD) do 48-krat nadan, teden do dva, in potem {e 10- do 15-krat ali 4- do 8-krat na dan (vendarne ve~ kot 8-krat v roku treh ur).

• Epilepsija: 200 do 300 mg CBD na dan, {tiri mesece in pol, skozi usta.

• Gibalne te‘ave, povezane s Huntingtonovo boleznijo: dnevno do 10 mgCBD na kg, {est tednov, skozi usta.

• Motnje spanja: 40 do 160 mg CBD, skozi usta.

• Simptomi multiple skleroze: izvle~ki konoplje (s THC in CBD) 2,5 do 120mg na dan, 2 do 15 tednov; ali ustno pr{ilo (Sativex – THC in CBD) 2,5 do120 mg, deljeno ~ez dan, do osem tednov (najve~ 8 pr{il znotraj treh ur innajve~ 48 v 24-ih urah).

• Shizofrenija: 40 do 1280 mg CBD na dan, do {tiri tedne.

• Revmatoidni artritis: do {est ustnih pr{il (Sativex) enkrat na dan, pol urepred spanjem, pet tednov.

• Glavkom: 20 do 40 mg CBD pod jezikom v enkratnem odmerku (vendarje pri 40 mg pri{lo do povi{anega o~esnega tlaka).

di periferne nevropatije) in mi{i~ne za-kr~enosti. Medtem ko naj bi kanabidiolokrepil protibole~inski u~inek THC-ja,hkrati uti{a njegovo psihoaktivno delo-vanje.

Isto britansko farmacevtsko podjetjeGW Pharmaceuticals raziskuje u~inko-vitost {e drugih zdravil z izvle~kom ka-nabidiola. Za~eli so klini~ne raziskaveo u~inkovitosti zdravljenja pri otrocih znekaterimi te‘jimi oblikami epilepsije.Prav tako zdravilo preu~ujejo za upora-bo pri zdravljenju shizofrenije. Zdravilovsebuje 98 odstotkov kanabidiola ter {enekaj drugih kanabinoidov v sledeh inje brez THC-ja.

Prve manj{e klini~ne raziskave zdra-vljenja bolnikov s psihoti~nimi simpto-mi so ‘e potrdile kanabidiol kot u~inko-vito in varno spojino. Ena od njih, ki jepotekala na univerzi v Kölnu, je zajela39 bolnikov s shizofrenijo. Izkazalo seje, da je kanabidiol prav tako uspe{enkot eno od antipsihoti~nih zdravil, a imamanj stranskih u~inkov.

Aj{a Kranjc

ZADETEK BREZ OMAME


ê smo {e pred nekaj leti brali,da so »mobiji« obnoreli staro inmlado, lahko danes zapi{emo,

da imamo opravka s pravo obsesijo, kije osebni pogovor nadomestila s prena-{anjem SMS sporo~il. Pogosto opa‘am,da se skupine mladih na vlaku ali za mi-zo v lokalu ne pogovarjajo ve~, ampakzgolj buljijo v ekran~ke in pritiskajo natipke. Tudi med starej{imi ni ni~ bolje.

Mobilna telefonija je bila ‘e ob prelo-mu tiso~letja ena najdonosnej{ih visoko-tehnolo{kih industrij. Ob odli~nem mar-ketingu in vsesplo{nem navdu{enju nih-~e ni prisluhnil redkim svarilom, da greza slabo preverjeno tehnologijo, ki kotvsaka tehnolo{ka novost zaradi prehitrekomercializacije prina{a neznana tvega-nja. O psihosocialnih posledicah in so-ciopatologiji novih na~inov komunika-cije so se razpisali {tevilni raziskovalci,zato boste na tem mestu lahko prebralinekaj najnovej{ih rezultatov o zdravst-venih tveganjih GSM naprav. Za za~etekpa nekaj osnovnih pojmov.

JAKOST NI TVEGANJEMobilna telefonija temelji

na dvosmerni radijski komu-nikaciji med prenosnim apa-ratom in najbli‘jo bazno po-stajo. Medij za prenos infor-macij je mikrovalovno seva-nje. To sevanje ima znane ter-mi~ne u~inke, {e vedno paslabo raziskane netermi~neu~inke na ‘iva tkiva. Termi~-ni u~inki mikrovalovnega se-vanja so v premo sorazmernipovezavi z jakostjo sevanja.Ta pojav je tehnolo{ko izko-ri{~en v mikrovalovnih pe~i-cah.

Podro~je termi~nih u~inkov mikro-valovnega sevanja je regulirano v obsto-je~ih standardih in predpisih. Izdeloval-ci jih spo{tujejo, zato za uporabnikejakost mikrovalovnega sevanja ne pred-stavlja tveganja. Ni se nam treba bati,da namesto GSM-a ob u{esu dr‘imo po-manj{ano mikrovalovno pe~ico! Kljubtemu moramo biti pozorni, saj se neka-tere fiziolo{ke spremembe tkiv dogajajo‘e pri spremembi temperature za enostopinjo Celzija.

Oko in moda sta slabo prekrvljenaorgana, torej imata slab{o avtoregulacijotemperature oziroma manj{o sposob-nost samoohlajanja. Pogosto »pregreva-nje« o~i spro‘a sivo mreno, pri »pogre-vanju« mod pa je opa‘eno znatno zni‘a-nje {tevila spermijev.

NESPORAZUMMED CELICAMI

Toda mikrovalovno sevanje ima tudinetermi~ne u~inke na ‘ive organizme.Tu prehajamo na podro~je, ki je slaboraziskano. @ive celice delujejo kot pri-mopredajniki biofotonov, kot svojevrst-ni biolo{ki oscilatorji, ki delujejo narazli~nih lastnih frekvencah. Nekatereod teh so blizu tistim, na katerih delujetelefonija GSM. V teh primerih prihajado motenj sporazumevanja med celica-mi. Lahko bi rekli, da »zunanja« GSM-telefonija za~ne motiti »notranjo« telefo-nijo med celicami.

V igri so znani fizikalni pojavi, kotsta interferenca in resonanca. »Celi~nitelefon« regulira vse pomembne ‘iv-ljenjske funkcije ‘ivih tkiv, kot so deni-mo delitev celic, dinamika celi~ne rasti,hormonske in encimske aktivnosti, pre-pustnost celi~nih membran in mo‘gan-sko-krvne pregrade ter aktivnost imun-skega sistema. Torej motnje celi~negatelefona povzro~e, da se {tevilne dejav-nosti vklju~ijo ob nepravem ~asu ali pa

v kriti~nih trenutkih odpove-do.

Pri raziskavah teh u~inkovpa znanost tr~i ob zapletenproblem razlik v odzivnostiposameznikov. Zato dobljenirezultati raziskav ve~inomaniso ponovljivi oziroma medseboj primerljivi. S tem pa pa-de kriterij empiri~ne dokazlji-vosti nevarnosti mikrovalov-nih sevanj. Problem je torejskrit v pozitivisti~ni metodi,ki naravi postavlja napa~navpra{anja in zato dobi tudinapa~ne odgovore.Bazne postaje nenehno oddajajo mikrovalovna sevanja.

TEHNOLOGIJA IN ZDRAVJE

Pove~ane frekvence mikrovalovnih sevanj

Buljenje v ekran~keNeke celi~ne frekvence so

blizu frekvencamtelefonije GSM, ki motijo

na{e celice in takozbolimo.

Foto

Val

202

22 - APRIL 15 -

Za{~itna kodirana plo{~ica Noraddo 70-odstotno zmanj{a tveganje, kiga ustvarja sevanje mobilnih telefo-nov in baznih postaj.

Plo{~ice Norad izdelujejo v ZlatarniCelje, informirajo pa jih v orgonskemlaboratoriju v Celju. Stane 14,90 €.

Norad je dosegljiv v na{i spletnitrgovini www.misteriji.si ali po

telefonu 051/307 777.

NORADZA TELEFON

Kljub navedenim te‘avam pa so razi-skovalci pri{li do novih odkritij.

MOTNJE VEDENJAIN RAK

Bazne postaje danes najdemo kjerko-li, blizu (ali celo na strehah) bivali{~, po-slovnih prostorov, trgovin, {ol, bolnic,kulturnih in gasilskih domov, bencins-kih servisov, parkov ali pokopali{~, kjerse zbira mnogo ljudi. Ne smemo poza-biti, da bazne postaje nenehno oddajajomikrovalovna sevanja.

V PubMed so identificirali desetepidemiolo{kih {tudij iz sedmih dr‘av(Nem~ija, Avstrija, Poljska, Francija,[panija, Izrael in Egipt) v obdobju od2003 do 2009, ki so obravnavale zdravst-vena tveganja baznih postaj. V sedmihod njih so raziskovali pojavnost vedenjs-kih motenj, v treh pa pojavnost rakaglede na razdaljo od baznih postaj. Vosmih {tudijah so dokazali signifikanten

porast vedenjskih motenj in rakavihobolenj na populaciji, ki je ‘ivela vrazdalji do petsto metrov od baznepostaje. Vedenjske motnje so obsegale:glavobole, razdra‘ljivost, motnje spanjain koncentracije ter upad kognitivnihsposobnosti. Rakava obolenja pa sovklju~evala pogostnost glioma in aku-sti~nega nevroma.

Metaanaliza teh {tudij ni bila mogo~azaradi razlik v eksperimentalnem na~r-tu, statisti~ni metodologiji in kategorijahizpostavljenosti. Problem je predstavlja-la ‘e sama razdalja do baznih postaj za-radi absorpcije ali odboja mikrovalovnihsevanj od stavb, dreves in drugih objek-tov ter dnevne migracije ljudi. Obenempa prebivalstvo ni vedelo to~ne lokacijenajbli‘je bazne postaje. Tudi ~as dolgo-trajne izpostavljenosti je bil pogostovpra{ljiv.

Ne glede na te‘ave epidemiolo{kih{tudij so raziskovalci v poro~ilu BioIni-tiative Working Group, ki je obravna-vala ve~ kot dva tiso~ znanstvenih {tu-dij, ugotovili, da sedanji standardi var-nosti pred mikrovalovnim sevanjemnikakor niso ustrezni. Temeljijo na mo~imikrovalovnih sevanj, ne pa na uporab-ljenih frekvencah.

MO^ UPADA,FREKVENCE NARA[ÂJO

Dosedanje {tudije so dokazale, dauporaba GSM v mladosti pove~uje ver-jetnost nastanka raka za {tiri- do pet kratv primerjavi s tistimi, ki minimalnouporabljajo GSM. Zato je leta 2011 celoIARC, mednarodna agencija za raka vsestavi konservativne Svetovne zdravst-vene organizacije, uvrstila mobilne tele-fone v skupino B, torej med »mo‘nepovzro~itelje raka«. V to skupino spada-jo na primer izpusti dizelskih motorjevter nekateri pesticidi in te‘ke kovine.

Zadnja pomembna raziskava je bilaobjavljena lani oktobra na UniverziOrebro na [vedskem. Vodji raziskavedr. Lennart Hardell in Michael Carlbergsta najprej obravnavala {tudije iz obdo-bij 1997 do 2003 in 2007 do 2009. Pred-

met {tudije je bilo 1500 rakavih bolnikovz gliomom mo‘ganov v starosti od 18do 80 let. Z regresivno analizo sta doka-zala, da obolevanje za gliomom progre-sivno nara{~a s pove~anim ~asom upo-rabe GSM. Tisti, ki so GSM najve~ upo-rabljali, so v primerjavi s povpre~nimiuporabniki dvakrat bolj obolevali. Tisti, kiso GSM uporabljali ve~ kot 25 let, so imelitrikrat ve~jo incidenco gliomov od tistih,ki so ga uporabljali manj kot leto dni.

Pa {e nekaj moramo vedeti – napre-dek tehnologije GSM prina{a velikopove~anje tveganj za razvoj glioma.

Prva generacija so bili analogni mo-bilni telefonski aparati z izhodno mo~joenega vata na pribli‘no 900 MHz. Drugageneracija (GSM) je delovala z mo~jonekaj deset milivatov in na frekvencahod 900 do 1800 MHz. Tretja, telefoni UMTS,pa z mo~jo nekaj desetin mikrovatov inna frekvencah od 900 do 2170 MHz. Mo~upada, toda frekvence nara{~ajo! Zadnjageneracija aparatov pomeni najve~jetveganje za nastanek glioma, kar {tiri-krat ve~jo, in to ob skraj{anju latence zanastanek glioma s 25 let na zgolj 10 let!O~itno so vzrok pove~ane frekvencemikrovalovnih sevanj.

Leta 2010 je prof. dr. Martin Blank zuniverze Columbia dokazal veliko ob-~utljivost strukture DNK na mikrova-lovna sevanja.

DNK ima strukturo fraktalnih anten, kiu~inkovito »lovijo« mikrovalovna sevanja!Vemo pa, kam peljejo po{kodbe DNK.

PRO^ ODBAZNIH POSTAJ

Kakorkoli ‘e nam GSM naprave olaj-{ajo ‘ivljenje, nam ga tudi grenijo in do-kon~no zagrenijo s smrtonosno bolez-nijo, kot je rak mo‘ganov, gliom. Vred-no je torej uporabiti vsa navodila zazmanj{anje zdravstvenih tveganj priuporabi mobilne telefonije in se zavze-mati, da se bazne postaje vsaj za polkilometra odmaknejo od bivali{~ inzbirali{~ ljudi.

Anton Komat

BULJENJE V EKRAN~KE


Slovenska mesta, vklju~no z Lju-bljano, so de‘elna mesta. Po tra-diciji smo se oskrbovali iz nepo-

srednega okolja. V zadnjem ~asu je teoskrbe vse ve~ tudi z novo nastajajo~ihokoli{kih kmetij, tudi permakultur-nih. Arhitekt Ira Zorko, ki je sodelovalpri ustvarjanju prvega vrta po na~elihpermakulture v Ljubljani, se posve~aekolo{ki arhitekturi, permakulturne-mu na~rtovanju in vodenju permakul-turnih delavnic na svojem permakul-turnem posestvu na Vranskem. Tu ust-varja svojo tretjo permakulturno cono:permakulturni sadovnjak in ‘itno po-lje. O vzpostavljanju permakulturnegana~ina ‘ivljenja v mestih se je z njimpogovarjala Taja Vetrovec.

Kako naj v mestu vzpostavimo na~elapermakulture?Po principih, ki vodijo k ve~ji avtonomijiin svobodi posameznika. Tehnike pride-lovanja so se v zadnjih petindvajsetihletih, odkar so se tudi v Sloveniji pri~elapermakulturna gibanja, ‘e tako raz{irile,da lahko ‘e skorajda v vsa-kem ~asopisu najdemo navo-dila, kako naredimo visokogredo … Sedaj se permakul-turniki ukvarjamo bolj po-globljeno z vzpostavljanjempogojev za uvajanje teh na~eltudi v med~love{ke odnose.Na~ela permakulturnega na-~rtovanja so prenosljiva inuporabna na vseh podro~jihdru‘benega ‘ivljenja. Vklju-~evanje obstoje~ih virov, vzpo-stavitev sistema, ki raste in seobnavlja sam, tako da vsi ele-menti med seboj sodelujejo… vse to so dobra izhodi{~aza sre~no dru‘bo. In zaupa-nje v obilje, saj nam narava

daje sama od sebe. Narava nam lahkodaje avtonomijo in svobodo, ~e dopus-timo, da ‘ivi v svojem naravnem ritmuin mi z njo.

Ali se je mogo~e sredi mesta povezati znaravo?Ko se pove‘e{ z naravnimi silami, si boljvaren in svoboden. Ta ideja nasprotujeprepri~anju, da je divja narava nepred-vidljiva in nevarna. Tu je permakulturanaredila velik preskok prav s svojo prak-so. Dokazala je, da narava sama po sebinudi obilje. Ob vsem tem obilju, ki ga vresnici imamo, se nam vsiljujejo strahovipred pomanjkanjem.

Podobna zabloda je, da zemlja neuspeva, ~e ji neprestano ne dodajamoumetnih kemi~nih snovi. Permakultura

je s tem, ko je za~ela naravo opazovati,pri{la do nasprotne ugotovitve; naravasama ustvarja obilje. Zato imamo v per-makulturi peto cono. ê je {e tako maj-hen vrt, sredi mesta, na terasi ali balko-nu, pusti{ en del~ek tega vrta, da sam‘ivi svoje ‘ivljenje. To je koti~ek, kjer nedela{ ni~esar. Tam vidi{, kaj dela Stvarst-vo. Na ta na~in spoznavamo, da Stvarst-vo ni selekcija in izklju~evanje, ampakje zdru‘evanje raznovrstnih elementovv nenehno kro‘enje in simbiozno ust-varjanje. ê to dopustimo, se zgodi, daprostor dobi stabilno harmoni~no obli-ko. Tukaj se permakultura nenehno u~i.Od same narave.

Cilj permakulture je spodbuditevsistema, ki ne bo ni~esar izklju~eval. Topa zahteva neko zrelost. Kot na primerKristus re~e: »Ljubite svoje sovra‘nike.«To je zelo radikalna izjava. In vendarpo~asi ugotavljamo, da nam je ves svetpostal tako blizu, tako odprt in transpa-renten, da je edini na~in, da lahko pre-maga{ sovra‘nika, da ga za~ne{ imeti

rad. Kot se bomo spreminjalimi in na{ odnos, tako se bopo~asi spreminjala tudi na{aokolica.Kako naj med bloki in stolp-nicami ustvarimo permakul-turne vrtove?Permakulturni vrt je mo‘nonarediti kjerkoli. Na Metel-kovi smo ustvarili vrt na biv-{em zaporni{kem dvori{~usredi samega betona. Nare-dili smo visoke grede. Drugemo‘nosti ni bilo. Celo pod-ro~je zapora je namre~ podlo-‘eno z betonsko plo{~o, ki jebila za{~ita pred pobegi za-pornikov. Grede smo napol-nili s kompostom. Pripravili

Listje dreves, ki ga jezaenkrat tudi dovolj v

naseljih, je krasna osnovaza kompost.

PERMAKULTURA

Z naravo se lahko pove‘emo tudi sredi mesta

Mestni vrtovi obilja

Ira Zorko

Fot

o T.

Vet

rove

c

24 - APRIL 15 -

smo ga iz listja, nabranega v nepo-sredni bli‘ini. Ob zidovih smo zasa-dili vzpenjalke. V treh letih je iz tiste-ga popolnoma pustega zaporni{kegadvori{~a nastala prava d‘ungla. Vseje ‘e bilo tam, samo o‘ivili smo.

Bolje od nenehnega novega ust-varjanja in izmi{ljanja je, da odkriva-mo, kar ‘e je. Na{e okolje nam sámonenehno ponuja mo‘nosti. V sose{-~ini ‘ivijo ljudje razli~nih znanj, kilahko zdru‘ijo delo. Listje dreves, kiga je zaenkrat tudi dovolj v naseljih, jekrasna osnova za kompost. Iz ogrom-nih koli~in odpadkov, papirnate inkartonske embala‘e in seveda vsehbiolo{kih odpadkov lahko pridelamo{e dodatno prst ali ustvarimo visokegrede. Zasejemo in zasadimo povrt-nino. Namesto okrasnih dreves ingrmi~evja zasadimo sadno drevje injagodi~evje.

Kaj pa terase?Stolpnica je zame, permakulturnegana~rtovalca in arhitekta, posebenizziv. @elel bi sodelovati z ljudmi priustvarjanju nekega permakulturnegaprostora te vrste. V permakulturi ve-lja, da je treba narediti ~im ve~ povezavmed elementi, ki so ‘e dani. V stolpnicije ogromno tak{nih mo‘nosti. Ob pre-navljanja starih blokov, stolpnic in stol-pi~ev se ponuja prilo‘nost, da se temudelu posveti nekaj ve~ pozornosti. Obna~rtovanju obnove naj bi vklju~ili per-makulturna na~ela. Permakulturni na~in‘ivljenja oplemeniti sosedske odnose.

Tudi blokovske povr{ine z ravnimistrehami so ~udovite; zelene strehe indruge zasaditve bi imele tudi varovalno,pre~i{~evalno in razstrupljevalno funk-cijo; ravno na teh mestih je v mestih naj-ve~ te‘av s pregrevanjem, meteornimivodami in pra{nimi delci. @lebovi nisosamo odto~ne cevi, lahko jih izkoristimotudi kot zbiralnike vode za zalivanjerastlin na balkonih …

Kak{na naj bi bila notranja dvori{~amed hi{ami v starem mestnem jedru?V {estdesetih letih, ko sem odra{~al, smose igrali igro »Ne dotakni se tal«. V so-

se{~ini okoli cerkve Sv. Petra se je vresnici dalo ves dan hoditi po zidovihokoli vrtov v notranjih dvori{~ih stavb.Vse je bilo zasajeno s sadnim drevjem,povrtninami in jagodi~evjem. Mulci smovedeli za vsako drevo v mestu. Vedelismo, kdaj dozori in smo izra~unavali,koliko bomo zrasli do naslednjega leta,da bomo lahko dosegli {e vi{jo vejo. Toje bila za nas igra. Igrali smo se tudi, kdobo ~e{njevo pe{ko pljunil bolj dale~.Sedanja tako imenovana otro{ka igri{~aso zdaj prazna. Otroci imajo neka igrala,ampak bolj kot ne jim je to nezanimivo.Otrokom je vedno bolj v{e~ tisto, kar jedel resni~nega ‘ivljenja. Na parkovnihpovr{inah znotraj naselij bi lahko vzpo-stavili bolj naravne in pristne razmereza igro in dru‘enje.

Kak{na je vloga permakulturnih na~r-tovalcev pri ustvarjanju urbane perma-kulture?V~asih je to lahko tudi socialna funkcija,

ko pomaga{ z opazovanjem okolja nanek na~in vzpostaviti tudi odnose.Tako kot permakulturni na~rtovalecopazuje zemljo in druge naravneelemente, je pozoren tudi na resni~nepotrebe in ‘elje ljudi, ki si ustvarjajobivalno okolje. Kot arhitekt sem kotzunanji opazovalec bolje dojel potre-be neke dru‘ine, kot pa so to lahkoopazili sami. Mnogokrat dodatnazidava sploh ni bila potrebna.

V resnici mnogo~esa ne potrebu-jemo. To vidimo, ko pridemo do bist-va in se resni~no zavemo svojih pra-vih potreb. V~asih je dobro pogledatina situacijo z drugega zornega kota,ki ga v~asih sami ne znamo poiskati.V resnici je mnogokrat ovira na{lastni ego, ki ga ne moremo prese~iin se dr‘imo ne~esa pre‘ivetega.Vloga permakulturnega na~rtovalcaje, da se zelo pribli‘a navadam inodnosom ljudi ter pove‘e vse ele-mente skupaj z naravo in obstoje~imidanostmi prostora v neko skladnoceloto. Sam povezujem to vlogo zarhitekturo. V tem smislu se tudi rajelotevam obnavljanja starogradenj.@al opa‘am, da stavbe nimajo ve~

tak{ne vloge, kot so jo imele nekdaj. Zelomalo smo doma. Svoja bivali{~a zelomalo izkori{~amo in zato morajo biti ne-kako sposobna samostojnega ‘ivljenja.Medtem ko delamo, da lahko vzdr‘u-jemo moderno hi{o z vso elektroniko,ona ‘ivi svoje ‘ivljenje brez nas. To jeparadoks dana{nje dru‘be. ̂ ar ‘ivljenjaje ustvarjanje doma in ne postavljanjehi{. V permakulturi sem na{el tisto, karje urbanizem izgubil. @al so prevladaliozki osebni interesi, zato se ne upo{tevave~ tistih osnovnih na~el, ki jih je v~asihurbanizem vseboval. ê bi bil urbani-zem {e ‘iv, danes ne bi imeli vsega tegacelulita okoli mest v obliki nakupoval-nih sredi{~ in drugih umetnih tvorb.

Kako va{ dom ‘ivi permakulturno?Ustvarjamo pogoje, da nas narava samaobdarja. Odlo~ili smo se, da bomo nana{em vrtu naredili mlako. Samo jamosmo skopali in voda je sama pri{la. Na-

Ira Zorko: »Ustvarjamo pogoje, da nas narava samaobdarja. Odlo~ili smo se, da bomo na na{em vrtunaredili mlako. Samo jamo smo skopali in voda jesama pri{la. Naslednje poletje je pri{el sam od sebe{e ra~ji par.«

Foto

T. V

etro

vec

MESTNI VRTOVI OBILJA


slednje poletje je pri{el sam od sebe {era~ji par. Ko se je to zgodilo, me je prvi~po telefonu poklicala soseda in mi z veli-kim navdu{enjem hitela pripovedovati,da imamo v na{i mlaki race. To je bilpravi dru‘abni dogodek. Ta par divjihrac zdaj prihaja redno vsako leto nasvoje medene tedne pred gnezdenjem.Ko so bili otroci majhni, pa so si lahko vjedilnici pripeli smu~ke na noge in sespustili po hrib~ku na vrt. To je ~ar ust-varjanja doma. Permakulturo imam radzato, ker je ustvarjalna in na~rtovalska.Mora{ vedeti, kak{no je za~etno stanjein kon~no stanje mora biti bolj{e.

Postopoma se bomo morali bolj od-preti tudi temu duhovnemu delu nas.Dvakrat sem bil v Boliviji. Tam sem seseznanil z na~eli staroselcev, ki gojijo{amanizem. Bistvo tega na~ela je razu-mevanje, da je v resnici vse ‘ivo. Ko onigovorijo o skupnosti, vklju~ujejo vse; nesamo ~loveka,ampak tudi rastlinski in‘ivalski svet, svet mineralov in nevidnisvet. Vse to je ‘ivo in vse je ta skupnost.Tudi sam imam nekaj skoraj misti~nihizku{enj z ‘ivalmi. Najlep{a je z Muki-jem.Kaj se je zgodilo?Muki je veverica, ki stanuje pri nas. Knam je pri{la po tem, ko sem nekega ve-

rici po grmovju nastavil orehe, da bi joprivabil na na{ vrt. Naslednje jutro jenekaj trkalo na balkonska vrata spalnice.@ena se je prestra{ila: »Le kdo bi billahko na na{em balkonu?« Vstanem,grem pogledat in ne vidim nikogar.Potem pogledam {e navzdol in na tlehstoji veverica, dana{nji Muki. V rokahje dr‘al oreh. Zastrmel sem se vanj inrekel: »Aaa, si ga na{el?« Pomigal je zrepom in odskakljal. Od takrat naprej jedel na{ega sveta.

In kaj ima to s permakulturo? Lanisem sadil krompir v visoko gredo, kifelj-~arja. Ker vem, da so visoke grede raj

APRILSKI DNEVI PERMAKULTUREna Zadobrov{ki 88, Ljubljana-Polje

V torek 14. aprila od 16,30 do 18,30 in od 18,30 do 20,30:Jo‘ica Fabjan – Urbana permakultura v lu~i vzpostavljanja povezav z

naravnim ‘ivljenjem;Ira Zorko – Urbana permakultura kot povezovalni in ustvarjalni pogon

dru‘ine in skupnosti v bivalnih naseljih.V sredo 15. aprila od 16,30 do 18,30 in 18,30 do 20,30:Marko Ho~evar – Biolo{ka pomo~ rastlinam in zemlji;Alenka Henigman – Ob~utenje vrta: opazovanje in spremljanje dogajanja na

vrtu po na~elih permakulture.V petek 17. aprila od 17,30 do 19,30:Anton Komat – Na{e zdravje korenini v prsti.V sredo 22. aprila od 17,30 do 19,30:Peter Amalietti – Permakultura v vsakdanjem ‘ivljenju.

Cena posameznega predavanja je 10 €, cena celega paketa pa 39 €.Na predavanja se predhodno prijavite na spletni strani Misteriji.si vrubriki Misteriji v ‘ivo. Dodatne informacije dobite na 041/677 089.

V ~asu od 14. do 22. aprila, ko potekajo dnevi permakulture, bodo mogo~iv trgovinici Misteriji v ‘ivo na Zadobrov{ki 88 tudi posebni popusti na

izbrane knjige o permakulturi in nekatere vrtne pripomo~ke.Organizator dogodka:

MUNAY dinami~ne re{itve, Taja Vetrovec s. p., [email protected]

za voluharje in sem bil prepri~an, da bopri{el na obisk, sem se ‘e kar med saje-njem malo pogovoril z njim. »Vem, daima{ rad krompir,« sem rekel. »Ampak,prosim lepo, ne pojej mi vsega. Tudi jazbi rad imel nekaj od tega krompirja.Lepo se zmeniva za deset odstotkov,ostalo pa pusti meni.« Po tem, ko semkopal ta krompir, se mi je smejalo dou{es. Kot re~ejo, da najbolj neumnemukmetu – no, v mojem primeru arhitektu– zraste najdebelej{i krompir. Kopalismo in kopali in ga ni bilo konca. Oddesetih krompirjev, ki sem jih dal vzemljo, pa je bil v resnici le eden temelji-to pojeden, tako da je bil ~isto votel. Vsiostali so bili nedotaknjeni. Gre za nekosr~no sodelovanje z vsem, kar nas obda-ja. Ta kozmos sicer mol~i; kadar ga ne-posredno nagovarja{, ne govori s tvojimjezikom, ampak dejansko se dogaja nekaposebna komunikacija. Stvar je v tem,da poskusi{ in izkusi{. To je spet eno odpermakulturnih na~el.

Taja Vetrovec

Izdelava spiralnezeli{~ne gredev vrtcu

~era sinovoma bralpravljico. Starej{e-ga sina je to spod-budilo, da je veve-

Foto

ose

bni a

rhiv

I. Z

orko

MESTNI VRTOVI OBILJA

26 - APRIL 15 -

Ko govorimo o morebitnih do-brodejnih u~inkovinah rde~e-ga vina, najpogosteje omenja-

mo koristi resveratrola in antioksidan-tov, ki jih vsebuje. [e en pomemben,a manj znan u~inek rde~ega vina jeugoden vpliv na bakterijsko ravnoves-je ~revesja. ̂ e seveda z vinom ne preti-ravamo …

Raziskava, objavljena v reviji Ameri-can Journal of Clinical Nutrition, je preu-~evala u~inke pitja dveh kozarcev rde~e-ga vina na dan. Pokazala je, da imajoljudje s tako dnevno rutino v ~revesjuvi{je ravni koristnih bakterij in ni‘jeravni {kodljivih bolezenskih bakterij. ̂ evemo, kako pomembna je zdrava ~re-vesna flora za prebavo, imunsko odpor-nost, presnovo, zdravje ko‘e in {e marsi-kaj, potem je tak u~inek {e toliko boljpomemben.

KORISTI ZA O@ILJERaziskovalci so {e ugotovili, da so

pivci rde~ega vina imeli ni‘ji krvni tlakin v krvi manj trigliceridov, LDL-hole-sterola in C-reaktivnega proteina (CRP).Slednji je kazalec vnetja v telesu, zato bilahko sklepali na povezavo med rde~imvinom in zmanj{anim vnetjem.

U~inke pitja vina so raziskovalciprimerjali {e z u~inkom pitja d‘ina, obenakih odmerkih alkohola. Pri d‘inu seni pokazala nobena od prej omenjenihkoristi. To govori, da so dobrodejniu~inki najverjetneje povezani s polife-noli in resveratroli v rde~em vinu in go-tovo ne zgolj s samim alkoholom. Vse-eno pa bi lahko sklepali, da alkoholkoristne u~inke drugih snovi do nekemere podpira, saj naj bi skupina, ki je pilavino brez alkohola, ne imela povsemenako ugodnega vpliva na krvni tlak.

Po drugi strani pa je druga raziskavapri mo{kih z visokim tveganjem krvne-ga tlaka – imeli so sladkorno bolezen alitri vsaj tri dejavnike tveganja sr~no‘ilnebolezni – pokazala ugodne u~inke nakrvni tlak po {tirih tednih pitja pravnealkoholnega rde~ega vina, manj pa popitju obi~ajnega (in spet nobenih popitju d‘ina). Vino, kot poro~ajo v tej razi-skavi, je dvignilo raven du{ikovegaoksida, ki kot molekula v telesu vplivana spro{~anje krvnih ‘il.

ZA DOLGO @IVLJENJEAmeri{ki prehranski strokovnjak

Mike Geary za spodbudo ugodnih u~in-kov rde~ega vina v ta namen priporo~asuho rde~e vino, kot je kabernet, merlotali ~rni pinot. Po njegovem mnenju imanekatere koristi tudi belo vino, vendarima le-to ni‘je ravni antioksidantov.

Sam meni, da je dovolj razlogov, dasi ob kosilu z rde~im vinom za‘elimo»Na zdravje«. Navaja celo, da rde~e vinoob obroku upo~asni in ubla‘i porastkrvnega sladkorja. Sklicuje pa se na {eeno, ne ravno znanstveno, a {e kako res-ni~no dejstvo, da marsikateri stoletnik, kiga vpra{ajo po receptu za dolgo ‘ivljenje,omeni kozarec rde~ega vina na dan.

Raziskovalci iz Madrida pa bi vino{e bolj kot ob kosilu verjetno priporo~iliob ve~erji. V reviji Journal of Agriculturaland Food Chemistry so objavili izsledke,ki ka‘ejo, da rde~e vino in izvle~kigrozdnih pe~k lahko morda prepre~u-jejo nastanek zobne gnilobe.

ê bakterije na povr{inah ustvarijoprevleko-biofilm, jih je toliko te‘je od-straniti. Ker so nekatere raziskave poka-zale, da bakterijsko rast upo~asnijo poli-fenoli, izvle~ki grozdnih pe~k in vino,se je {panska skupina raziskovalcev od-lo~ila to preveriti v kar se da stvarnihpogojih. Vzgojili so bakterije povzro~i-teljice bolezni v ustih in jih po nekajminut namakali v razli~nih teko~inah:rde~em vinu, brezalkoholnem rde~emvinu, z izvle~kom grozdnih pe~k oboga-tenem vinu, vodi in {e v 12-odstotnemalkoholu. Za naju~inkovitej{e v spopaduz bakterijami se je pokazalo prav rde~evino, z alkoholom ali brez njega, in vinoz izvle~kom grozdnih pe~k.

Rde~e vino lahko – a le ob pazljivihodmerkih! – postane dejavnik podalj{e-vanja ‘ivljenja, {e posebno zaradi resve-ratrola. Resveratrol zavira nastanekvnetnih dejavnikov, ki lahko spro‘ijosr~no‘ilne bolezni. Da bi ga telo lahko~im bolje izkoristilo, priporo~ajo, davino pijemo po~asi, po‘irek za po‘ir-kom, in mu tako omogo~imo, da se ga~im ve~ vsrka skozi ustno sluznico.

Aj{a Kranjc

VINO IN ZDRAVJE

Rde~e vino v ravno pravem odmerku

»Na zdravje«Rde~e vino ob obroku

upo~asni in ubla‘i porastkrvnega sladkorja.

Rde~e vino lahko ob pazljivih odmerkihpostane dejavnik podalj{evanja ‘ivljenja.

Fot

o M

argo

Luc


B lanka Kri‘*, avtorica knjigeZlata sredina Srebrne, ponuja»potovanje vase« in odkrivanje

samega sebe. Knjiga je njena osebnaizpoved; pomagala naj bi vsem bral-cem. Dragocenost knjige je, da je avto-rica Slovenka in da bo morda v njejodkril del sebe tudi vsak bralec sam.

»Zlata sredina Srebrne«, nenavadennaslov za knjigo?Meni se ne zdi tak, saj sem ga sestavilasama. V njem se skriva kar nekaj sporo-~il. Ljudje, ki se vsaj malce sre~ujejo zobstojem dveh svetov – materialnega alirelativne resni~nosti, in duhovnega alinad~utnosti –, lahko iz naslova odkrijejove~pomenskost in s tem ‘e pridobijoob~utek, kak{na je vsebina knjige. Zlatabarva namre~ simbolizira povezavo zvesoljem in njegovo energijo, nad~ut-nost, srebrna barva pa simbolizira pove-zavo ~loveka z zemeljsko energijo, rela-tivno resni~nost, zlata sredina pa naka-zuje najbolj mo‘ni center centra – enakin hkrati najbolj pravi~en dele‘ dvehmedsebojno nasprotnih si polov.

Gre za opis »potovanja vase«?Raje bi rekla, da sem si dopustila na {iro-ko odpreti vrata v mojo najbolj osebnonotranjost bitja, ki domuje v hi{i fizi~ne-ga telesa, ter ga spustila, da se osvobodi.

»Ko je u~enec pripravljen, pride u~itelj.«Ste vi ta u~itelj?Menim, da smo prav vsi vsak trenutekv obeh vlogah, od posameznika pa je od-visno, ~e se v teh vlogah tudi prepoznain ju sprejme.

Na koncu knjige omenjate svoje po-slanstvo, ki da se kon~uje s to knjigo …Poslanstvo moje knjige se je {ele za~elo.ûtim, da sem bralcem ponudila mo‘-nost razmisleka o sebi, pa morda tudi

kak koristen nasvet za lep{e ‘ivljenje vprihodnje.

Antropologi trdijo, da temeljne vzorcevedênja pridobimo do dopolnjenega{estega leta starosti. Kasneje jih jeskoraj nemogo~e spreminjati oziromavsaj v celoti ne. Se strinjate?

Na podlagi lastnega dvajsetletnega razi-skovanja, odkrivanja, soo~anja, spreje-manja in opu{~anja tudi najbolj temelj-nih osebnih in dru‘inskih vzorcev, pri-dobljenih od prvega diha ‘ivljenja naplanetu Zemlja, lahko re~em, da se zomenjeno antropolo{ko trditvijo ne stri-njam. Strinjam se, da je otrok nekaj prvihlet svojega otro{kega obdobja bolj dov-zeten za prevzemanje vzorcev iz okolja,ko pa oseba postane samostojna, takratla‘je preveri, katere vzorce je »podedo-vala«. Kaj hitro lahko tudi ugotovimo,da z nau~enimi, prevzetimi na~eli oziro-ma vzorci star{ev ali drugih oseb nima-mo veliko ali celo ni~ skupnega.

Odrasli se torej odmaknemo od pri-vzgojenih vedenjskih vzorcev?Pri odraslih je vse na strani individualneosebe oziroma je odvisno od vsakegaposameznika posebej. Tako stare vzorcein pravila spremenimo in jih nadomesti-mo s svojimi lastnimi.

Zakaj naj bi ukinjali stare vzorce vedê-nja? Smo napa~no vzgojeni in kdo je zato »kriv«?Prav nih~e ni napa~no vzgojen, saj smovsi bili vzgojeni in mogo~e ‘e vzgajamovedno po najbolj{ih individualnih mo-~eh. Je pa res, da nekateri »dru‘inski«vzorci in pravila delujejo le v ~asu njiho-vega nastanka, nato jih dobesedno po-vozi ~as.

V va{i knjigi pogosto jemljete kot izho-di{~e za razmislek tudi besede znanihoseb ali pa pregovore. Zakaj?Pregovori so me od nekdaj presene~aliprav zaradi njihove enostavnosti inmo~ne sporo~ilnosti. Pregovori in rekisami po sebi povedo mnogo, saj so breznepotrebnega balasta, njihova sporo~ilaso preprosta in jasna. ê si ~lovek do-voli, da pregovor resni~no sli{i in vanj

Take, kakr{ni smo, se nemoremo sprejeti zato, ker

dajemo ve~ji pomentemu, kaj o nas mislijo

drugi.

OSEBNOSTNA RAST

Informacije, ki jih potrebujem, pridejo same od sebe

Strah ovira samozavedanje

Blanka Kri`

Fot

o L.

Z.

28 - APRIL 15 -

ne vpleta razuma za njegovo»pravilno« razumevanje, muta ponudi mnogo ve~ kot ti-so~ skrbno izbranih besed. Vknjigo sem namenoma skrb-no vnesla izreke in misli raz-li~nih oseb ter z letnicami po-kazala, kje je ~lovek s svojimrazmi{ljanjem danes in kakobolj pozitivno so razmi{ljali‘e pred mnogimi stoletji.

@ivimo v dobi informacij,zato se nam zastavlja vpra-{anje njihove selekcije. Kakougotoviti, katere informacijeso za nas pomembne in kate-re niso?To je premislek, odlo~itev invaja za vsakega posameznikaposebej. Vem pa, da je ustrez-na selekcija informacij lahkote‘ka oziroma tudi zavajajo-~a. Vsaka stvar ima dobre inslabe strani. Sem pa tudi ugo-tovila, da vse informacije, kijih v danem trenutku potre-bujem, pridejo same od sebeskozi razli~ne oblike prilaga-janja, ko sem nanje priprav-ljena, zato me mno‘ica infor-macij niti ne moti.

Kako priti do uravnote‘ene‘ivljenjske energije?Mislim, da se z uravnote‘eno‘ivljenjsko energijo ‘e rodi-mo, a ‘e tedaj si jo »neboglje-no dete« zaradi okolja in pri-sotnosti drugih lahko mo~noporu{i. Do ponovne uravno-te‘ene ‘ivljenjske energijelahko pridemo z dolgoletnimzavestnim delom na samemsebi. To so procesi, ki se vsakdan bolj ka‘ejo kot oblika»izbranega« na~ina ‘ivljenja,ki posamezniku omogo~a oseb-no uravnote‘enost tako z vi-talno ‘ivljenjsko energijo kots svetom.

Ena od udele‘enk duhovnihvaj je v svojem razmi{ljanju

med drugim zapisala: »Hodi zLjubeznijo, poslu{aj s Srcem,sledi Dobroti, deluj skozi Hva-le‘nost, dopusti in ustvari si~udovito in sre~no obdobje,ki ravnokar prihaja.« Kajglede tega menite vi?Zanjo verjetno tak{no razmi{-ljanje deluje, ker izhaja iz sebein ker je do napisanega pri{laskozi svoje lastne izku{nje,spoznanja in vrednotenja.

V kolik{ni meri torej lahko~lovek ustvarja sam svojoprihodnost?Vsak ~lovek v celoti ustvarjasvojo prihodnost oziroma imaon sam najmo~nej{i vpliv na-njo. Zakaj? Ker pri {e tako majh-nem dogodku znotraj neulov-ljivega trenutka »tukaj in zdaj«~lovek dejansko igra vlogokreatorja lastne sedanjosti,prihodnosti in ‘e preteklosti.

V kolik{ni meri na{a pretek-lost vpliva na na{o prihod-nost?Lahko re~em, da ima pretek-lost vpliv na prihodnost in se-danjost prav v tolik{ni meri,kot ji posameznik to njenovsiljevanje dopu{~a. Vendarpa opa‘am, da je {e vedno ve-~ina ljudi vpeta v svojo pre-teklost, namesto da bi u‘ivaliin radostno ‘iveli dani trenu-tek.

Kaj ~loveka pripravi do tega,da se za~ne spra{evati o sebi,

smiselnosti ‘ivljenja in po-dobno?Menim, da do prelomov, kotje odkrivanje in razumevanjesamega sebe, vsakogar pripe-lje nekaj ~isto njegovega, oseb-nega; mogo~e mo~an ‘ivljenj-ski obrat, ki spodbudi ‘eljo ponovem, stran od ute~enega. Jepa dejstvo, da nekateri ljudjetega nikoli ne naredijo.

Vsak ~lovek je svet zase. Nasto dejstvo povezuje ali lo-~uje?Upam, da nas razli~nost za~-ne ~im prej povezovati, in toprav zaradi dejstva, da smosi med seboj tako razli~ni. Po-vezovanje je mogo~e zaznatimed ljudmi, ki podobno gle-damo na celoto kot Eno – vsismo enak del tega ‘ivljenja,kot je ‘ivljenje enak del nas.ê bomo vsi med seboj res-ni~no harmoni~no povezani,bomo posledi~no tudi takodelovali.

Va{a knjiga »Zlata knjigaSrebrne« je bila potovanje vva{o notranjost. Ste zdaj nakoncu poti ali hodite {e na-prej po njej?Potovanje se skorajda {e niniti za~elo.

ê lahko vsakdo pride do pra-vih spoznanj samo skozi svo-je izku{nje, se torej iz tujihnapak ni~esar ne moremo nau-~iti?Po moje napak v ‘ivljenju ni,so le slabo ocenjene situacijeoziroma precenjene odlo~it-ve, ki nas s pozitivnim pogle-dom nanje vsaka posebej na-u~ijo ne~esa pozitivnega. Tis-to, kar je dobro za koga dru-gega, ni nujno, da bo enakotudi za nas. Zato je opazova-nje drugih dobrodo{lo le toli-ko, da si {irimo obzorje in damogo~e dolo~ene stvari prisebi druga~e ovrednotimo.

Ali res dobimo tisto, kar sa-mi nudimo?Odgovor na to vpra{anje lah-ko poskusite najti pri samemsebi in boste takoj ugotovili,ali deluje ali ne. ê boste ~lo-veku podarili nasmeh, ga bo-ste prejeli nazaj.

Kako vemo, da se sprejema-mo take, kakr{ni smo?Takrat, ko se dobesedno vzlju-bimo, spo{tujemo in se ima-mo iz srca radi. Kot opa‘am,je ena najpogostej{ih nevid-nih niti, ki ljudi dr‘ijo nesvo-bodne in nesprejemljive dosamih sebe takih, kakr{ni so,dejstvo, da dajejo ve~ji po-men temu, kako jih vidijodrugi in kaj o njih menijodrugi.

Kaj storiti, ko si nekaterihpojavov ne znamo razlo‘iti?Preprosto prenehamo iskatirazumske razlage ali, druga-~e povedano, prenehamo sili-ti z glavo skozi zid; tako omo-go~imo, da se mogo~e stvarirazjasnijo same, ko smo nanjepripravljeni.

Ciril Gale

*[email protected]

Ve~ina ljudi je {evedno vpeta v

svojo preteklost,namesto da bi

u‘ivali in radostno‘iveli danitrenutek.

Fot

o L.

Z.

Knjiga za takrat, ko za~utimoèljo po globljem razumevanjusamega sebe.

STRAH OVIRA SAMOZAVEDANJE


Pleter{nikov slovar je bil s svojimisto tiso~ gesli vrhunec zbiranjaslovenskega besednega izro~ila.

Kasneje se je jezik raje moderniziral, stem pa se je klestilo stare izraze in de-jansko siroma{ilo besedni zaklad. Nata na~in je bilo izgubljenih veliko so-pomenk in podobnih besed z razli~ni-mi pomenskimi odtenki. Sicer pa je bilonastajanje slovarjev kar zapletena re~.

Prvi slovar slovenskega jezika jenapisal Hieronym Megiser iz Stuttgarta,u~enec Trubarjevega prijatelja iz Tübin-gena, kjer so se tiskale slovenske knjige.Megiser je bil tudi sicer dru‘inski prija-telj Trubarjevih sinov in dru‘ine JurijaDalmatina. Njegov slovar z naslovomDictionarium quattuor linguarum videlicet,Germanicae, Latinae, Illyricae (quae vulgoSclavonica appellatur) & Italicae, sive Het-ruscae je iz{el leta 1592 in je bil, kot ‘e na-slov pove, slovar {tirih jezikov, namre~germanskega, latinskega, ilirskega (ljuds-ko: slovenskega) in etru{~anskega oziro-ma italijanskega. Uporabljal seje okoli dvesto let, v devetnajs-tem stoletju pa je padel v poza-bo in ga pri naslednjih slovarjihniso kaj dosti upo{tevali.

Megiser je spisal tudi ob-se‘no Zgodovino Koro{ke, izkatere je zajemal predvsemValvazor. Megiserja so kotprotestanta izgnali iz Kranjskein njegovega pisanja zgodo-vine de‘elni stanovi niso pod-pirali.

KRANJSKONARE^JE

Drugi in ~etrti slovenskislovar je napisal avgu{tinskimenih Marko Pohlin, ki se je

naslonil na kranjsko nare~je, namre~ leta1781 pod naslovom Tu malu besedishetreh jesikov v trojnem slovarju latinskega,nem{kega in slovenskega jezika ter leta1792 pod naslovom Glossarium slavicum.

Tretji slovenski slovar je spisal koro{-ki jezuit O‘bolt Gutsman. Leta 1777 jeizdal metodolo{ko dovr{eno slovenskoslovnico Windische Sprachlehre, leta 1789pa slovar Deutsch-windisches Wörterbuch,kjer je bil slovenski jezik ozna~en z»windisch« ali »vindsko«. Zadnja, {estaizdaja, je bila tiskana leta 1829.

Peti slovenski slovar je spisal rosno

mladi Anton Murko po naro~ilu gra{-kega knjigarnarja Greinerja in sicer muje to uspelo v pi~lih treh letih, ko je leta1833 izdal Slovénsko-Némshki in Némshko-Slovénski RÓZHNI BESÉDNIK. Murko jekasneje postal ‘upnik ob Muri.

Zasluga za popolnej{i, celovitej{i inznanstveno utemeljen slovar pa gre lju-bljanskemu {kofu Antonu Alojzu Wol-fu, ki je sredi {tiridesetih let devetnajste-ga stoletja ustanovil »Alojzijevi{~e«,cerkveno {olsko ustanovo, kjer so se {o-lali Fran Levstik, Josip Stritar, Josip Jur-~i~, Ivan Prijatelj, Fran Sale{ki Fin‘garin {e mnogi drugi. Wolf je po Slom{ko-vem nasvetu dal denarno podporo zanov slovenski prevod in izdajo Svetegapisma, ki je iz{lo med leti 1856 in 1863,v svoji oporoki pa je zadol‘il Alojzije-vi{~e, naj poskrbi za sodoben Nem{ko-slovenski in Slovensko-nem{ki slovar.Prvi del je napisal Cigale leta 1860, pridrugem delu pa se je bolj zapletlo, saj je

Wolf medtem umrl.

^RKARSKAPRAVDA

De‘elni zbor Kranjski jetorej pisal novemu {kofu dr.Vidmarju, le ta pa je imenovalposeben odbor, ki je za~el od-kupovati razli~ne ‘e spisaneslovarje, ki so se valjali v pre-dalih, medtem ko so avtorji ~a-kali, kako se bo kon~ala dolgo-letna ~rkarska pravda, da ne bitiskali svojih slovarjev v »na-pa~ni« pisavi. Med avtorji gra-diva za slovar so bili Zalokar,Caf, Miklo{i~, Ko~evar, pa tudineznani pisci in vse to je odborpredal Franu Levstiku.

V slovar je Pleter{niksprejemal le preverjene,torej ‘ive izraze, kljub

temu pa mnogih izrazov vkasneje izdanih slovarjih

ni bilo ve~.

SLOVENSKI JEZIK

Slovarji slovenskega jezika

Izgubljenih 40.000 besed?

Maks Pleter{nik in njegov slovar, ki je obsegal blizu dva tiso~ strani.

Fot

o sp

let

30 - APRIL 15 -

MULTIZAPERMultizaper MZ2021 je biofrekven~-na naprava, narejena po navodilihdr. Hulde Clark in na~rta NikoleTesle, ki s {ibkimi elektri~nimi im-pulzi v telesu uni~uje parazite,{kodljive bakterije, viruse in glivice.

Multizaper v dobr{ni meri re{ujetudi naslednje te‘ave: • zdrav-ljenje glivi~nih obolenj • lasje ne-hajo izpadati in celo bolje rastejo •pove~a se mo‘nost zanositve •re{uje problem potence pri mo{kih

Multizaper dobite na Misteriji.si ali051/307 777.

• zmanj{ujeutrujenostin nespe~-

nost •izbolj{uje

sluh in vid• izginja

ob~uteklakote.

Cena: 349 €

Levstik je v kratkem primeru naka-zal, kak{en bi naj bil sodoben znanstvenslovar, odbor pa je ugotovil, da to v te-danjih razmerah ni mogo~e, zato so gra-divo za~eli {iriti in zbirati najrazli~nej{eanekdote in ‘e pozabljene reke, upora-bili so tudi vse mogo~e ‘e skoraj pozab-ljene avtorje vseh mo‘nih rokopisov innaklju~nih listkov.

Nato je Levstik za~el gradivo klestitiin sicer je s pomo~jo »Schmellerja«, ne-kega starega bavarskega slovarja, za~eliz slovarja ~rtati vse besede, ki so zvene-le sorodno starim bavarskim. Podobnoje nameraval storiti tudi z BoerijevimBene{kim slovarjem. De‘elni zbor pa seje za~el upirati, da bo izdelava tak{negaslovarja trajala vse predolgo, ter za~elpritiskati na Levstika, naj izda raje manj-{i slovar in sicer s ~im manj odla{anja.Na koncu je {kof Vidmar odbor razpus-til in odpustil Levstika kot urednika.Izjavil je, da bo sicer pla~al za tisk, nepa tudi za pisanje rokopisa, saj bo to o~it-

no trajalo {e vse predolgo in naj torej de-‘elni stanovi pridobijo najprej rokopisslovarja.

De‘elni odbor je nato vse gradivoizro~il rektorju Semeni{~a, da so dijakiizpisovali gesla na posebne pole. Vpra-{anje priprave tiska pa se je zapletlo inve~ ljudi je odstopilo, saj niso hoteli pre-vzeti odgovornosti za izvedbo projekta,dokler niso leta 1880, pet let po odstopu{kofa Vidmarja, k novemu {kofu Poga-~arju pri{li takratni slovenski jezikoslov-ci in se ponudili dokon~ati nalogo. Poga-~ar jih je vpra{al, ali je mogo~e iz obstoje-~ega gradiva narediti znanstveno ure-jen, ob{iren histori~en slovar. Ko so muodgovorili, da tega iz obstoje~ega gradi-va vendarle ni mogo~e narediti, se je{kof odlo~il, naj se naredi tak slovar, ka-kr{nega je pa~ mogo~e narediti. Za vod-jo projekta so dolo~ili dr. Kreka, izpiso-vanje pa se je razdelilo med gimnazijskedijake in {tudente semeni{~a. Po trehletih pa so ugotovili, da na tak na~in slo-varja {e dolgo ne bodo kon~ali in {kofPoga~ar je nalogo poveril eni sami osebi,Pleter{niku, ki se je s slovarjem vse sku-paj ukvarjal devet let in tisk slovarja seje za~el leta 1892.

Pleter{nik je gradivo iz~istil in poe-notil ter izpisal naglase, dodal pa je tudivrsto besed in izrazov, ki so mu jih po{i-ljali z vseh koncev de‘ele in ob njih zapi-sal njihov vir. Preglavice so mu povzro-~ale predvsem napa~no prepisane polegimnazijskih dijakov in {tudentov teolo-gije. Najve~ji del gradiva je pripadalCafu, sestojil pa je iz raznoraznih listkovin citatov raznih starih rekov z vsehkotov in koncev. V slovar je Pleter{niksicer sprejemal samo preverjene, torej ‘i-ve izraze, kljub temu pa mnogih izrazovv kasneje izdanih slovarjih ni bilo ve~.

VRHUNECBESEDNEGA IZROÎLAPleter{nikov slovar je bil s svojimi sto

tiso~ gesli vrhunec zbiranja slovenskegabesednega izro~ila. Kasneje se je jezikraje moderniziral, s tem pa se je klestilostare izraze in dejansko siroma{ilo be-sedni zaklad.

Na ta na~in je bilo izgubljenih velikosopomenk in podobnih besed z razli~-nimi pomenskimi odtenki – recimo odizrazov his, hisek, hi{a, hi{ka, hiz, hiza, hi‘a,hi‘ura ipd. sta danes ostala le {e dva,namre~ hi{a in hi{ka. Ti vmesni izrazipa so omogo~ali razumevanje medse-bojnih povezav, v gornjem primeru reci-mo izrazov izba, kaj‘a, ko~a itd., kar spetomogo~a nadaljnje povezovanje beseds korenom koz in kaz, na primer kozarec,kozica, narejenih iz kore, skorje, ko‘e. Takoizraz ko~a kot ko‘a sta recimo povezanas kazanjem, ker se ka‘eta oziroma ka‘etasvojo zunanjost.

Tak{ne in podobne temeljne besednepovezave so zaradi red~enja starej{egabesednega zaklada onemogo~ene oziro-ma ostanejo zlahka prikrite, kar ‘al nika-kor ne more prispevati k na{i bolj{i pis-menosti.

Veliko besed je dobilo eno samo spol-no obliko namesto ve~ – denimo mocvir,mocvar, mo~vara, mo~vir, mo~virje itd.Tudi to na{emu razumevanju naravena{ega jezika ne koristi, saj brez potrebeolesenjuje jezik, ki je sicer izredno ‘ivin niti ne bi potreboval dodatnih slovni~-nih pravil poleg naravnih, po katerih sose besede neko~ svobodne tvorile inspreminjale, saj je bil pomen tudi prinovih besedah povsem jasno razviden.

Izbrisane so bile tudi besede, ki sonekaterim zvenele preve~ hrva{ko, naprimer izraza istina, ven~anje, ~eprav stanaravno povezana z drugimi slovenski-mi besedami (isto, venec), nekatere pa sobile izbrisane, ker bi naj bile »zastarele«,kot recimo izraz »krija« (razprava).Pravijo, da je bilo po Pleter{niku iz slo-ven{~ine izgubljenih kar 40.000 besed.

Bogdan K. Me{ko

Pleter{nik je dodal tudivrsto besed in izrazov, kiso mu jih po{iljali z vsehkoncev de‘ele in ob njih

zapisal njihov vir.

IZGUBLJENIH 40.000 BESED?


Tehnolo{ki napredek nima samopozitivnih plati, temve~ tudi ne-gativne, saj je mogo~e skoraj

vsako tehnologijo uporabiti ne samoza izbolj{evanje ~love{kih ‘ivljenj,temve~ tudi za njihovo uni~evanje. Je-drska energija je dober primer, enakovelja za kemi~ne strupe, sprva razvitekot insekticide, nakar so jih v koncen-tracijskih tabori{~ih uporabljali za ubi-janje. Poleg teh dveh zgodovinsko boljznanih primerov je {e kopica drugih,manj znanih. Mednje sodi zloraba ha-lucinogenih substanc in zdravilnih u~in-kovin za potrebe obve{~evalnih slu‘b,med zasli{evanjem in za odstranjeva-nje problemati~nih posameznikov. Obtem ne moremo mimo omembe {e enetehnologije, mikrovalov za prikritiprenos informacij.

To tehnologijo sicer marsikdo vsako-dnevno uporablja v precej druga~ne na-mene. V mislih imamo seveda mikrova-lovno pe~ico, ki se je v svoji komercialniobliki pojavila pred skoraj sedemdese-timi leti. Njen izum je bil splet naklju~-nih okoli{~in – enemu od in‘enirjev, kije delal poskuse z magnetronom, napra-vo za proizvodnjo mikrovalov, se jeza~ela topiti ~okoladna tablica v ‘epu –in ne bi bil mogo~ brez razvoja radarja(deluje na mikrovalovnem podro~ju)med drugo svetovno vojno.

Takrat so odkrili {e eno lastnost mi-krovalov – da lahko ob specifi~nih pogo-jih v ~love{ki glavi inducirajo zvok.Namre~, nekateri ljudje, ki so opravljalinaloge v neposredni bli‘ini radarskihoddajnikov, so poro~ali o nenavadnihzvokih (brnenju, {umenju in klikanju),ki so jih sli{ali samo oni, ~eprav je bilopoleg tudi drugo osebje, vendar zunajradarskega snopa. Informacije o tem soprispele do znanstvenikov, ki so pojav

raziskali in ~ez ~as tudi izna{li na~ine,kako ga uporabiti za prikriti prenos in-formacij.

FREYJEV EFEKTPrvi, ki se je lotil preiskovanja »mi-

krovalovnega zvo~nega u~inka«, kot muje sam nadel ime, je bil ameri{ki nevro-znanstvenik Allan H. Frey, po kateremje pojav dobil tudi ime Freyjev u~inek.Frey je leta 1962 v svojem poro~ilu,objavljenem v strokovni reviji Journal ofApplied Physiology, predstavil natan~noanalizo pojava in opisal poskus, s kate-rim je induciral zvok v glavah prosto-voljcev. Ugotovil je, da je bilo to mogo~ena osebkih, oddaljenih tudi do sto met-rov od antene oziroma izvora mikrova-lov. Poleg tega se je izkazalo, da lahkozvoke sli{ijo celo tisti, ki so ‘e od rojstvagluhi.

Razlog, kako je to sploh mo‘no, naj

bi ti~al v termi~nem raztezanju in kr~e-nju tkiva v delih slu{nega aparata. Priposkusih so pri nekaterih posamezni-kih, poleg zvokov, dokumentirali tudivrtoglavico in glavobole. Vendar Freyjuni uspelo modulirati mikrovalov tako,da bi bilo mo‘no inducirati ~love{ki go-vor ali vsaj razumljive besede. Ampaknjegovo delo je bilo vseeno temelj zanadaljnje raziskave in projekte, v okvirukaterih so hoteli razviti napravo, ki bito omogo~ala.

PRENOS GOVORAKak{en vpliv imajo mikrovalovi na

ljudi, je nekako ob istem ~asu za~elo za-nimati tudi ameri{ko voja{ko razisko-valno agencijo ARPA (zdaj DARPA),vendar iz popolnoma druga~nih razlo-gov. V {estdesetih letih so namre~ vameri{kem veleposlani{tvu v Moskvimed rutinskim iskanjem prislu{koval-nih naprav zaznali, da nekdo po{ilja mi-krovalove, vendar jim ni bilo jasno, kajje bil namen tega. Ena od teorij je bila,da naj bi Sovjeti posku{ali pri zaposlenihv veleposlani{tvu povzro~iti nevrasteni-jo, du{evno motnjo, ki se ka‘e v ob~ut-nih spremembah razpolo‘enja. Freynamre~ ni bil prvi, ki je za~el preu~evati

TAJNI PROJEKTI

Induciranje zvoka z mikrovalovi

Glasovi v glaviê bi oro‘je uporabiliproti protestnikom, bi

lahko hudo po{kodovalinjihove mo‘gane in‘iv~evje, ali jih ubili.

Allan Frey in njegov poskus za ugotavljanje sli{nosti mikrovalov. Prostovoljec je bil v izoliranisobi, kjer je s pritiskanjem gumba signaliziral, kdaj sli{i zvok.

Fot

o sp

let

32 - APRIL 15 -

vpliv mikrovalov na ‘iva bitja z znanst-venega vidika; to so po~eli tudi znanst-veniki za ‘elezno zaveso. Med poskusina ljudeh in v manj{i meri ‘ivalih soodkrili, da lahko ob kroni~ni izpostav-ljenosti pride do glavobolov, utrujeno-sti, vrtoglavice in nespe~nosti.

Ugotavljanje teh u~inkov je bilo zau-pano znanstvenikom na voja{kem razi-skovalnem in{titutu Walter Reed, obfinan~ni podpori ARPA. Raziskave sotrajale vse do za~etka sedemdesetih let,ko je agencija prekinila financiranje.Kljub temu je v relativno kratkem ~asuskupina psihologov, fizikov in elektro-tehnikov ugotovila, kako na~rtno upo-rabljati mikrovalove za prikriti prenossporo~il.

Kot najbolj u~inkovit se je izkazal na-~in, pri katerem so znanstveniki infor-macijo spremenili v Morsejevo abecedoter jo v taki obliki poslali naprej. Uspelojim je celo prenesti enostavne besede,konkretno tiste za prvih deset {tevil. Dabi lahko oseba sli{ala bolj kompleksnebesede, bi bilo po njihovem mnenju po-trebno pove~ati mo~ oddajnika, vendarbi to pomenilo preseganje najvi{jih vred-nosti, ki so zakonsko dovoljene. Uradnonaj ne bi delali poskusov z mo~nej{imimikrovalovi, razen na ‘ivalih, a kaj vsese je mogo~e dogajalo v laboratorijihtajnih slu‘b, je druga zgodba.

MEDUSANavzlic navideznemu prenehanju

zanimanja vojske se je razvoj te tehnolo-gije nadaljeval, zlasti v smeri izdelaveoro‘ja. Ameri{ka mornarica je med iska-njem oro‘ij za razganjanje protestnikovpri{la na idejo, da bi bilo to mogo~e iz-vesti tudi z mikrovalovi. Razvoj tak{ne-ga oro‘ja je bil zaupan podjetju Wave-Band Corporation. Projekt se je uradnoza~el leta 2003 in je trajal le dve leti, sajje bilo ugotovljeno, da bi bilo lahko izde-lano oro‘je precej bolj smrtonosno, kotso to sprva na~rtovali.

MEDUSA, kot so napravo poimeno-vali, naj bi povzro~ala izjemno mo~anzvok v ~lovekovi glavi, proti kateremu

seveda ne bi zalegla nobena za{~ita.Ampak da bi bil dovolj glasen, da bi od-gnal {e tako zagrizenega protestnika, bibilo potrebno izjemno pove~ati mo~oddajnika, s ~imer bi MEDUSA postalav osnovi velikanska mikrovalovna pe~i-ca. Elektromagnetno valovanje v mikro-valovnem spektru namre~ z vzburja-njem molekul vode povzro~a segreva-nje, bodisi hrane ali pa delov na{egatelesa, ki je dve tretjini iz vode. ê bioro‘je uporabili proti ni~ hudega slute-~im protestnikom, bi lahko z enim sa-mim impulzom hudo po{kodovali nji-hove mo‘gane in ‘iv~evje, najverjetnejebi jih v trenutku ubili.

Vodja projekta je bil sicer mnenja, dabi lahko oro‘je uporabili nekoliko dru-ga~e, za prikrito po{iljanje subliminalnihsporo~il, s katerimi bi vplivali na posa-meznike. U~inkovitost tovrstnega vpli-vanja na ljudi je sicer z znanstvenega sta-li{~a precej vpra{ljiva in je le malo verjet-no, da bi komaj sli{no {epetanje nekogapodzavestno prepri~alo, naj spremenisvoje obna{anje. Druga mo‘na uporababi bila za odganjanje nadle‘nih ptic vbli‘ini vetrnih elektrarn ali letali{~ termestnih ulic in zgradb. Ptice so namre~precej ob~utljive na mikrovalove in sejim izogibajo. Naprava seveda ne bismela imeti prevelike oddajne mo~i,zaradi varnosti ljudi v bli‘ini.

NADALJNJI RAZVOJ?ê se bo tovrstna tehnologija {e na-

prej razvijala, je vpra{anje, ki nima pra-vega odgovora, saj so eno javno znaniprojekti in drugo tisti pod okriljem vojs-ke in drugih vladnih agencij. Prvi so obi-~ajno v za~etku tajni in v domeni pe{~icestrokovnjakov ter vladnih uslu‘bencev,dokler s~asoma, ko postane jasno, dainformacije niso sporne, zanje ne izvetudi javnost. Druga kategorija je precejbolj problemati~na za {ir{o dru‘bo, sajse razvita tehnologija lahko uporablja neza varovanje te iste dru‘be, kot trdijopredstavniki oblasti, temve~ za njennadzor.

Damir @nideri~

Vrhunski strokovnjaki nam v njemsporo~ajo: BIOPOLJE je v nas in pov-sod okoli nas, imamo INFORMACIJEin energijo, da se pozdravimo!

Spoznajte MO^: ponovne pove-zave, sr~ne koherence, NLP-nevro-lingvisti~nega programiranja, name-re, vibracijske medicine … in drugihorodij spreminjanja, ki jih ‘e razlagakvantna fizika.

VPRA[ALI SE BOSTE: So to ~ude‘-ne ozdravitve ali znanstveno ozdrav-ljiva zdravljenja? IN DOBILI ODGO-VOR: ̂ lovek je veliko ve~, kot si upaverjeti. Smo del ~udovite celote,MATRICE @IVLJENJA, v kateri jezapisano vse potrebno za na{e bla-gostanje.

Privo{~ite si svoj izvod filma Ma-trica ‘ivljenja za poglobljen ogledna DVD predvajalniku.

V aprilu po zni‘ani ceni 16,00 €(redna cena 21,00 €).

Naro~ila in informacije:Misteriji.si, 051/307 777

MATRICA@IVLJENJA

Film, ki omogo~a najsodobnej{i,poglobljen, vendar jasen in celosten

vpogled v telo, um in zdravje.

GLASOVI V GLAVI


Arhiv beograjskega Teslovegamuzeja s kakimi 60.000 znanst-veno-raziskovalnimi dokumen-

ti hrani eksperimentalne podatke, teo-rijske zapiske, razmi{ljanja in pojasnit-ve, kakor tudi zapise o Teslovih vizijah,ki vsebujejo teorije materije s konkret-nimi zaklju~ki o eksperimentih, ki somogo~i samo v popolnoma novi fiziki.

Med njimi so tudi zapisi, ki govore oregeneracijski terapiji; ta bi lahko zelektromagnetno stimulacijo genov ponaravni poti regenerirala in tako zame-njala obolele organe brez izgube spo-mina v teh organih.

Osnova te teorije je, da so vsi ~love{kiorgani kot tudi vsa ostala snov narejeniiz svetlobe. V psihosomatski strukturi~loveka ni~ ne propada, tako je vpra{a-nje ‘ivljenja in smrti pravzaprav mate-mati~no vpra{anje. Podobno kot se goraiz kamna in hi{a v materialu ne razliku-jeta, saj gre samo za druga~no razpore-ditev, matematiko, tako je tudi sámo‘ivljenje v svojem bistvu mate-mati~ne narave. Poduhovljenafizika kot novo mi{ljenje bopovsem spremenilo na{ po-gled na svet in ‘ivljenje teromogo~ilo neke vrste fizi~nonesmrtnost.

POGOVORZ ELEKTRIKO

Ko je pri{el Swami Vive-kanada leta 1896 na Zahodpreverit mo‘nosti zdru‘enjavseh svetovnih religij, je obis-kal tudi Teslo v njegovem la-boratoriju v New Yorku. Vpismu, ki ga je pozneje poslalsvojemu indijskemu kolegu, jezapisal:

»Ta ~lovek je povsem druga~en kotostali zahodnjaki. Pokazal mi je svojeeksperimente z elektriko, ki je zanj ‘ivobitje in s katero se pogovarja in ji zapo-veduje. Gre za visoko duhovno osebo.On je nedvomno na najvi{ji duhovniravni in je sposoben priklicati vse na{ebogove. V njegovih elektri~nih ognjih sose pred menoj pojavili skoraj vsi na{ibogovi: Vi{nu, [iva … ~util pa sem tudiprisotnost samega Brahmana.«

TESLA JE AVATARProfesor dr. Velimir Abramovi}, ki

preu~uje Nikolo Tesla ‘e od leta 1986,pojasnjuje, da je dolgo razmi{ljal, kam

bi umestil Teslo in je ugotovil, da je zanjedino primerno mesto arheja v teozofskihierarhiji nad~love{kih bitij.

Arheji so nad~love{ka bitja, ki seutele{ajo v velikih, pomembnih ljudehna prelomnicah ~love{ke zgodovine, nji-hova naloga pa je, da skrbijo za ~loveka.So nad arhangeli in pa pod serafini inkerubini, ki so ~ista svetloba in o kateriTesla odprto govori kot o jedru, iz kate-rega dobiva vse svoje zamisli. Po teo-zofskem u~enju so najni‘je angeli varu-hi, ki ~uvajo vsakega ~loveka in ga vo-dijo. Nad njimi so arhangeli, ki vladajodu{am naroda – svetu kolektivnega ne-zavednega. Serafini in kerubini pa so delbo‘anske sfere v o‘jem smislu, ker sopo svoji naravi nad prostorom in ~asom,kot sam bog.

Kot pravi Abramovi}, je bil Tesla to,~emur v hinduizmu pravijo avatar in vbudizmu tulku. Tesla je bil energija naZemlji s to~no dolo~eno evolucijsko-civilizacijsko nalogo, ki po telesni smrti

{e naprej nadzira uresni~eva-nje svojega cilja na Zemlji, dauspe{no dokon~a za~eto za~asa minljivega ~love{kega bi-vanja in kar mu je bilo progra-mirano od vi{jih bitij.

KOMUNICIRALZ VZPOREDNIMI

SVETOVIV pismu prijatelju Johnso-

nu je Tesla zapisal, da je medsvojimi visokofrekven~nimielektromagnetnimi poskusi za-znal misel, na podlagi katerebo kmalu lahko Johnson bralsvoje pesmi Homerju, Tesla pase bo lahko pogovarjal o svojihizumih z Arhimedom.

Tesla je naredil napravo, skatero je lahko naravnal

svoje mo‘gane zakomuniciranje z

vzporednimi svetovi.

NIKOLA TESLA

Vpra{anje ‘ivljenja in smrti je v bistvu matemati~no vpra{anje

Tesla je bil energija na Zemlji

»V njegovih elektri~nih ognjih so se pred menoj pojavili na{ibogovi,« je zapisal Swami Vivekanada o Tesli.

Fot

o sp

let

34 - APRIL 15 -

Ko se je vrnil iz ColoradoSpringsa, je Tesla novinarjemrazkril, da je vzpostavil zvezoz nezemeljskimi civilizaci-jami, vendar ga nih~e ni jemalresno. Predvidevamo lahko,da je Tesla nadaljeval svojemisti~no raziskovanje, ven-dar o tem ni ve~ javno govo-ril. Po vsemu sode~, praviAbramovi}, je Tesla naredilnapravo, s katero je lahkonaravnaval elektromagnetneoscilacije svojih mo‘ganov,tako da je lahko komunicirals ~asovno druga~nimi resni~-nostmi oziroma z vzpored-nimi svetovi.

VESOLJE JE @IVOZadnje desetletje svojega

‘ivljenja je Tesla veliko eks-perimentiral s seboj in na se-bi. Pri{el je do zaklju~ka, daje svet edinstven kontinui-rani svetlobni medij in da jematerija kompleks elektro-magnetnih oscilacij, organi-ziranih po matemati~nemalgoritmu. Zakon resonan-ce je najbolj splo{en narav-ni zakon, ki eliminira ~as inrazdalje; vse povezave medrazli~nimi pojavi se vzpostav-ljajo izklju~no prek razli~nihenostavnih in kompleksnih

resonanc, katerih osnova jeizklju~no elektromagnetna.

Verjel je, da je vesolje ‘ivoin da so ljudje avtomati, ki seravnajo po vesoljskih zako-nih. Pomembno je tudi spom-niti, da si ni lastil svojih znan-stvenih odkritij, ampak je iz-recno povedal, da le opravljanalogo posrednika znanostiiz sveta idej v svet ljudskeprakse. Trdno je tudi verjel vreinkarnacijo.

Zanimivo je, da je Teslaimel stalen in popoln nadzornad astralno projekcijo, med-tem ko jo obi~ajni ljudje lahkodose‘ejo le s poglobljenimdelovanjem in le za~asno. Tes-la je verjel, da se spomin nenahaja v mo‘ganih, niti fizi~-no niti fiziolo{ko, temve~ jespomin interakcija z okolicoin v tem pogledu je ~lovek ‘i-vi robot, obdarjen z zmo‘-nostjo spreminjanja polo‘ajain ravni zavesti.

Velimir Abramovi} meni,da se srbski znanstveniki bo-jijo raziskovati Teslov arhivin Teslove patente ter ekspe-

rimentirati z njimi, ker se leti postavljajo po robu takoEinsteinu kot tudi kvantnimehaniki. To znanje jih nam-re~ ve~kratno presega. Bojijose tudi, da bi ponavljanje Tes-lovih eksperimentov spreme-nilo sámo osnovo dana{njefizike.

VEM,DA OBSTAJA …Besede Nikole Tesle o njego-

vem poznavanju neznanega:»Sam sem prepri~an, da je

celotno vesolje poenoteno ta-ko v materialnem kot v du-hovnem pogledu. V vesoljuobstaja nekak{no jedro, odkoder dobivamo svojo mo~,vse navdihe; to jedro nas ve~-no privla~i, jaz ~utim njegovomo~ in vrednost, ki jo oddajacelotnemu vesolju in ga s temvzdr‘uje v ravnovesju. Ni-sem uspel prodreti v skriv-nost tega jedra, a vem, da ob-staja, in kadar mu ‘elim pri-pisati kak{en materialni atri-but, si mislim, da je to Svet-loba, kadar pa ga posku{amrazumeti v duhovnem smi-slu, je to Lepota in So~utje.Kdor nosi v sebi to vero, sepo~uti mo~nega, delo ga nav-daja z radostjo in se po~utikot eden izmed tonov te har-monije.«

CIVILIZACIJATESLIANA

Tesla je duhovni ustano-vitelj nove civilizacije, ki te-melji na napredni znanostiin tehnologiji – Abramovi}ji pravi Tesliana:

»ê greste v musliman-ske, katoli{ke ali pravoslavneinstitucije, v prostozidarskelo‘e ali pisarne vseh svetov-

nih vlad, ~isto povsod bostena{li mobitele in ra~unalniketer telekomunikacijske siste-me, ki temeljijo na Teslovihpatentih. Vodje religij v kon-fliktih se niti ne zavedajo, dajih je Tesla ‘e vse povezal ozi-roma znanstveno-tehni~nozdru‘il. Naslednji korak jepoduhovitev fizike in celotneznanosti, iz katere se bo rodi-la nova znanstvena religija.Vse je ‘e pripravljeno za pre-obrazbo znanstvene zavesti vznanstveno-religijsko kolek-tivno zavest ~loveka. Civili-zacija Tesliana ima dve glavnizna~ilnosti: svobodno energi-jo iz neiz~rpnega morja ve-soljske energije ter sintezamase neposredno iz svetlobe.^love{tvo bo opustilo nepo-polne koncepte relativizma inkvantne mehanike ter se vrni-lo k ontolo{ki naravni mate-matiki, ki dejansko ustvarjana{ svet. To pa bo omogo~ilnastanek nove, transcenden-talne znanstvene duhovno-sti.«

Dr. Agon

V odtisu Teslovega obraza vmavec, je v privatnem lastni{tvuna Hrva{kem, je nekaj ostankovnjegovih obrvi, torej njegov DNK.Ali lahko pri~akujemo tudi Tes-lovo vrnitev?

Knjigo o Tesli, ki odkriva tudinjegovo duhovno plat, naro~itena Misteriji.si ali 051/307 777.

Profesor dr. Velimir Abramovi}

TESLA JE BIL ENERGIJA NA ZEMLJI

Fot

o sp

let

Fot

o sp

let

Fot

o L.

Z.


Na {estnajstih lokacijah [tajer-ske so neobi~ajne strukture izvelikih kamnov. [e najbolj

spominjajo na znamenito megalitskoarhitekturo iz priobalnega pasu zahod-ne in severne Evrope, postavljeno med{estim in tretjim tiso~letjem pred na-{im {tetjem. Z njimi jih ena~i vsaj dvo-je: da so sestavljene iz velikih kosovkamna in da so prostorsko in astro-nomsko orientirane. A razlike medobojimi so dovolj o~itne, da jih ste‘kapripi{emo istemu obdobju evropskeprazgodovine.

[tajerski megaliti so prej skulpturakot arhitektura, zato med njimi ne bomona{li nekaterih zna~ilnih oblik megalit-ske arhitekture, kot so razli~ni tipi grob-nic in kamnitih krogov. Na prvi pogleddajejo vtis naravnih formacij, kar jenajverjetneje tudi glavni razlog, da nisoomenjeni v uradnih evidencah in znan-stvenih razpravah, ki obravnavajo pra-zgodovinske kulture napodro~ju [tajerske. Navse-zadnje postavljanje mega-litskih kultnih struktur tu-di ni zna~ilnost tako ime-novane lengyelske kultureiz zaklju~ka mlaj{e kame-ne dobe, ki velja za najsta-rej{o doslej odkrito v de-‘eli [tajerski.

Odgovore na vpra{anjakdo, kdaj, ~emu in zakajsem zaradi odsotnosti {ta-jerskih megalitov v uradniliteraturi iskal v zgoraj ome-njenih sorodnostih z naj-starej{o evropsko arhitek-turo.

Z astronomsko orienta-cijo obojih megalitskih struk-tur so povezani izjemni

svetlobni pojavi. Te je prvi v {estdese-tih letih prej{njega stoletja evidentiralMichael O’Kelly, profesor arheologije nauniverzi v Corku. Ko je izkopaval zna-menito grobnico Newgrange, je nadglavnim vhodom vanjo odkril manj{oodprtino. Da je bila slednja ustvarjenazato, da usmerja ‘arke vzhajajo~egasonca na dan zimskega solsticija v notra-njost posve~enega prostora, so potrdilanjegova kasnej{a opazovanja. Odprtinaza‘ari nekaj minut po son~nem vzhodu,

nato pa se po tleh ozkega in dolgegahodnika grobnice izri{e pas svetlobe, kikmalu dose‘e centralni prostor in gaosvetli.

ÂSOVNESVETLOBNE PROJEKCIJE

Podobne svetlobne pojave so kasnejezabele‘ili tudi pri nekaterih drugihneolitskih grobnicah. [kotska grobnicaMaes Howe ima podobno odprtino, kipa je usmerjena k to~ki na horizontu,kjer sonce ob zimskem solsticiju zahaja.

Edinstveni svetlobni projekciji pasmo pri~a v grobnici Bryn Celli Ddu izWalesa. Vanjo okoli poldneva prodreson~ni ‘arek in na megalitu cilindri~neoblike izri{e svetlobno liso. Slednja seskozi leto pomika po megalitu, doklerob solsticijih ne dose‘e skrajne lege, kijo ozna~ujeta dve gravuri. Zato so tamegalit poimenovali »merilec deklina-

cije«.Ta galerijska grobnica z

re‘o, usmerjeno k pold-nevnemu soncu, velja zaedinstven primer v Evro-pi. A smo podobni projek-ciji son~nega ‘arka ob pol-dnevu pri~a tudi pri neka-terih {tajerskih megalitih.Ta je {e posebej izrazita priHudi~evih kamnih. Pro-jekcija se tam za~ne v tre-nutku, ko sonce dose‘elinijo sever–jug, oziromase poravna s centralno osjostrukture, na kateri se izri-{e tanka linija svetlobe.

To pa ni edina svetlob-na re‘a Hudi~evih kam-nov. Druga je v notranjostiin je orientirana proti to~ki

Prazgodovino [tajerskebo potrebno pisati na

novo, saj je bilo zastarodavne {tajerske

megalite potrebno dobropoznavanje astronomije,

matematike in fizike.

ENERGIJSKA MESTA

[tajerski megaliti (2): Neobi~ajne strukture iz velikih kamnov

[tajerski megaliti

Megalitska struktura Sveti Duh na Ostrem vrhu – son~ni vzhod ob zimskemsolsticiju.

Foto

M. D

asko

36 - APRIL 15 -

na horizontu, kjer zahaja sonce ob ena-kono~ju. Ob pomladanskem enakono~juse v galeriji pojavi tanka svetlobna pre-mica oran‘ne barve, ki se v naslednjihdnevih {iri in svetli. Ta pojav se potemponavlja vse do jesenskega enakono~ja,nakar projekcija izgine in se ponovnopojavi ~ez {est mesecev.

SKRIVNOSTNIGRADITELJI

Kljub omenjenim podobnostim medmegalitskimi strukturami Evrope in{tajerskimi megaliti pa dvomim, da sootrok istega ~asa. K temu prepri~anju menagiba dvoje dejstev, in sicer ‘e omenje-ne razlike v na~inu postavitve in spo-

znanja o poreklu megalitskih grobnicEvrope.

Za najstarej{e evropske megalitskegrobnice je bilo sicer dognano, da njihovnastanek sovpada s prihodom prvihpoljedelskih kultur na evropska tla, karpa ne pomeni, da gre za izvorno tradi-cijo pri{lekov. Dejstva namre~ ka‘ejo, daje bila tradicija postavljanja megalitovdel staroselske kulture iz srednje kame-ne dobe. Prav vse megalitske grobniceso namre~ na podro~jih, ki so bila pose-ljena ‘e v srednji kameni dobi, in neka-tere izmed njih na starej{ih kultnihmestih.

Obstajajo dokazi, da so bila starej{akultna mesta kmalu po prihodu polje-delskih kultur namerno uni~ena, na nji-hovem mestu pa so postavili nove spo-menike, deloma zgrajene iz kosov starej-{ih. Leta 1983 je avtor L’Helgouachpredstavil dokaze, da so v stenah dvehnajstarej{ih neolitskih grobnic v zalivuMorbihan na podro~ju dana{nje Francijefragmenti starej{ih spomenikov. Gre zakose menhirjev, stoje~ih kamnov, medkaterimi je gotovo najznamenitej{i nek-daj dvajset metrov visoki Grand MenhirBrise, ki naj bi bil prav tako uni~en v~asu mlaj{e kamene dobe.

Postavitev kamna, ki tehta ve~ kottristo petdeset ton, je neverjeten tehni~ni

dose‘ek, ki ga doslej nikomur ni uspelozanesljivo pojasniti. Poleg tega, da taspomenik ru{i stereotipe o divjakihsrednje kamene dobe, ka‘e tudi na neka-tere pomembne podobnosti s {tajerskimimegaliti. Meritve Alexandra Thoma sonamre~ pokazale, da so bli‘nje in nekoli-ko bolj oddaljene megalitske strukturev razmerju do velikega menhirja pros-torsko in astronomsko orientirane, takokot lokacije z megaliti v prostoru [tajer-ske.

Navsezadnje je ve~ina {tajerskih me-galitov visoko v gorah, dale~ stran odevidentiranih arheolo{kih najdi{~ intam, kjer ni plodne zemlje. Zato gotovoniso dedi{~ina poljedelskih kultur izzaklju~ka mlaj{e kamene dobe. Njihovnajverjetnej{i izvor ka‘e tudi dejstvo, daje v bli‘ini lokacij z megaliti obilo kreme-na, glavne surovine srednje kamene do-be.

[tajerski megaliti so dokaz znanja inspretnosti, ki mo~no presegata na{o do-mi{ljijo. Za tovrstne stvaritve je namre~potrebna dobr{na mera poznavanjaastronomije, matematike, fizike in nenazadnje tudi kompleksna dru‘benaorganizacija. Tudi zato bo potrebnoprazgodovino de‘ele [tajerske pisati nanovo.

Matej Dasko

Megalitska struktura Hudi~evi kamni – poldnevna projekcija svetlobne premice na centralniosi v polo‘ajih, ki ozna~ujejo prelomnice son~evega letnega ciklusa. Od leve proti desni: poletnisolsticij, zimski solsticij in enakono~je.

Fot

o M

. Das

ko

Postavitev kamna, kitehta ve~ kot tristo

petdeset ton, je neverjetentehni~ni dose‘ek, ki ga

doslej nikomur ni uspelozanesljivo pojasniti.

Son~ni zahod ob enakono~ju v zahodni gale-riji megalitske strukture Hudi~evi kamni.

Foto

M. D

asko

[TAJERSKI MEGALITI


Izku{nja spontanega splava jepogosto kombinacija {oka, ‘alosti,jeze in ob~utka krivde. Za star{e

je izguba otroka v katerikoli starostiizjemno bole~a, a ~e se ta izguba pojavipred rojstvom otroka, ko ga niti nisoimeli mo‘nosti zazibati v rokah, ob~u-tijo izredno ‘alost. Kje se skrivajogloblji vzroki za dramati~en dogodek,ki obi~ajno pusti globoke rane v du{i?Zakaj bi du{a iskala izku{njo splava?

Razlogi za splav so {tevilni in razli~nitako pri inkarniranih osebnostih kot tudiv du{ah matere in otroka.

Du{a ne vstopi v zarodek vedno ‘eob spo~etju. Veliko je primerov, kjer du-{a v prvih treh mesecih {e ne vstopi vtelo. Pogosto se du{i matere in otrokasre~ata v obmo~ju predrojstnega na~rto-vanja v obdobju prvih treh mesecev, ta-ko da lahko pride do kon~nih dogovo-rov in sporazumov ali pa se, ~e so bilisklenjeni ‘e prej, v tem ~asu {e utrdijo.Ta izku{nja se pojavlja tako pogosto, daje pravzaprav ‘e norma; mnogo materpa izku{a povezavo z duhom ne-rojenega otroka ‘e od samega tre-nutka spo~etja – dandanes je tak{-nih nose~nosti pribli‘no dvajsetodstotkov.

Veliko ‘ensk do‘ivlja postopnovedenje o povezavi z duhom otro-ka od ~etrtega ali petega mesecapa do osmega meseca nose~nosti.V nekaterih primerih je to zaradimaterine anksioznosti. V drugihprimerih pa zato, ker se duh otro-ka {e ni povezal s telesom zarodkaoziroma je precej ~asa prebil vmaterini navzo~nosti.

Duh torej ne zasede zarodka vprvih treh mesecih, ko se obi~ajnopojavi ve~ina spontanih splavov.

Ker so ti spontani, jih presojamo kotnaravne in od boga dane, kot bo‘je delo.

OBSTOJ DU[ESE NADALJUJE

Med splavom, bodisi da ga spro‘imati, zdravnik ali asistent ali pa ~e sezgodi spontani splav, du{a s telesom za-rodka v ~asu njegove smrti ni povezana.Bole~ine ni, razen bremena krivde, ki gaobi~ajno nosi mati. Matere lahko izbere-jo, da se po~utijo nesre~ne in krive inmislijo, da so odgovorne za uni~enjemo‘nosti za ‘ivljenje – ali pa da gledajoz vidika {ir{ega zavedanja z razumeva-njem, da bo tej otro{ki du{i preprostodana {e ena mo‘nost, bodisi z isto ma-terjo ali s katero drugo. Matere ne ubijejo

du{e. Du{a {e naprej obstaja in bo, kobo pripravljena, prevzela fizi~no oblikoin izbrala najbolj{e star{e za ‘eleno vrstoizkustvene prilo‘nosti.

Tako kot ljudje se tudi du{e lahkopremislijo. ê du{a izbere dru‘ino inmati zanosi, a telo ni zmo‘no in se zgodisplav ali pa mati prekine nose~nost,potem otrokova du{a lahko izbere, alibo ta mati znova zanosila ali pa si izberedruga~no izku{njo.

Pojavlja se vpra{anje, kako je lahkosmrt nerojenega uvr{~ena v bo‘anskired? V svoji neskon~ni modrosti vesoljeobdari inkarnirane du{e s poskusnimobdobjem, ki ga imenujemo nose~nost;~as, ko du{e star{ev in nerojenega otrokalahko intimno do‘ivljajo druga drugo inse odlo~ijo, ali bo skupno ‘ivljenje zaresblagoslov za vse. Vse se dogaja v najve~-je dobro ne glede na sprejete odlo~itve.ê bo prepletanje teh ‘ivljenj spodbudilo{iritev vseh vpletenih du{, a fetus niuspe{en, se bo inkarnirana du{a vrnilatem star{em v poznej{i nose~nosti. Sámo

to zavedanje je globoko zdravilno.

LEKCIJAODPU[ÂNJAIN SOÛTJA

Zakaj bi du{a iskala izku{njosplava? Poleg ‘elje po negovanjuodpu{~anja samim sebi mnogo du{izbere splav tudi zato, da bi razvileso~utje. Ko je srce zlomljeno in sev ‘alosti odpre, se lahko pojavigloboko so~utje. Du{a splavlje-nega otroka v ljube~em slu‘enjuobdari star{e z mo‘nostjo, da iz-berejo so~utje namesto jeze, gren-kobe in krivde. Ko izberejo so~utjezase in za vse druge, zvi{ajo vibra-cijo celotnega planeta. Ti star{i so

DU[E

Duh ne zasede zarodka v prvih treh mesecih

Splav ni uboj du{eDuh ne zasede zarodka vprvih treh mesecih, ko se

obi~ajno pojavi ve~inaspontanih splavov.

Veliko ‘ensk do‘ivlja postopno vedenje o povezavi z duhomotroka od ~etrtega ali petega meseca pa do osmega mesecanose~nosti.

Fot

o sp

let

38 - APRIL 15 -

pogumno izbrali pred rojstvom, dabodo slu‘ili svetu na tak na~in, in duhjih zaradi te izbire ceni.

V~asih du{a, ki je imela te‘ave v pre-teklih ‘ivljenjih, ~uti, da lahko na~rtujesplav, da bi se globlje za~utila do samegajedra svojega bitja. Na ravni du{e v tanamen na~rtovani splav ni kazen, pa~pa bolj mo‘nost preobrazbe. ̂ e si osebadovoli izku{njo bole~ine, za vedno glob-lje o‘ivi sposobnost ob~utiti ljubezen,mir in radost. Srce postane ‘ivo in ko jebole~ina ozdravljena, pulzira z raz{irje-no sposobnostjo u‘ivanja v lepoti in ra-dosti ‘ivljenja.

Nekatere du{e, zlasti tiste, ki imajonamero do‘ivljati in spoznati sebe kotso~utje, vgradijo splav v svoj predrojstnina~rt kot varovalko, kot sredstvo za pre-usmeritev, ~e slu~ajno iztirijo. Denimo,~e se par preusmeri na slu‘enje denarja,pridobivanje mo~i in statusa, se lahko vpredrojstnih pogodbah aktivira mo‘-nost za splav. [e leta po splavu ti star{ipogosto govorijo, kako so se prav zaradisplava zbli‘ali in se preusmerili v to, karje zares pomembno in zgradili ‘ivljenje,temelje~e na duhovnem bogastvu, smi-slu in so~utju.

DA SE NAUÎ UPANJANekatere du{e lahko povsem urav-

novesijo svojo karmo in se osvobodijo‘e, ko se prek zarodka samo dotaknejoZemlje; ni se jim treba roditi. Te du{e soodre{ene, da se lahko premaknejo navi{je ravni. Spo~etje je lahko izjemnodarilo – blagosloviti drugo du{o na takna~in je ena najvi{jih oblik slu‘enja, kijo lahko kdo opravi.

Du{a se odlo~i za splav tudi zato, dase nau~i upanja. Splav lahko u~i odpor-nosti, upanja, vere vase in ve~nega od-pu{~anja. @enska, ki splavi in se za tone obsoja, je lahko vzor za druge. Kajpa, ~e si ‘enska vseeno ne more odpusti-ti? Ni~ ne delajmo na silo. Bodimo ne‘ni.Ko je ljubezen ustvarjena v maternici, jeta ljubezen zaobjeta v jaj~ecu matere. Toje ljubezen, ki jo kot du{e dr‘imo zase,ki je spu{~ena navzdol, da jo odkrijemo.

Zakaj ljudje tako radi vidijo otroke iz nji-hovega lastnega mesa z njihovimi o~mi,mislimi, dejanji, navadami? Zato, ker jeto dovoljen na~in ljubiti sebe – a za to ninujno, da imamo otroke. Vsak je samsvoj otrok.

Ko se du{a nau~i odpu{~anja samisebi, okrepi poznej{e inkarnacije. Potemimajo take du{e globoko prepri~anje vto, zakaj so na Zemlji in kaj so se name-nile storiti. Pri teh du{ah odpu{~anjepobri{e njihovo tablo ‘ivljenja; zdajostane ve~ prostora za pisanje poezije aliznanstvene formule ali risanje ~udovitihslik na ~isto tablo – kot pa kadar je natabli na~e~kano »nevreden«, »neumen«ali »premalo dober«.

@enska ob~uti, kak{no naj bi bilo ma-terinstvo, ne da bi {la skozi vse ‘ivljenjekot mati. ê je du{a prej imela velikomo{kih ‘ivljenj, je lahko prvi~ nekajkrat‘enska, ki zanosi, a ne rodi, da se lahkovanjo naselijo ‘enske vibracije. Razlikemed ‘ivljenji mo{kih in ‘ensk v slu‘enjudenarja za pre‘ivetje in odzivanju nasvet niso tako velike, kot bi si mislili, ni~pa ni tako korenito druga~nega v ‘enskiizku{nji kot ravno nose~nost. Mo{ki nosi‘ivljenje v sebi, a to ne more biti utele{e-no; utele{eno je lahko samo v ‘enski.

Kako pa je z ‘alostjo o~etov ob spla-vu, ki je v~asih spregledana? Njihovaenergija je zelo druga~na. Ne ob~utijopraznine v svojih telesih. Za mo{ke jeto povezano z vpra{anjem, ali je njihovoseme nepopolno. Tako so narejeni mo{-ki. Zanje je odgovor enak: Ni izgube.Du{a, ki je pristala, da se dotakne tvojedu{e, {e vedno obstaja. Otrokov poten-cial {e vedno vpliva na tvoje ‘ivljenje intega lahko vzame{ ter z lepoto in mo~jodeluje{ v svetu. Morda bo{ lahko vzelte ob~utke in jih usmeril k drugemuotroku, ki je utele{en in nima o~eta.

Andreja Paljevec

Nekatere du{e prek splavauravnovesijo svojo karmo

in odidejo na vi{je ravni.

Z akupunkturnim peresom hitronajdemo akupunkturne to~ke. Inpotem to~ke, na sebi ali na drugiosebi, z istim akupunkturnim pere-som stimuliramo (konica peresaoddaja ne‘ne elektri~ne impulze).Uporabljamo ga, kadar ‘elimo od-praviti ali vsaj ubla‘iti:

visok krvni tlak – nizek krvnitlak – nespe~nost – stres – astmo –te‘ave s ko‘o – slabost / potovalnobolezen – spolno nemo~ – men-strualne bole~ine – zobobol – gla-vobol / migreno – te‘ave z o~mi –bole~ine v vratu – bole~ine v rame-nih – bole~ine v kri‘u – bole~ine vdlaneh – bole~ine v rokah – bole~i-ne v nogah, komolcih … z aku-punkturo si uspe{no pomagamotudi pri zama{enemu nosu, huj-{anju in odvajanju od kajenja.

Darilo:Priro~nik o akupunkturi s skica-

mi, ki prikazujejo polo‘aje aku-punkturnih to~k za razli~ne te‘ave.

Akupunkturadoma

Cena: 29,90 €

Informacije in nakup:051/307 777 in www.Misteriji.si

SPLAV NI UBOJ DU{E


Med nami ‘e ve~ desetletij bi-va in nas u~i svetovni u~iteljMaitreja, ki bo vzpostavil

obdobje univerzalnega bratstva, har-monije in blagostanja – je temeljnosporo~ilo gibanja Share, ki ga je usta-novil in ga vodi britanski ezoterik,umetnik in publicist Benjamin Creme.Maitreja, ki naj bi ‘e od 19. julija 1977‘ivel kot navidez obi~ajen pripadnikju‘noazijske priseljenske skupnosti vLondonu, je, kot trdi Creme, »avatarvodnarjeve vode«, ~igar prihod napo-vedujejo tako reko~ vse velike religije.Kr{~anstvo tako govori o vrnitvi Kris-tusa na Zemljo, islam o prihodu imamaMahdija, budizem o Maitreji, hindujciupajo na vrnitev Kri{ne itd.

»V vsaki dobi prejema ~love{tvo noveduhovne nauke, ki omogo~ajo, da se pri-merno odzove na izzive in energije tiste-ga ~asa. Cikli~ni zakon zahteva u~itelja,ki pride med ljudi na za~etku in ob koncuvsake dobe. V zgodovini so imeli to funk-cijo Rama, Konfucij, Zaratustra, Kris-tus, Mohamed … Vodnarjeva dobaglede tega ne bo izjema in ta u~itelj je‘e tu, pripravljen, da se javno razkrije,ko bo ~love{tvo pripravljeno na to,« mije pojasnil Sa{o [egula, predsednikdru{tva Share Slovenija in dodal: »Vsiu~itelji izvirajo iz istega duhovnegasredi{~a planeta – iz duhovne ali ezote-ri~ne hierarhije sveta. Starej{i ~lani du-hovne hierarhije so ljudje kakor mi, kipa so ‘e opravili zahtevno pot duhov-nega razvoja in postali popolni. Nji-hove energije, ideje in zgledi spod-bujajo na{ razvoj. Njihovi u~enci jihpoznajo kot mojstre modrosti in gos-pode so~utja. Mojster mojstrov in vod-ja skupine razsvetljenih mo‘ pa jegospod Maitreja, ki utele{a Kristusovona~elo.«

Kot poudarjajo pripadniki gibanjaShare, Creme samo nadgrajuje bogatoduhovno dedi{~ino teozofskega gibanja,{e posebej njegove za~etnice Helene Pet-rovne Blavatsky in britanske ezoteri~ar-ke Alice Bailey. Obe eminentni okultist-ki sta bili namre~ predvsem medijki,prek katerih je duhovna hierarhija po{i-ljala sporo~ila ljudem, jih pou~evala oskrivnostih kozmosa in jih pripravljalana prihod Maitreje.

TEOZOFSKI IZVORGIBANJA SHARE

Creme, ki je bil sredi petdesetih letprej{njega stoletja eden od voditeljevteozofsko usmerjene Eteri~ne dru‘be(Aetherius Society), je po lastnih bese-

dah januarja 1959 prejel prvo telepatskosporo~ilo od svojega mojstra, visokegapripadnika duhovne hierarhije; ta mu jenaro~il, naj za~ne ~love{tvu posredovatisporo~ila duhovne hierarhije.

Creme je o svojem poslanstvu prvi~javno spregovoril 30. maja 1975, odtakrat naprej pa naj bi tudi neposrednosprejemal sporo~ila od Maitreje. Cremeje sicer napovedal, da se bo Maitreja 21.junija 1982 prek vseh televizijskih kana-lov razkril svetu in objavil svoje po-slanstvo, vendar se to, kot vemo, ni zgo-dilo. Creme je to pojasnil s tem, da ~lo-ve{tvo {e ni (bilo) pripravljeno na veli-kanske spremembe, ki jih nujno povzro-~i prihod novega avatarja, da je na svetu{e vedno preve~ konfliktov, sebi~nostiin neenakosti ipd.

Se pa Maitreja po zatrjevanju pripad-nikov gibanja Share stalno prikazuje kotskrivnostni neznanec raznim ljudem povsem svetu, udele‘uje se sre~anj verskihskupnosti, dela pa tudi ~ude‘e in pu{~a

pomenljiva znamenja. Tako naj bi sebil 11. junija 1988 ~ude‘no pojavilpred {est tiso~ verniki, ki so se zbralina molitvenem sre~anju v kenijskiprestolnici Nairobiju, pred nekaj letipa naj bi bil prisoten na {iitskemfestivalu v Iraku.

V gibanju Share pravijo, da boMaitreja, ko bo nastopil trenutek raz-kritja in za~etka javnega poslanstva,»mentalno presvetlil« vse ~love{tvo,sleherni ~lovek pa bo sli{al njegovebesede – notranje, telepatsko in vlastnem jeziku. Hkrati bo po vsemsvetu na sto tiso~e ljudi ~ude‘noozdravelo; tako bodo vsi vedeli, da jeu~itelj sveta za vodnarjevo dobo mednami in da bo delal izjemne stvari.Maitrejo bodo kot novega svetovnegau~itelja, pravi [egula, najpozneje in z

Maitreja je mojstermojstrov in vodja skupine

razsvetljenih mo‘.

TEOZOFIJA

Duhovni u~itelj Maitreja je ‘e med nami

Avatar vodnarjeve vode

Benjamin Creme

Fot

o sp

let

40 - APRIL 15 -

najve~jimi zadr‘ki sprejeli voditelji uve-ljavljenih religij in predstavniki medna-rodnega velekapitala.

Creme in njegovi privr‘enci napove-dujejo, da bo Maitreja, ko bo za~el javnodelovati, najprej dal velik poudarek idejio enotnosti ~love{tva, nadalje bo potrdilobstoj neumrljive ~lovekove du{e inreinkarnacije, zelo pa bo poudarjal tudipotrebo po medsebojni delitvi dobrin inpravilnih odnosih med ljudmi. »Ponov-no bo pou~eval ~love{tvo tudi o zakonuvzroka in posledice ter njegovem vplivuna reinkarnacijo,« {e dodaja [egula.

Ko bodo njegovi koncepti povsempre‘eli globalno dru‘bo – zlasti sevedanjene gospodarske, politi~ne, verske,znanstvene in kulturne strukture – se boMaitreja, kot zatrjuje Creme, lotil vzpo-stavljanja nove svetovne religije, ki bozdru‘ila vzhodne in zahodne pristopedo boga, to je imanentnega in transcen-dentnega boga. U~il bo o misterijih napoti posve~enja, razsvetlil pa nas bo tudiglede znanstvene poti do boga.

V gibanju Share trdijo, da Maitreja nebo uni~il nobene od sedaj obstoje~ihverskih skupnosti, ampak jih bo preo-brazil in zdru‘il v novo duhovno sinte-zo. ̂ lani gibanja Share redno prakticira-jo tako imenovano transmisijsko medi-tacijo, prek katere duhovna hierarhijaZemlje po{ilja svojo pozitivno energijo~love{tvu.

NUJNA DELITEV DOBRINGlede na prej povedano ni presenet-

ljivo, da so prioritete gibanja Share (vangle{~ini: deliti) vzpostavitev pravi~nein trajnostne gospodarske in socialneureditve v svetu, nadalje sistemati~ninapori za svetovni mir in razoro‘itev ter{irjenje ideje o enotnosti in skupnemduhovnem temelju ~love{tva.

»^love{tvo je na razpotju. Ena pot vprihodnost vodi v vse ve~jo dru‘benoin gospodarsko razdeljenost, uni~evanjeokolja, v vojne in ogro‘anje planeta.Druga pot vodi v ~edalje ve~jo sklad-nost, gospodarsko in okoljsko uravnote-

‘enost, v zlato dobo miru,« je pred ~a-som izjavil Creme. V gibanju Share soprepri~ani, da je krivi~no in povsem ne-sprejemljivo, da ima, recimo, 225 najbo-gatej{ih ljudi na svetu skupno premo‘e-nje v vi{ini ve~ kot tiso~ milijard dolarjev,kar je enako letnemu dohodku najrevnej-{ih 47 odstotkov prebivalcev Zemlje.

Tudi drugi socioekonomski podatkiso skrajno zaskrbljujo~i: od 4,4 milijardeljudi, ki ‘ivijo v de‘elah v razvoju, sokar trije od petih brez osnovnih sanitarij,eden od treh pa nima rednega dostopado ~iste pitne vode ipd. Te velike razlikemed bogatimi in revnimi ogro‘ajo celot-no ~love{tvo, kajti socialni nemiri, dr‘av-ljanske vojne, kriminal, ilegalne migra-cije, medetni~ne in medverske napetostiter onesna‘evanje okolja, ki vsi ve~ino-ma izvirajo iz vse ve~je dohodkovne ne-enakosti, ne upo{tevajo meja med dr‘a-vami in kontinenti.

Ko bo ~love{tvo sprejelo na~elo delit-ve dobrin, menijo v gibanju Share, bovsaka dr‘ava izvedla popis svojega pre-mo‘enjskega stanja in potreb. Na podla-gi teh podatkov bo organizacija, ki bo stem namenom ustanovljena v okviruZdru‘enih narodov, racionalno in pra-vi~no med dr‘ave razdelila svetovne za-loge. Kot trdijo, na~rti za tak{en pro-gram redistribucije globalnega bogastva‘e obstajajo in samo ~akajo, da bo ve~ina~love{tva odlo~no zahtevala njihovouresni~itev.

Naslednja prednostna naloga bo za{-~ita in sanacija ‘e mo~no onesna‘enegaokolja. Za to bo treba, u~i Creme, vzpo-staviti svetovni gospodarski sistem, kibo temeljil na na~elih trajnosti in zadost-nosti, v nasprotju s sedanjim sistemomnesmiselne hiperprodukcije in razsipno-sti. Z uveljavitvijo pravi~nih gospodars-kih struktur bodo imeli ljudje po vsemsvetu vse mo‘nosti za ~loveka vredno‘ivljenje, posledi~no pa tudi za duhovnirazvoj.

Tako bo pod modrim vodstvom Mai-treje, so prepri~ani Creme in njegovi pri-vr‘enci, nastopila zlata doba ~love{tva.

Marko Osolnik

AVATAR VODNARJEVE VODE

Komplet JODJod so odkrili v vsakem organu

in tkivu ~love{kega telesa in je nujenza zdravje ‘leze {~itnice, kot tudi zajaj~nike, dojke in prostato …

V ~asu vse ve~je izpostavljenostistrupom vsi potrebujemo ve~ in nemanj joda, saj zagotavlja za{~itneu~inke pred obi~ajnimi strupi, kot stafluor in brom, pomaga pa tudi priizlo~anju svinca in ‘ivega srebra iztelesa.

Poleg joda na{e telo potrebujetudi jodid. Oba pa sta v pravemrazmerju vsebovana v Lugolovi raz-topini. Angle{ko podjetje HealthLeads UK izdeluje 12-odstotno Lugo-lovo raztopino po receptu dr. HuldeClark s 44 g joda in 88 g jodida v 1000ml destilirane vode.

Kdaj in zakaj naj bi si pomagali zLugolovo raztopino, pa je natan~noopisano v knjigi Jod – premi{ljenauporaba joda in Lugolove raztopine.

(Komplet je 10 % odstotkov ce-nej{i, kot ~e bi knjigo in Lugolovoraztopino kupili posebej.)

Cena: 29,50 €Informacije in nakup:

051/307 777 in www.misteriji.si.


Adamov koledar. To je ime zastarodavne kamnite monolite,ki jih je leta 2003 odkril Johan

Heine v pokrajini Mpumalanga na vzho-du Ju‘noafri{ke republike. Njihova sta-rost je po znanstvenih datiranjih oce-njena na najmanj 75.000 let. MichaelTellinger, znanstvenik in raziskovaleciz Ju‘noafri{ke republike, je razvozlalskrivnost verjetno najstarej{ih {e delu-jo~ih astronomskih kamenih formacijna Zemlji, zato jih je poimenoval karAdamov koledar. Tellinger verjame, dagre za ostanke izgubljene civilizacijeprvih ljudi, su‘njev, ki so v rudnikihiskali zlato za nezemljane Anunake, kiso jih gensko ustvarili in jim vladali.

Tellinger je ve~ kot petindvajset letpreu~eval prevode sumerskih glinenihplo{~ic ameri{kega raziskovalca Zecha-rie Sitchina (1920–2010) in je tudi on pos-tal prepri~an, da so Anunaki vplivali naizvor ~love{ke vrste in evolucijo ~love{-ke dru‘be. Ta nezemeljska civilizacijanaj bi pred 450.000 leti v iskanju zlatapri{la na Zemljo. Zasu‘njeno ~love{tvonaj bi v rudnikih pred ve~ kot 200.000leti za~elo izkopavati zlato za »bogovez neba«. Kameni Adamov koledar jezanj tudi dokaz, da je ‘e pred najmanj75.000 leti na jugu Afrike obstajala viso-ka kultura, ki je bila zmo‘na zgraditinatan~en astronomski koledar, ki {edanes to~no ka‘e son~eve obrate terpomladno in jesensko enakono~je.

NI RAZMETANOKAMENJE

Arheolo{ka lokacija odpira vpra{anjao prikriti zgodovini ~love{tva. Ko jeJohan Heine preletaval to podro~je, je ta-koj opazil, da ne gre za obi~ajno naklju~-no razmetano kamenje. Do odkritja tehmonolitov je petnajst let fotografiralkamene starodavne ru{evine iz zraka napodro~ju vse Ju‘ne Afrike. Tako je zbralstotine fotografij kamenih formacij. Znatan~nimi merjenji je ugotovil, da jekamenje razvr{~eno glede na gibanjesonca.

Tellinger je za~el arheolo{ko najdbopreu~evati leta 2007, ko je spoznal Hei-neja in mu je ta povedal za Koledar, kotga je tedaj sam imenoval. Tellinger jekameno formacijo prekrstil v Adamovkoledar, danes pa se bolj nagiba k imenu

Adamov koledar jeverjetno slu‘il kot nekak

transformator, ali napravaza teleportacijo.

NOVA ZGODOVINA, ANUNAKI

Su‘nji so v rudnikih iskali zlato za nezemljane Anunake

75.000 let star koledar

Odkritelj Johan Heine v sredini Adamovegakoledarja.

Adamov koledar v Ju‘noafri{ki republiki. 3D rekonstrukcija zgoraj levo prikazuje njegovopovezavo z ozvezdjem Oriona, podobno kot piramide v Gizi.

Fot

o sp

let

Fot

o sp

let

Fot

o sp

let

42 - APRIL 15 -

ZGODOVINA,KI JE NI

V U^BENIKIH

Knjiga odgovarja na vpra{anjao izvoru ~love{ke rase tako, daopisuje in razlaga stotine izko-panih predmetov, ki so jih vzadnjih dvesto letih izlo~ili izznanstvenega gradiva, ker seniso ujemali s prevladujo~imiznanstvenimi predpostavkami.Knjiga je sijajno znanstvenodelo in hkrati detektivka, jedokazni material o nevednostiznanstvenikov; sodba pa je se-veda prepu{~ena Vam, dragibralci, ki 256 strani debeloknjigo lahko najdete v knjigar-ni ali pa si jo naro~ite na dom.

KnjigoPrikrita zgodovina

~love{ke raselahko naro~ite po telefonu 01/549 17 92

ali e-mailu: [email protected] jo je mogo~e tudi v knjigarnah,

cena je 7,30 €.

Enkijev koledar, saj naj bi bil zapu{~inaAnunakov. Kdo je bil Enki, sledi v nada-ljevanju.

A Adamov koledar je bil verjetno lesredi{~ni kraj okoli deset milijonov ka-menih ru{evin v obliki krogov. Ene sovidne, druge prekriva zemlja. Le‘ijovzdol‘ cele Ju‘ne Afrike. Stare naj bi bileod dvesto do tristo tiso~ let. So tudi vBocvani, Mozambiku, Zambiji, vse doKenije in Jordanije. Po njegovem mnenjuje cela ju‘noafri{ka celina posejana skamenimi formacijami, potmi in kanali.Do te visoke {tevilke je pri{el s pomo~joposnetkov prek Googlovih zemljevidovin programa Google Zemlja ter ra~unal-ni{kih programov za statisti~ne izra-~une.

GPS IZGUBI POVEZAVONe gre za naselbine, temve~ za insta-

lacije, pravzaprav naprave, ki ustvarjajoenergijo in elektromagnetna polja prekmo~i zvoka. Tellinger po merjenju zvo~-nih frekvenc in elektromagnetnih poljznotraj Adamovega koledarja sklepa, daso po vsem tem ju‘noafri{kem delu sve-ta potekala obse‘na rudarska izkopava-nja. Za rudarjenje, iskanje zlata, naj biuporabili energijo, ki so jo proizvajali tikameni krogi. Izkori{~ali so torej na-predna znanja, tehnologija pa je temelji-la na siliciju in verjetno tudi na vodi.Tako so proizvajali energijo iz zvo~nihfrekvenc Zemlje.

Pri Adamovem koledarju je izmerildva ali tri interaktivna elektromagnetnapolja. Eno je delovalo vodoravno, drugoje izhajalo navpi~no iz zemlje med dve-ma kamenima blokoma proti nebu. Daje Adamov koledar verjetno slu‘il kotnekaka transformatorska naprava, pre-tvornik, ali naprava za teleportacijo, karje bilo verjetno povezano z izkopavanjizlata v velikih koli~inah, pa je Tellingermed drugim povedal v intervjuju zahrva{ko revijo Svjetlost.

Za Raum & Zeit pa je bil {e natan~-nej{i: »Ko stoji{ v eni od teh brez{tevil-nih formacij, ne ~uti{ le energijske mo~iteh kamnitih pri~. ̂ e z merilnimi instru-

menti vstopi{ v krog, se za~no dogajati~udne stvari. GPS naprava izgubi sate-litsko povezavo, v sredini pa izmeri{frekvence, ki {vigajo navpi~no v zrak do380 gigahercev. Kolikor mi je znano, panajvi{je frekvence, s katerimi dela ame-ri{ka vojska, dose‘ejo le 330 gigaher-cev.«

V sredi{~u nekaterih formacij pa je vglobini izmeril temperature, ki odgovar-jajo spodaj delujo~im vulkanom, tudi doosemdeset stopinj Celzija. Kateri »vul-kan« vre v globini pod kamnitimi for-macijami? Je spodaj generator, ki dajemo~ kamnitemu stroju na povr{ju?

Tellinger ne dvomi, da so Adamovkoledar in na milijone kamnitih formacijv Afriki arheolo{ki dokazi za Sitchinoveteorije o prikriti zgodovini ~love{ke rase,o nezemljanih Anunakih in njihovemizkopavanju zlata na obmo~ju, ki ga~esto imenujejo »Abzu«, kar pomeni »odkoder izhaja zlato«.

Ena od teh kamenih formacij je tudi

Zgoraj je ena od zelo {tevilnih kamnitihformacij v Ju‘ni Afriki. Spodaj MichaelTellinger ka‘e debelino njenih zidov in patinona kamnu, ki pri~a o njihovi veliki starosti.

Fot

o sp

let

Fot

o sp

let

75.000 LET STAR KOLEDAR


v kraju Veliki Zimbabve, ki je bilo naj-verjetneje osrednje mesto sumerskegabitja Enkija. Sumerska besedila na gline-nih plo{~icah ga opisujejo kot stvarnika~love{ke vrste, kar pravijo tudi staro-davna afri{ka izro~ila. Afri{ki ~uvar zna-nja {aman Credo Mutwa in drugi {ama-ni, ki prena{ajo znanje, staro ve~ tiso~let, namre~ pravijo, da je Enki tista poja-va, bog ali bitje, ki ga afri{ka izro~ilaopisujejo kot stvaritelja ~love{ke vrste.Ta isti Enki naj bi za~el tudi rudariti inje zato ustvaril ljudi. ̂ love{ki su‘nji najbi izkopavali zlato po vsej Ju‘ni Afriki.Slu‘ili naj bi Anunakom, kot jih ome-njajo sumerska besedila.

V Sitchinovem delu je eden najbolj{okantnih odlomkov prevoda sumers-kih glinenih plo{~ic: »40 sarov po priho-du na Zemljo (sar je obdobje enega ob-hoda planeta Nibiruja okoli njegovemati~ne zvezde, ki traja 3600 let) je Enkizgradil poseben opazovalni prostor na ro-bu strme pe~ine, globoko znotraj Abzu-ja, ki je bil v ravnini z njegovim prebiva-li{~em na severu in v ravnini z vrhovi.«

To je zelo natan~en opis lege Adamo-vega koledarja. Credo Mutwa pa pravi,da je bilo na tem mestu tudi ustvarjeno~love{tvo oziroma da je bilo »zasajeno«s posebnimi proslavami Anunakov.Mutwa meni, da je Adamov koledar vstarodavnem izro~ilu Zulujev poznankot Inzalo y’Langa, kar pomeni »zibelkaSonca, kjer se je nebo parilo z materjoZemljo«, torej tako, kot naj bi bogovi ust-varili ~love{tvo.

V tem odlomku Sitchin pi{e, da je bilEnkijev posebni opazovalni kraj v rav-nini z njegovim prebivali{~em na se-veru, kar za Tellingerja pomeni lokacijoVelikega Zimbabveja. Nahaja se natan-ko na severu od Adamovega koledarja.Naprej pa pi{e, da je bilo opazovalnomesto poravnano tudi z vrhovi. Tellin-ger meni, da se ti vrhovi nana{ajo napiramidne strukture v dolini pod kra-jem, kjer je Adamov koledar, ter da sonjihova medsebojna razmerja v zlatemrezu.

Adamov koledar in Veliki Zimbabve

sta v ravnini tudi z nilskim poldnevni-kom, planoto v Gizi, kjer je Velika pira-mida, ki je na 31-ih stopinjah zahodnezemljepisne dol‘ine. To pa je to~no nek-danji ni~elni poldnevnik, kar je dokaz,da so bile vse stare kulture v~asih medseboj povezane.

ORODJENOVEGA ZASU@NJENJA

Tellinger je {e prepri~an, da je izgublje-no civilizacijo v Ju‘ni Afriki uni~il biblij-ski vesoljni potop. Nedavno je na{el mor-ske {koljke v eni od ru{evin na vrhu gore,kar je zanj dokaz, da je bila tam poplava,ki je z blatom in peskom prekrila ve~inood milijonov ru{evin, zato danes vidimole njihov manj{i del. Pristavlja, da je bilpo vesoljnem potopu ljudem predstav-ljen denar kot orodje novega zasu‘njenja,ki je zamenjal prej{nje fizi~no zasu‘njenjezaradi izkopavanja zlata.

Izvor ~love{ke vrste in izginule civili-zacije na tleh Ju‘ne Afrike so ga privedletudi do filozofije kontribucionizma. Toje starodavna afri{ka filozofija ubuntu,kjer so bile skupnosti slo‘ne v korist vsa-kega ~lana, namesto denarnih koristi inpremo~i posameznika znotraj skupno-sti. O tem med drugim pi{e v svoji knjigiUbuntu (UBUNTU Contributionism – ABlueprint For Human Prosperity). V njejje predstavil novo paradigmo za razvoj~love{ke dru‘be, ki ne temelji ve~ nadenarju.

Tellinger {e meni, da so se pred okoli

60.000 leti prvi ljudje za~eli seliti iz Afri-ke ter da so poselili preostanek sveta.Za primerjavo in v razmislek naj na kon-cu {e spomnimo, da so slovenski arheo-logi v jami Divje Babe I na Cerkljanskemodkrili neandertalsko ko{~eno pi{~al, kije dokazano najstarej{e glasbilo na sve-tu, staro od 55.000 do 65.000 let. So tuditi, ki so igrali nanj, bili potemtakem po-tomci su‘njev, ki so v rudnikih iskalizlato, ali pa je na Zemlji vzporednopotekala {e kaka evolucija ~love{kevrste?

Anja Dra{ler

Knjigo »Ubuntu – na~rt za razcvet ~love{tva– razkritje globalne bankirske prevare« vhrva{~ini lahko naro~ite na Misteriji.si.

Fot

o sp

let

75.000 LET STAR KOLEDAR

44 - APRIL 15 -

Francija ‘e od oktobra 2014 do‘iv-lja val skrivnostnih pojavov nadsvojimi jedrskimi elektrarnami,

saj mnogi o~ividci nad njimi opa‘ajoprelete neznanih lete~ih plovil, poro~anovinar Robert Fleischer iz nem{kegaExoMagazin.tv. Denimo, od 7. oktobrado konca novembra lani so NLP-jeopazili nad sedemnajstimi nuklearka-mi, le pet jih tedaj ni poro~alo o kak{-nih nenavadnih pojavih na nebu nadnjimi. Francija je bolj kot katera kolidruga dr‘ava odvisna od proizvodnjeelektrike iz nukleark, saj pri njih jedr-ska energija najbolj cveti, zato je pre-plah nastal tudi v najvi{jih politi~nihkrogih dr‘ave. NLP-je pa videvajo tudinad jedrskimi elektrarnami v Nem~iji.

Vendar pa se, kot je obi~ajno ob takihdogodkih, politika zavije v molk zaradipoliti~nih razlogov in da ne zmotijo po-teka raziskave. Prav tako mol~ijo upravenukleark. V javnost zato ni pricurljalanobena konkretna informacija, kaj naj bi

bili lete~i objekti, ki spominjajo na brez-pilotna letala – drone. Tudi {e ni nobeneuradne fotografije ali videoposnetka, ~e-prav fotografije in posnetki nenavadnihpojavov nad jedrskimi objekti sevedaobstajajo.

Po poro~anju francoskih medijevraziskovalci pojavom {e niso pri{li dodna. Bega jih, kako je mogo~e, da so ne-navadna plovila videli ob isti uri nad ve~nuklearkami hkrati, ~eprav so med sebojoddaljene tudi po ve~ sto kilometrov.

V javnosti je spregovorila tudi fran-coska ministrica za okolje SégolèneRoyal, ki je povedala, da ti dronom po-

dobni lete~i predmeti ne ogro‘ajo dr‘av-ne varnosti, da pa {e niso ugotovili, zakaj gre.

KDO STOJI ZA TEM?Teorij, kaj se dogaja, je seveda ve~.

Od tega, da naj bi bilo to maslo amaters-kih pilotov, ki preletavajo objekte, ~e-prav so tako v Franciji kot Nem~iji no~nipreleti prepovedani. Druga teorija je, danaj bi {lo za nekak{no vohunjenje; tretja,da naj bi za tem stali okoljevarstveniki,ki sku{ajo opozoriti na nevarnost jedrs-kih elektrarn – Greenpeace je v svoji{tudiji ‘e leta 2010 opozarjal, da bi lahkobile jedrske elektrarne v prihodnosti tar-~a teroristi~nih napadov.

Ufologi ali raziskovalci NLP-jev pa‘e leta trdijo, da na{e jedrske elektrarnein jedrski programi nasploh zelo zani-majo nezemeljske obiskovalce ter daNLP-je vedno znova opa‘ajo v bli‘ininukleark. Ali morda bdijo nam nami, da

NEZNANI LETEÎ PREDMETI

Kaj se dogaja na nebu nad francoskimi in nem{kimi jedrskimi elektrarnami?

NLP-ji nad nuklearkamiNLP-je so videli ob isti uri

nad ve~ nuklearkamihkrati, ~eprav so med

seboj oddaljene tudi pove~ sto kilometrov.

Svetlobni pojav 26. 11. 2011 ob 20,15 nad stolpom za izpuhe v okviru nem{ke jedrske elektrarne Neckarwestheim. Na levi je fotomonta‘a, nadesni pa dejanska fotografija dogodka.

Fot

o In

{titu

t za

tehn

i{ke

NLP

-raz

iska

ve


ne naredimo kak{ne neum-nosti in planeta ne po‘enemov zrak?

Francoski urad za ufolo-gijo GEIPAN je ‘e leta 2012opozoril na pove~ano {tevilovidenj NLP-jev v bli‘ini jedrs-kih naprav. Gre za pojav, kiso ga za~eli najprej opa‘ati vZDA v petdesetih letih prej{-njega stoletja. Zlasti so jih vi-devali v obdobju hladne voj-ne nad ameri{kimi, britanski-mi in tudi ruskimi voja{kimiopori{~i, kjer so razvijali jedr-sko oro‘je. Kot so razkrilinekdanji strogo zaupni doku-menti, so enkrat nezemljanideaktivirali vse ameri{ko je-drsko oro‘je, je v javnosti po-vedal ufolog Robert Hast-ings, upokojeni uradnik ame-ri{kih zra~nih sil.

TUDI V NEMÎJIGerhard Gröschel iz nem-

{kega In{tituta za tehni{keNLP raziskave preu~uje po-snetke NLP-jev, tudi nad nu-klearkami. V bli‘ini jedrskeelektrarne Neckarwestheim vNem~iji je ‘e pred tremi letinamestil posebno samodejnosnemalno napravo, da bi na-njo ujel kak nenavaden lete~iobjekt na nebu. Uspeli so mu ‘eodli~ni posnetki. Na ExoMa-gazin.tv je pokazal fenome-nalen posnetek NLP-ja z dne4.1.2011 ob 2,40, ki si ga lahkoogledate na spletni povezavigoo.gl/eLGeDW. Nenava-den lete~i svetlobni objekt seje v nekaj sekundah opti~nopove~al za trikrat, kar bi biloza letalo nemogo~e. Pozor-nost vzbuja tudi nepravilnaosvetlitev, ki se je spreminjalas 0,5-sekundnim do z 2,5-sekundnim premorom.

Anja Dra{ler

NLP-JI NAD NUKLEARKAMI

Pisali smo preddvajsetimi leti

Misteriji {t. 20, marec 1995

V Pozzolengu, majh-nem kraju v okoliciitalijanske Brescie,

so se v neki stari dru‘inskihi{i dogajale ~udne stvari.Hi{a je stala v neposrednibli‘ini obzidja nekega ime-nitnega srednjeve{kega gra-du. V eni od sob je stalo sta-ro motovilo za zvijanje vol-ne v {trene. Pono~i, ko je bilasoba zaklenjena in ni bilo vnjej nikogar, je bilo iz sobesli{ati ropot motovila, ki ganih~e ni poganjal. V okolicigradu pa so ve~krat z grozoopazovali sprevode du{ umr-lih.

Procesije mrtvih du{ sodel izro~ila {tevilnih evrops-kih ljudstev, le da jih druga~eimenujejo. Kot re~eno, so pre-bivalci Pozzolenga te procesijepogosto videvali. Bili so precejzaskrbljeni, zato so si zanjeprizadevali najti neko razum-sko razlago. Predpostavljaliso, da gre za neke vrste kine-matografske projekcije v eter.A ta razlaga ni sprejemljiva,kajti v tistih ~asih, konec de-vetnajstega stoletja, {e niso po-znali tridimenzionalnih teh-nik z laserskimi ‘arki.

Pa se povrnimo v daljnoleto 1500. Slove~i pridigarGeiler von Kaisersberg je za-trjeval, da se je med »bo‘i~-nimi kvatrami« pojavila »div-ja mno‘ica«, ki so jo sestav-ljali prezgodaj umrli, denimomladi vojaki v bitki. Njihovedu{e so bile prisiljene tavatinaokrog, dokler ne bo napo~il

~as, ko bi umrli naravne smr-ti.

Tudi du{e samomorilcevnaj bi po mnenju francoskegaokultista Gérarda Encausseaimele podobno usodo vse dodne, ko bi sicer umrle narav-ne smrti. Ker pa je {lo v temprimeru za krivdo, naj bi du-{e samomorilcev trpele praveTantalove muke. Samomori-lec naj bi ostal povezan s tis-tim telesom, za katerega jemislil, da ga je za vedno za-pustil, in trpel ve~no lakoto in‘ejo.

Stare kronike pi{ejo, danaj bi tudi leta 1500 videvaliprocesije mrtvih du{ v Bur-sebergu na Tirolskem. Du{enaj bi se pojavljale ob ~etrtkihin sobotah pono~i. Ali gretukaj za psihometrijo, ali paza du{e umrlih, ki so zaradirazli~nih razlogov {e vednopovezane z zemeljskim ‘iv-ljenjem? Ali pa vsi omenjenipojavi spadajo v dru‘ino fe-nomenov nadlegovanja?

Omenjenim opisom sta svo-je nedvomno dodala tudi ljud-sko izro~ilo in pri starej{ihdogodkih ~as. Pa vendar, po-smehovati se tem skrivnost-nim dogodkom in ljudskemuizro~ilu, pa naj bo to folklor-no, magi~no ali paranormal-no, ne da bi sku{ali dojeti nje-gov pomen, pa~ ne gre.

R. M.

20 LET MISTERIJEV

Procesije du{ so del {tevilnih evropskih ljudskih izro~il

Sprevodi du{

Med prvo svetovno vojno naj bibritanski ~astniki v bli‘ini Azin-courta videli stare viteze, ki sospremljali njihovo kolono; pozne-je so jih poimenovali »Angeli izMonsa«. Ko je nek novinar o temobjavil domi{ljijsko zgodbo, so joljudje pograbili in kljub novinar-jevemu nasprotovanju se je splet-la legenda o angelih, ki so priMonsu Angle‘em prisko~ili napomo~ v bitki proti Nemcem.

Fot

o sp

let

46 - APRIL 15 -

Plevelnica Ljubica – bakreno orod-je za odstranjevanje plevela jenov izdelek pod slovensko bla-

govno znamko Osti Jarej, ki jo razvijaToma‘ Kvasnik iz Radovljice, skupajz doma~imi obrtni{kimi mojstri. Ba-kreno orodje je pri vrtnarjenju v svetupriljubljeno zadnjih dvajset let, njego-vi uporabniki pa poro~ajo tudi o zatretjino pove~anem pridelku ter vidniodpornosti in vitalnosti rastlin.

Plevelnica Ljubica se je tako pridru‘i-la ‘e zajetni zbirki bakrenega orodja Ostijarej, v kateri so ‘e velika motika, dvemanj{i motiki – kopulji z roglji na dalj-{em in kraj{em ro~aju, dva razli~na tro-prsta, sadilni klin in prekopalnik. Vseorodje je iz masivnega brona, zlitine iz92 % bakra in 8 % kositra, in ima ro~ajeiz slovenskega lesa. Pred kratkim se jebakreni vrtni dru{~ini pridru‘il {e srpza rezanje vrtnin, zeli{~, ‘ita in sadja.

V OBLIKI SRCAVelika prednost plevelnice v

obliki srca je, da se z njo pov-sem pribli‘amo rastlini in z nje-nim ostrim robom spodre‘emoplevel globoko v prsti. Oblikasrca je morda ena od najbolj{ihoblik tega orodja. Ko namre~krivuljo na vrhu srca na plevel-nici prislonimo do rastline, po-~asi pritisnemo navzdol skozizemljo in s tem natan~no odre-‘emo in odstranimo plevel obrastlini. Ob tem pa s pomo~jobakrenih ionov iz bakrenegaorodja {e obogatimo zemljo inrastline. Baker v zemlji ustvariplast mikroelementov in ne od-vaja energije oziroma ionov ka-kor ‘elezo.

S plevelnico delamo hitreje in bolju~inkovito kot z motiko ali kopuljo terz njo tudi bolje razrahljamo in prezra~i-mo zemljo. Do oblike srca za to bakrenoorodje Toma‘ Kvasnik ni pri{el naklju~-no; poglavitna je bila intuicija njegove‘ene Tine. Zasnoval jo je iz oblike cveta‘ivljenja, simbola svete geometrije. Priizdelavi tega orodja pa je, tako kot privseh ostalih iz svoje zbirke, uporabiltudi pravila zlatega reza.

Zanimivo je, da se zemlje, ki je obde-lovana z bakrenim orodjem, pol‘i naveliko izogibajo. In zakaj?

»Danes je ve~ina de‘ja kislega, ker jev zraku toliko umazanije. Tla so zatokroni~no zakisana. Ko se pol‘i plazijopo tleh, za seboj pu{~ajo sled. ̂ e to sledzberemo skupaj, dobimo ~isti kalcij.Narava pol‘e naseli pa~ tja, kjer je zanjeugodno okolje, zato je zdaj po na{ihvrtovih toliko teh ‘ivalic. Prst namre~regenerirajo, jo razkisajo. Vrtnarji, ki pauporabljajo bakreno orodje, so imeli lani

pol‘ev zelo malo ali ni~. Taka zemlja jimnamre~ ne di{i, saj jo bazi~no naredi ‘ebaker,« pojasni sogovornik.

A prst z obdelovanjem tudi po{kodu-jemo. Ve~ino energije zato zemlja potro-{i za celjenje povrhnjice in samoobnav-ljanje. [ele ko se zaceli, lahko da energijorastlinam na njej. Ker pa baker zelo hitroceli zemljine rane, se prst zelo hitroregenerira. Rastline, ki rastejo v njej,tako dobijo vi{ek njene energije, zatoveliko bolje obrodijo in so bolj odporne.

NEUNI^LJIVOZakaj vse je torej na vrtu koristno

uporabljati bakreno orodje? Ker dvi-guje odpornost rastlin in zvi{uje njihov‘ivljenjski potencial. Bogati zemljo zredkimi elementi. Prepre~uje oku‘berastlin. Alkalizira substrat. Omogo~arazvoj celi~ne membrane rastlin. Orod-je je tudi dolgo‘ivo, domala neuni~-ljivo. Se ne iskri in ni stati~no, ne rjavi.Ima nizek koli~nik trenja. Ionizira po-

vr{insko vodo.Namenjeno je uporabi na

kultivirani rodovitni zemlji, zazelenjavne in cvetli~ne vrtove,gredice, v vinogradih, parkih intudi za obdelavo kultiviranihnjiv. Kvasnik zelo priporo~anjegovo uporabo tistim, ki zem-ljo obdelujejo po na~elih per-makulture in biodinamike, sajomogo~a ne‘no in skrbno nego,hitro celjenje povrhnjice zemljein se dobro dopolnjuje z ekolo{-kimi in agrohomeopatskimipripravki. Baker blagodejnovpliva tudi na zadr‘evanje vo-de v tleh, kar je izredno po-membno ob su{i.

Ana [vigelj

NOVO KMETOVANJE

Ve~ji pridelek in ve~ja odpornost ter vitalnost rastlin

Celi zemljo, odganja pol‘e

Toma‘ Kvasnik s plevelnico Ljubico, ki ga je, tako kot ostalo nje-govo bakreno orodje, mo~ naro~iti na misteriji.siali 051/307 777.

Fot

o A

. [vi

gelj


Tja{a Zupan~i~*Spol: ‘enskiStarost: dvaintrideset letZa~etek te‘av: leta 2014Zdravstvena diagnoza:multiformni glioblastomIV. stopnjeZdravljenje: klasi~namedicina, u‘ivanjekonopljine smole,terapija D9Po~utje danes: Pravi, da jeodli~no.

*041/844 245 Foto

Dob

rin

Tav~

ar

Zdiagnozo »multiform-ni glioblastom«, ki jeobi~ajno smrtna ob-

sodba, se Tja{a Zupan~i~,diplomirana ekonomistka izLjubljane, ‘ena in mati dvehotrok, ni sprijaznila. Po kla-si~nem zdravljenju s kemo-terapijo in obsevanjem, ki joje pripeljalo v slepo ulico, seje odlo~ila za zdravljenje skonopljino smolo in narav-no D9 terapijo zdravilca Dra{-ka Dimnika, ki temelji na~i{~enju telesa, zdravi pre-hrani, prehranskih dodatkihin zdravljenju celic z ustrez-nimi frekvencami. Zadnji iz-vidi so b. p., v glavi nisoodkrili nobenih patolo{kihsprememb.

»Za~elo se je lani marca zepilepti~nim napadom. Biloje v petindvajsetem tednunose~nosti in sem {la takoj nanevrolo{ko kliniko. Pregleda-li so me in mi dali napotnicoza EEG s sumom na epilep-sijo. êz nekaj dni sem {la napregled k svoji ginekologinjipreverit, ~e je z otrokom vsev redu. Opazila je, da imampove{en ustni koti~ek in meje {e enkrat napotila na nevro-lo{ko. Tam so naredili slika-nje z magnetno resonanco,kjer so odkrili tumor velikosti{tiri krat {tiri centimetre. Za-~etna diagnoza je bila tumor,sum pa so imeli na nizki sta-dij glioma,« pove Tja{a Zu-pan~i~.

Na nevrolo{ki kliniki so jozadr‘ali pet dni, naredili so ji

krvne preiskave in jo poslalina ultrazvok trebu{ne votli-ne. Vse je bilo b. p. Za~eli soz uvajanjem antiepileptikov.Pri tako imenovanem grandmal epilepti~nem napadu jebila namre~ nevarnost, da bipri plodu pri{lo do hipoksije.Tri tedne ni imela nobeneganapada, potem pa so se spetpojavili, zato so postopnopove~evali dnevni odmerekantiepileptikov na najvi{jegadovoljenega, dvakrat dnevno1500 gramov. Hkrati so jospremljali na ginekolo{ki kli-niki. Rizi~na nose~nost se jekon~ala sre~no, maja je rodilazdravega fantka.

za je bila glioblastom ~etrtestopnje, prognoza pa samo {e14 do 16 mesecev ‘ivljenja.Ko si je opomogla od prvega{oka, je nekje globoko v sebislutila, da ta napoved zanjone velja. Na sliko si je tudi na-lepila Einsteinov rek, iz kate-rega je ~rpala mo~: »Ko vsivedo, da ne~esa ni mogo~enarediti, se pojavi nekdo, kitega ne ve in to naredi.«

Napotili so jo naprej naonkolo{ki in{titut, kjer so jozdravili z obsevanjem (30 × 2Gy). Obenem je prejela kemo-terapijo v kapsulah Temodal.V sredini septembra je zaklju-~ila prvi ciklus – od predvi-denih vsaj {e {estih. Pred kon-cem so ji zelo padli limfocitiin levkociti in so ji zato pred-pisali antibiotik Primotren, kipa je stanje samo {e poslab{al.Spoznala je, da je, kot samapravi, kemoterapija velikakatastrofa, saj ~loveka uni~ujepri ‘ivem telesu. Nadaljnjezdravljenje po klasi~ni meto-di je odklonila.

KONOPLJINA SMOLA

Avgusta je za~ela z u‘i-vanjem konopljine smole. Zmo‘em sta {la na posvet gle-de odmerjanja. Za~ela je ssmolo v velikosti ri‘evegazrna, ki jo je raztopila zve~ernad zgornjimi zobmi. Postop-no je odmerek zvi{evala, koli-kor se ji je dvigovala toleran-ca. Pri{la je na odmerek pet

POTI DO ZDRAVJA

^rna napoved se ni uresni~ila

Mo‘ganskega tumorja ni ve~

PROGNOZA:[E DOBRO LETO

@IVLJENJAPredstojnica Klini~nega

oddelka za perinatologijo naGinekolo{ki kliniki UKC vLjubljani se je zavzela, da sojo ~im prej vzeli na nevroki-rur{ki pregled. Junija je bilana pregledu, julija pa so jioperativno odstranili tumor.Po operaciji ji je nevrokirurgpovedal, da gre najverjetnejeza nizko stopnjo tumorja inda predvidoma ne bo ve~jihte‘av. A patohistolo{ki izvidiso pokazali druga~e, diagno-

Z diagnozo »multiformni glioblastom«,ki je obi~ajno smrtna obsodba, se nisprijaznila; nekje globoko v sebi je

slutila, da ta napoved zanjo ne velja.

48 - APRIL 15 -

do {est zrn trikrat na dan, a je bilo pre-ve~, zato je potem pre{la na sve~ke.

Sredi avgusta je za~ela tudi z narav-nim alternativnim zdravljenjem pri Dra{-ku Dimniku, ki je veliko prostovoljnodelal po in{titutih in bolnicah po svetu– v Indiji, Tibetu, Novi Zelandiji, Japon-ski, Rusiji, [vedski … Zdravi s frekven~-no terapijo, spremembo prehranjevanjain prehranskimi dodatki. Svojo terapijoje poimenoval D9 po svojem imenu innjenih devetih korakih. Prvi {tirje temelj-ni koraki so ~i{~enje telesa; to se za~ne shidrokolonskim ~i{~enjem debelega ~re-vesa in temeljitim o~i{~enjem notranjihorganov – jetra, ledvice, ‘ol~, ‘elodec,tanko in debelo ~revo, plju~a in antipa-razitni program z zeli{~nimi pripravki.

Pri terapiji je klju~no, da se zakisa-nost telesa spremeni v bazi~nost, sajrakave celice v bazi~nem okolju in prizadostni koli~ini kisika v celicah nemorejo pre‘iveti. Temu je prilagojenavsa prehrana in dodatki. Tja{a vsak dan

~utila nobene volje do ‘ivljenja, v glavinaredijo huje kot zelo veliki odmerkikonoplje … Odmerek je nato za~elapostopno zmanj{evati, zdaj u‘iva le {edvakrat dnevno 250 gramov.

Po~asi zaklju~uje {estmese~ni pro-gram pri Dra{ku. Potem bo ‘ivljenjskislog, ki ji je prinesel zdravje, ohranjala{e naprej, s tem da bo u‘ivala nekolikomanj prehranskih dodatkov. Glede nasedanje po~utje in energijo je prepri~ana,da je vse v redu. Konopljino olje bojemala {e do aprila, in sicer gram na dan,nato sledi {e leto dni vzdr‘evalna doza– to je gram na mesec.

IZKU[NJA BOLEZNIJE PRINESLA

PREOBRAZBOIzku{nja bolezni ji je prinesla veliko

preobrazbo. »Veliko bolj mirna sem inenako tudi vsi dru‘inski ~lani, ne raz-burjamo se zaradi malenkosti, nepo-membnih stvari. Veliko ve~ se nam do-gaja, skupaj u‘ivamo, dru‘ina je naprvem mestu, dru‘enje, dobri odnosi,pomo~ so~loveku.« Glede vzroka zasvojo bolezen pa je pri{la do slede~egaspoznanja:

»Mislim, da se vse, kar se ti zgodi,zgodi z namenom in ker si to sam prikli-~e{. Vse, kar daje{ v vesolje, se ti vrnenazaj, tako negativno kot pozitivno.Pred leti sem kadila, u‘ivala sladkarije…, svoje je naredil tudi stres. Saj tudizdaj {e kdaj pride do stresnih situacij,ampak to pride in gre, ne dotakne sedu{e. Dojemanje vsega skupaj se jespremenilo. Pomiriti se mora{ s svojoboleznijo, skupaj z njo sodelovati in itinaprej. ̂ e se postavi{ v vlogo ‘rtve, bo{‘rtev tudi ostal. ê pa se bori{, bo{ozdravel. Glioblastom je ponavadi ta-koj{nja smrtna obsodba. Ampak nezame. Nisem vedela, da se ga ne dapozdraviti, pa sem ozdravela. Voljo jetreba imeti, najti energijo v sebi … Otrociin mo‘ so mi bili pri tem zelo velikamotivacija.«

Andreja Paljevec

za~ne zjutraj na te{~e s pitjem gline,zeolita in sode bikarbone ter posebneganapitka iz kurkume, limone, popra inolivnega olja. Vsakodnevno u‘iva vita-mine B12, B15, B17, naravni C vitamin,multivitaminske tablete, selen, cink,kalijev askorbat z ribozo …

êz dan pije hladno stiskano olje ~rnekumine, olje mareli~nih jedrc, konop-ljino in laneno olje. Iz prehrane je izlo~ilavse bele strupe – sladkor, belo moko, solin mleko. Prehrana temelji na zelenjaviin sadju, ‘itih, stro~nicah. Glutena neu‘iva. U‘iva lahko tudi belo pusto mesoin ribe, od mle~nih izdelkov pa v zelomajhnih koli~inah kefir in kozje mleko.

LASJE SPET RASTEJOOd prehranskih dodatkov redno u‘i-

va tudi imuno-f-komplex – ampule zadvig imunskega sistema, ki so jih za pri-mer jedrske vojne razvili ruski znanstve-niki. Vsebino ampul si vbrizgava vmi{ico. Njihov u~inek je opazila pred-vsem v rasti las, ki so zaradi kemotera-pije in obsevanja odpadli, in tudi v bolj-{em po~utju in pove~ani energiji.

Zanimiv dodatek je mineral zeolit, kije eden najmo~nej{ih antioksidantov. Toje prah, ki ga dodaja v vodo, v kefir ali~aj. Pomembno je, da je pravilno mletna manj kot dva mikrona. Ko gre skozitelo, nase ve‘e vso umazanijo, te‘kekovine, ki se potem izlo~ijo iz telesa.

Dra{ko ji je naredil tudi terapijo naglavi s pritiskom na dolo~ene akupre-surne to~ke. Januarja je bila na kontrol-nem pregledu na slikanju z magnetnoresonanco s kontrastnim sredstvom, kije pokazalo, da v glavi ni nobenih pato-lo{kih sprememb. Kar se je obarvalo, sobile samo posledice obsevanj, drugo paje bilo vse v redu.

Epilepti~nih napadov po operaciji niimela ve~. [e vedno jemlje antiepilep-tike, za katere pravi, da so zdravila zmo~nimi stranskimi u~inki, pu{~ajoposledice in tudi odtegnitveni sindrom,ki je lahko zelo hud. Ko je za~ela jematiantiepileptike, je bila depresivna, ni

MO‘GANSKEGA TUMORJA NI VE~


Nenavadna doìvetja

Vabilo k pisanjuMnogim med nami se je è pripetilo kaj nenavadne-ga. Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~a-nje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ...in napisano po{ljite na: Misteriji, Cigaletova 5, 1000Ljubljana, ali [email protected] - najbolj{e prispev-ke bomo objavili. Nagrada za objavljen prispevek jepolletna naro~nina na revijo Misteriji.

Ilust

raci

ja M

ilo{

Lukm

an

Moj o~e je umrl pred petnajsti-mi leti in ga skoraj nikoli nesanjam, razen takrat, ko mi

ho~e kaj povedati. Tako se je zgodilokar nekajkrat, a so tudi take stvari,ki bi jih rada delila z drugimi in mo-go~e zanimajo {e koga.

Tako je moj o~e neko~ pri{el k meniv sanjah, ampak zelo ‘ivo. Med drugimmi je povedal, da so du{e, ki tudi naonem svetu ne odpustijo in vle~ejo na-prej sovra{tvo oziroma gorje. Reklasem, da sem sama vedno mislila, da nadrugem svetu mislimo druga~e in vseodpustimo. »Da,« je rekel, »lahko, a navi{jih ravneh bivanja. Du{e v na{emsvetu ‘ivijo na razli~nih ravneh. Te rav-ni si prislu‘i{ na zemlji, v onstranstvusamo posku{a{ popraviti napake, vseostalo se dogaja na zemlji, tudi pla~e-vanje slabih stvari, ki jih naredimo; topla~amo, ko se utelesimo spet na zem-lji, to pa traja lahko tudi sto let. Pravtako se nam {tejejo dobre stvari v na-slednjih ‘ivljenjih. Z dobrimi stvarmi,

dobroto in po{tenostjo ter potrpljenjemna zemlji si lahko prislu‘imo ~im vi{joraven v onstranstvu.«

Povedal mi je, da sem kar nekajnapredovala v tem ‘ivljenju na ravnehbivanja in naj tega ne zapravim, ker selahko tudi to zgodi. Vpra{ala sem ga, ~eje mogo~e tudi, da nazadujemo, in po-vedal mi je, da se tudi to lahko zgodi.

Vpra{ala sem ga, na kateri ravni jeon, in mi je povedal, povedal mi je tudiza nekaj na{ih bli‘njih sorodnikov inprijateljev.

Vpra{ala sem ga, katere so te ravnibivanja, kjer ni ve~ sovra{tva in zamer.Rekel je, da so to nebesa, mogo~e dese-ta raven bivanja. Potem mi je rekel, daje za sedaj dovolj in naj bom taka {enaprej, pa bo v redu.

Sama sem potem razmi{ljala, da jedeseta raven bivanja tista, ko re~emo,da dose‘emo nirvano in se nam ni tre-ba ve~ utelesiti, razen kadar to samiho~emo.

Verica

To je knjiga, ki razlaga, kako tis-to, za kar zaprosimo, tudi dobimo.

Branje nam odkriva zakone, kivladajo Vesolju, in nam razlo‘i,kako jih lahko uporabimo v svojprid. Ko knjigo preberemo, razu-memo, kaj se dogaja v na{em ‘iv-ljenju in ‘ivljenju ljudi, s katerimise dru‘imo. To nam omogo~a, daza‘ivimo ‘ivljenje, kakor se namzdi najbolj{e.

Knjiga nam pomaga radostnobiti, po~eti ali imeti, karkoli si‘elimo.

V knjigarni www.misteriji.sistane knjiga Zakon privla~nosti

pol manj kot v knjigarni.Namesto 22,90 € boste pla~ali

le 10 €. Knjigo si lahko naro~itetudi po telefonu 051/307 777.

Deseta raven bivanja

ZakonPrivla~nostiOsnove Abrahamovega nauka

Prosimo in dobimo!

AKCIJA

10 €AKCIJA

10 €

50 - APRIL 15 -

Nove knjigeNove knjigeNove knjigeNove knjigeNove knjige

Re{ite si zdravje ali celó‘ivljenje z MMS-om,ionom klorovega dioksidaAvtor: Jim HumbleZalo‘ba: ARA zalo‘baObseg: 260 straniFormat: 12,5 × 19,5 cmVezava: bro{iranoCena: 19,90 €Informacije o prodaji: 051/307 777Vsestransko mineralno dopolniloMMS, ve~ kot pet milijonov ljudipo vsem svetu ga je ‘e uporabilo,deluje v nekaj urah. Po jemanjuMMS-a se ljudje obi~ajno pozdra-vijo v petih dneh; bolezni in drugabolezenska stanja preprostoizginejo.Ve~ kot sto let so po klinikah inbolni{nicah uporabljali aktivnesestavine v tem dodatku, da sorazku‘evali bolni{ni~na tla, mize,opremo in drugo. Zdaj lahko tamo~ni uni~evalec izkoristi na{imunski sistem, da varno uni~ipovzro~itelje bolezni v telesu.Prav presenetljivo je, da imunskisistem ob pravilnem jemanjuMMS-a uni~i le tiste klice,bakterije in viruse, ki so telesu{kodljivi. MMS ne vpliva nakoristne bakterije v telesu niti nazdrave celice. Je ena takihkemikalij, kot jih proizvajaimunski sistem v telesu, da vnjem uni~i patogene in druge{kodljive mikroorganizme.MMS je najbolj{a re{itev za vse

bolezni in tegobe ~love{tva. Nizdravilo. Na imunski sistem delujekot superpolnilec, zato ni name-njen zdravljenju dolo~ene bolezni;ugotovili so, da izbolj{a imunskisistem do te stopnje, da ve~inobolezni premaga v manj kot{tiriindvajsetih urah.MMS uni~i mikroorganizme,vklju~no z virusi, bakterijami,glivicami, plesnimi, kvasovkami inparaziti, ki povzro~ajo razli~nebolezni, oksidira te‘ke kovine vtelesu, nevtralizira strupene tujesnovi …V knjigi so tudi natan~na navodila,kako lahko ta dodatek pripravimosami v svoji kuhinji z zlahkadosegljivimi sestavinami.

Tolte{ka pot rekapitulacijeAvtor: Victor SanchezPrevedel: Andrej GrabnarZalo‘il: PrimusFormat: 14 × 22 cmObseg: 194 straniVezava: bro{iranoCena: 19,90 €Knjiga nam razkriva mo~notehniko brisanja ponavljajo~ih se~ustvenih konfliktov in trdovratnihnegativnih vzorcev, ki soposledica travm iz preteklosti.Avtor Victor Sanchez zajemaznanje od domorodnih ljudstev

Mehike. Preto~il ga je v knjigo, spomo~jo katere se nau~imo, kakoje mogo~e znova obiskati trav-matske ali mu~ne dogodke izna{e preteklosti, da smo potemobnovljeni, na novo energiziraniin ozdravljeni po{kodb, ki jih vnas pustijo slabe izku{nje.Knjiga je nastala iz izku{enj; jerezultat dolgoletnih raziskavsamozdravljenja energijskegatelesa, ki povzro~i velike spre-membe in prinese koristi v‘ivljenje bralca, ki jo preu~i.V prvem delu je opisna teorija, vdrugem je zgolj praksa. Tehnikezdravljenja je avtor povzel izpradavne tolte{ke prakse,vklju~uje pa tudi prakse, ki jih {evedno izvajajo domorodni ljudjeMehike, denimo ljudstvoWirrarika.V tej knjigi opisan postopek,imenovan rekapitulacija, je na~insamozdravljenja, ki ga izvedemotako, da o‘ivimo dogodke iz svojepreteklosti. Za dosego cilja jepotrebnih deset korakov. Knjigaponuja osebni program; kakodolo~imo prostor in ~as ter urniksamozdravljenja, kako obnovimostrast za ‘ivljenjem.

Velika knjigao Angelskem tarotuAvtor: Doreen Virtue in RadleighValentinePrevedel: Jernej ZoranIzdal: PrimusFormat: 14 × 22 cmObseg: 314 straniVezava: bro{iranoCena: 24.90 €Kako uspe{no uporabljamo tarot,za katerega pravijo, da je osupljivpripomo~ek napovedovanjaprihodnosti? Kaj pomenijosimboli, kaj moramo vedeti opostavitvah in kako natan~nopreberemo sporo~ilo angelov? To

so vpra{anja, na katera v svojiknjigi natan~no odgovarjataavtorja Velike knjige o Angelskemtarotu. Natan~no in razumljivopredstavljata zgodovino tarota,nastanek in osnove Angelskegatarota, besedi{~e tarota, veliko inmalo arkano, pomen setov ognja,vode, zraka in zemlje, nadangele,angelska {tevila in astrolo{kepovezave. Seveda ne manjkajonapotki za uspe{no posvetovanjes kartami, prikazi razli~nihpostavitev in nasveti za oblikova-nje lastnih postavitev. Knjigarazgrinja pomen, simboliko,angelsko {tevilo, nadangela inastrolo{ki vidik vsake karte izkompleta Angelski tarot.Tudi karte Angelski tarot so njunodelo. Oba sta sanjala o ne‘ni,ljube~i razli~ici tarota in takoustvarila karte, ki so prijazne inmanj zagonetne, bolj razumljive.Tudi na vsaki karti iz slovenskegakompleta Angelskega tarota je ‘ena njej sami napisan izraz inklju~ni pomen. In zato je spo-ro~anje angelov o prihodnosti boljrazumljivo in manj zagonetno, {eposebej, ~e si priro~nik skrbnopreberemo.Avtorja sta zapisala, da je tarotangelski zemljevid na poti vradostno ‘ivljenje.Mar ne ‘elimo ‘iveti radostno? Inknjiga nam pomaga, da je pot dotja la‘ja.


Solarno-karakterni horoskop za Jupitrovo leto in kitajsko leto Koze-Ovce

Horoskop za april 2015V solarno-karakternem horoskopu do-bite bolj osebno napoved, ~e preberetenajprej besedilo za va{e Son~evo, nato pa{e Ascendentno znamenje. Svoje ascen-dentno znamenje lahko poi{~ete na:

www.misteriji.si/kat/Horoskop_Misterijev

OVEN – Jarem napornega dela v naravi,na zemlji, na objektu, v delavnici, pri rekrea-ciji in vsem, kar vam veliko pomeni, bo osre-~ujo~ ves mesec. Do 15. boste brezkompro-misno govorili, pisali, ukrepali v pravnemprometu, hitreje sklenili posle, pogodbe,na{li izvirne re{itve, pot v tujino, dodatnodelo, nekateri slu‘bo. Po veliki no~i bosta spartnerjem {la po svojih poteh nabirat sve‘evtise, da se bosta {e raje imela. Samskimbodo metulj~ki ljubezni frfotali po du{izaradi vabljivo dehte~ih cvetov v soseski.BIK – Energije bujno dehte~e pomladi bo-do razburkale va{o kri, da boste neustavljivoruvali trnje, gnojili s humusom, ob~utljivesadike pa sadili po mlaju 18. Podobno seboste lotevali odnosov v slu‘bi, v dru‘ini,med prijatelji in v partnerski zvezi. Drugimne vsiljujte svojega ‘ivljenjskega in poslov-nega sloga, ker to ne bo vsem pogodu. Spor-na vpra{anja raje re{ujte z nasmehom inkompromisi. Denar boste privla~ili do 12.,nato ga hitro tro{ili. Obvladujte napore, po-skrbite za varnost pri delu, velikono~nempokanju in peki.DVOJ^KA – Za vas bo hitenje pri delunujno do sredine aprila, potem se bo dogaja-nje umirjalo. Bolj podjetni boste spoznaliprek partnerjev, organizacij in starih znan-cev pomembne ljudi, s katerimi lahko skle-nete nove posle. Ta ~as vam prina{a denar,spogledovanje ali resno ljubezensko zvezo,nekaterim pa tudi nara{~aj, potovanja, naku-povanje, prodajo, dobitek, zaposlitev v tujini.RAK – Usoda bo prek popolnega luninegamrka 4. napenjala ~ustvene vezi {e do mlaja18. Da va{e veselje z velikono~nimi obi~aji nebo zamrlo, si dajte du{ka z estetskim obliko-vanjem butaric, pisanic, ostalih verskih izra-zov in prazni~nih dobrot. Prijatelji, simpatijain drugi dobri ljudje bodo radi sodelovali zvami. Delo na vrtu, med cveto~im rastlinjembo razganjalo va{e ~ute in potrebo po ljubez-ni. V zvrhani meri jo boste imeli tisti, ki deliteposteljo s stalnim ljubimcem, drugi si ga {elahko pridobite. Zaslu‘ka bo ve~ do 12.,rezultatov vlaganj in trdega dela pa kasneje.LEV – Sodelavci in prijatelji bodo rokosprave znova ponudili v oporo, kar vam boolaj{alo muke, ki vas lahko tarejo ves april.Od va{e sposobnosti iskrenega sestopanja strona bo odvisno, koliko uspe{ni boste v

slu‘bi. Po 12. bodo denarni, pravni, dru‘ab-ni in ljubezenski obeti ugodni, ~eprav odvis-ni od predsodkov, ovir ter zdravstvenih te-‘av, ki so po mlaju lahko precej{nje. Pogum-ni boste {li preko vsega in izkoristili edinst-vene prilo‘nosti. Trajne pare ~aka usodnorazpotje!DEVICA – Osredoto~eni na pove~anjedohodka, da bi si izbolj{ali standard in ure-dili dom, boste pripravljeni poprijeti zanajbolj trdo delo. Enakih mo‘nosti, kot jihimajo privilegirani, ne morete dose~i, lahkopa se jim pribli‘ate, ~e boste do 15. delovalihitro, prodorno in sami poiskali druga~nere{itve. Mo‘nost imate za sklenitev kompro-misnega dogovora, pogodbe, uvedbo reform,nakup nepremi~nine, prevoznega sredstva.Odnosi v skupnosti bodo razburljivi medveliko no~jo in po mlaju. Delujte strpno, dase ne zapletete v zdravstvene te‘ave.TEHTNICA – Vrt, dom, nepremi~ninebodo va{a glavna delovi{~a prete‘no {eonstran velikono~nega ~asa, potem se bosteusmerili tudi na druga vpra{anja, medtemko bodo delali za vas obrtniki in partner. Vlahkotnej{em vzdu{ju {irite vedrino medljudi v svoji bli‘ini. Optimizem vam bopomagal pri poslih in v zasebnem ‘ivljenju.Spretna uporaba komunikacijskih, estetskih,finan~nih sposobnosti in ~arov vam bo pri-nesla uspehe v dru‘bi, skozi medije, na dru-‘abnih omre‘jih, onstran meja in v ljubezni{e v tednu prazne lune.[KORPIJON – Ekstremna mo~ in pro-dornost va{e osebnosti bo klju~na pri deluna projektu, ki ga delno morate zaklju~iti do12., dokon~no pa v za~etku maja. Zdr‘itenapore in pritiske, ki se jim povsem ne bomogo~e izogniti. Denar boste nekateri mo-rali izterjati. Za utrujenost ali bole~ine nekrivite partnerja in bli‘njih. Velikono~niteden boste ‘eleli pre‘iveti v tesnem stiku z

ljubljeno osebo, a ~e jo boste obto‘evali, nasilo spreminjali, bosta do‘ivela »kri‘ev pot«!STRELEC – Raziskovanje, mednarodnoposlovanje vam bo v velikono~nem ~asuodprlo okno v svet. Pripravite se na sklenitevpogodbe in nov poslovni model. Nekaterimbo dobrodo{lo dodatno delo, drugi se bostetrajneje zaposlili doma ali v tujini. Priprav-ljeni bodite nekaj prihodkov deliti tudi spartnerjem in drugimi, a s humanitarnostjone pretiravajte. Pred koncem meseca vas borazveseljevala dru{~ina, v kateri bosta naj-manj dve simpatiji. Ve~ini se obeta cveto~apomlad v odnosih, z nara{~ajem, na poti inna tr. r.! Motnje zdravja {e ne bodo izginile.KOZOROG – Aprilski popoln lunin mrk4. bo gonilna sila va{ega poslovnega in za-sebnega ‘ivljenja. Rojenim januarja bo mar-sikaj obrnil na glavo, lahko pa pri~akujeteoporo in pomo~ dveh oseb, ki vam bostaolaj{ali te‘ave. Re{evanju gmotnega vpra{a-nja se boste potem la‘je posvetili. Fizi~nodelo vas bo razveseljevalo in prina{alo do-hodek, ki ga delno investirajte naprej. Praz-ni~no vzdu{je bo vzneseno, ~e se boste po-globili v duhovne dimenzije in vrednotevelike no~i ter jih delili s svojim sopotnikom.VODNAR – Ni~ ne de, ~e malo kro‘ite vslu‘bi. Si boste vsaj nabrali vrsto novih izku-{enj. Prednosti tega v prvi polovici aprilamaksimalno izkoristite. Zaradi napornegadela, odnosov ali drugih neprijetnih okoli{-~in vam bo napredovanje ote‘eno, a ‘e po 13.pride mo‘nost bolj{ega zaslu‘ka. Odnosi vnekaterih zvezah bodo na te‘ki preizku{nji.Ljubimkanje zunaj doma bo redkim v tola‘bo.Zaradi te‘avnih vplivov na va{e po~utje inzdravje lahko trpijo hrbtenica, srce, o~i, sklepi.RIBI – Enakost, bratstvo, solidarnost vas bo-do peklili, ker jih ne boste mogli dose~i. Dovelikono~nega ponedeljka si umislite delov-ni ritem in pogoje za ustvarjanje, kakr{nivam najbolj ustrezajo. Sezonsko delo naprostem in v kuhinji vam bo nudilo obilo za-dovoljstva. Delite ga s svojim dragim, ~e paga nimate, je pravi tisti, ki vztraja z vami kotprijatelj in tihi obo‘evalec. Hlepenje poidealnem bo nestvarno, saj je najbolj{e ‘e vdosegu roke! Veselo dru‘abno ‘ivljenje,potovanje ali posli in zaslu‘ek s pridelanimbodo cveteli v zadnjem tednu.

Pripravlja: astrolog prof. Stane Pade‘nik

52 - APRIL 15 -

Razbiranja rRazbiranja rRazbiranja rRazbiranja rRazbiranja revije Misterijievije Misterijievije Misterijievije Misterijievije Misterijiza osebno rast in samozdravljenje

Razbiranja lahko naro~ite v spletni trgovini misteriji.si (vrubriki »Razbiranja«), na e-naslov [email protected] ali natelefon 031/662 093.

NUMEROLO[KI PORTRET ... 29 €Numerolo{ki portret vam pomaga: 1) pri‘ivljenjskih odlo~itvah – izbiri poklica, part-nerja, skrbi za zdravje; 2) na~rtovati ‘ivljenje,ker poznate svoja {tevila po ‘ivljenjskihobdobjih; 3) v osebni rasti, ker razkrije delevas, ki jih morda niste poznali ali uporabljali.Pri naro~ilu navedite rojstni datum in rojstnoime.

NOVO IME ... 19 €Numerolo{ka analiza novega imena vam bopri{la prav: 1) ~e novo ime ‘e imate – da boljerazumete motive, nagnjenja in talente, ki jihprina{a novo ime; 2) ~e o spremembi imena{ele razmi{ljate – da la‘je izberete svoje novoime. Pri naro~ilu navedite rojstni datum ternovo ime.

NUMEROLO[KA NAPOVED ... 24 €Numerolo{ka napoved vam daje 1) splo{envpogled za eno leto naprej – va{e izglede vljubezni, delu, zdravju …; 2) pregled po dne-vih in mesecih, kateri so primerni za noveza~etke, kreativno delo, denarne posle, zmen-ke, zabavo, dokon~anje starih zadev … Prinaro~ilu navedite rojstni datum in rojstno ime.

NUMEROLO[KI KALKULATOR ... 24 €Numerolo{ki kalkulator je ra~unalni{kiprogram, primeren tako za razvedrilo kot zaresno numerolo{ko delo. Omogo~a izra~unevseh pomembnih numerolo{kih {tevil.Vsebuje tudi spletne povezave, kjer najdetepodrobne razlage osebnih {tevil za sebe in zadruge.

REINKARNACIJSKA ANALIZA(V HRVA{~INI) ... 34 €

Reinkarnacijska analiza vam daje vpogled vskrivnost va{ih prej{njih ‘ivljenj – kje stemorda ‘iveli, kako ste razmi{ljali in ~ust-vovali, kaj ste po~eli, ~esa niste dokon~ali …in kaj to pomeni za va{e sedanje ‘ivljenje. Prinaro~ilu navedite ime, rojstni datum in ~as terkraj rojstva.

Nihalo KapljaNihalo Kaplja je primerno za splo{nouporabo, razen za kromoterapijo.16,90 €

Nihalo JurijNihalo Jurij je univerzalno nihalo,

primerno tako za za~etnike kot tudi zaizku{ene radiesteziste.

14,90 €Nihalo SolzicaLeseno nihalo Solzica uporabljamo zapreiskave {kodljivih sevanj, iskanje vode,izbiranje primerne prehrane, doziranje,diagnosticiranje …16,90 €

Kristalna nihalaUnikatna nihala iz kakovostnih brazilskih

bru{enih kristalov: kamene strele,modrega kremena, aventurina, ro‘evca,

~adavca in sodalita.23,90 €

BiotenzorBiotenzor uporabljamov energetski in zdravstveni diagnostiki. Zelokoristen je pri izbiri ‘ivil, ~ajev in zdravil, iskanjuizgubljenih predmetov …29,90 €

L-anteniL-anteni sta uporabni

za odkrivanje {kodljivih in blagodejnihsevanj, za iskanje vode, nafte, rud …

39,90 €Radiestezijski kompletNihalo, L-anteni inbiotenzor v lesenipu{~ici. 49,90 €

Z radiestezijskimi orodji lahko sami preverjamo naj-razli~nej{a stanja v naravi ali v nas samih. Naro~ite jih namisteriji.si ali 051/307 777.

Radiestezijski pripomo~ki Radiestezijski pripomo~ki Radiestezijski pripomo~ki Radiestezijski pripomo~ki Radiestezijski pripomo~kiNihalo Izis

Nihalo Izis uporabljamo za preiskave{kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje

primerne prehrane,odmerjanje in diagnosticiranje.

Izis-4: 21,90 €Izis-6: 24,90 €

Izis mini: 14,90 €Nihalo KarnakNihalo Karnak uporabljamo za preiskave{kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranjeprimerne prehrane, odmerjanje indiagnosticiranje.24,90 €

NO

VO


Izidi `rebanja

za nagradno

kriànko {t. 241

PRVA NAGRADA (letna naro~ninana revijo Misteriji)

Iztok Felicijan, Kajuhova 4,6215 Diva~a

DRUGA NAGRADA (polletna na-ro~nina na revijo Misteriji):

Tatjana Fink, Glavarjeva 15,8210 Trebnje

TRI TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA):

Marjetka Ogorevc, Na Pol{co67, 8270 Kr{ko

Mila êrnigoj, Steletova 25,1241 Kamnik

Marija Vera Ostanek, Huba-dova 45, 1000 Ljubljana

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kriànke {t. 241:VODORAVNO:CETINSKI, IRIGATOR,RIZ, SEKT, KSI, HARI,UTAH, RA[, GLINA ZA,ZRAK, MOTOR, JACKLONDON, ALF, LO,IZOLATOR, EKLEKTIK,CA, ENAÂJ, NOTARKA,ANIKA, VEZAJ, MAV,KANE, POJAR, ZORE,GLASBENIK, DE@EK,SMEJKAL, SNE@AK,VO, TIM, BRON,SMEROKAZ, AKABA,SOLKAN, RANA, SIRAR,TEKILA, DISK.Nagradni pojmi:GLINA ZA ZDRAVJERe{itev s pripisom KRI@ANKA242 po{ljite do 15. aprila nanaslov Misteriji, Cigaletova 5,1000 Ljubljana, ali na [email protected]. Iz‘rebali bo-mo pet nagrajencev, ki jih ~aka:1. nagrada: letna naro~nina narevijo Misteriji2. nagrada: polletna naro~nina narevijo Misteriji3.-5. nagrada: knjiga ARA zalo`be

@ELITE POKUKATI V PRIHOD-NOST? Storite to z izku{enimi. Vede‘e-vanje in svetovanje na 090/43 85.Cena 1,99 €/minuto z DDV za klicatelje iz omre‘jaTelekom, ceno za klice iz drugih omre‘ij dolo~ajo ope-raterji – ponudniki storitev.

090 4321 ... Da vpra{anje postane odgo-vor, da se strah spremeni v prah! POGO-VORI-SVETOVANJA-TAROT z vami365 dni. 0,70 € / 0,5 min; mobitel omre`je090/62 49 - 0,75 € /0,5 minPOKLIÎTE 090/62 48 za pogled v pri-hodnost in vse, kar vas zanima. Lea je tu zavas. 0,99 €/0,5 min ZANA d. o. o.

VEDE@EVALKA DARJA GAJA vam poma-ga iz stiske. Za informacije lahko pokli~ete natelefon 040/271 835.

Marjetica vede‘evanje s. p.

OSEBNO SVETOVANJE ZA OSEBNORAST – energetsko angelska terapija spro{~a-nja in zdravljenja, angelski reading; info, naro-~anje 070/594 828 Astara

Aka{a, Ezoteri~ni Center s. p.

Mali oglasi

Mali oglasiv Misterijih

CENA za oglas do 15 besed je 15 €.Za vsako nadaljnjo besedo dopla~ate 1 €.(Telefonska {tevilka, e-naslov in spletna stran{tejejo kot ena beseda.) DDV ni v{tet v ceno.10 % popusta za tri, 15 % popusta za ve~kot tri zaporedna naro~ila.

SPREJEM oglasa le pisno [email protected] ali na Misteriji,Cigaletova 5, 1000 Ljubljana. Rok zasprejem je do 10. v mesecu za naslednjimesec. Informacije: 01/231 9369.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tehstraneh, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo.Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovostiponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

MAK

RA A

S Kr

ajne

rM

arko

s.p,

Sav

eljsk

a 96

pe,

Kve

drov

a 3,

Ljub

ljana

Prihajamovam

naprotiNa na{ih prodajnih vrtiljakih so

knjige, ki nam koristijo v vsakdanjem‘ivljenju. [tevilni priro~niki za ohra-njanje zdravja. Knjige, ki govore odu{ah. Vrsta knjig iz zbirke Kako, kinam svetujejo, kako lahko kaj stori-mo za sebe. In {e veliko ve~ …Skoraj vse knjige ARA zalo‘be, ki jihnajdete na www.misteriji.si.

Prodajni stebri ARE so v trgovinah TU[:

v Planetu Celje, v PlanetuStudenci Maribor,

v BTC-ju v Ljubljani,v Grosuplju,

Kopru in Seàni.

Revija izide vsakega 1. v mesecu!

Prva in najbolj brana slovenskadru‘inska revija za zdravo ‘ivljenje

•INTERVJU Z DR. JOACHIMOM GROSSOM,ZDRAVNIKOM IN HOMEOPATOM

•OTRO[KE LA@I:V HI[I IMAMO OSTR@KA!

•TELOVADBAZA UÎNKOVITO HUJ[ANJE

•RECEPTI ZA SPOMLADANSKOÎ[ÊNJE TELESA

•KAKO RESNI^NO DELUJEJO SLU[NIAPARATI?

•TRADICIONALNO AFRI[KO ZDRAVILOZA PREBAVNE TE@AVE

Nekaj rezervev nekaj gramih zlata?

Informacije: 031/732 962,[email protected]

54 - APRIL 15 -

Ime in priimek:

Naslov: e-naslov:

Po{tna {tevilka in kraj:

ê ‘eli

te ohra

niti re

vijo ce

lo, odre

‘ite s

amo nag

radni

kupon in ga p

o{ljite

skupaj

z nag

radnim

i pojm

i

in va{

imi p

odatki.

Nagradna kriànka (242)

Nag

radn

i

kupo

n {t

. 242

SAMOHIPNOZASamohipnoza je ena najprepro-stej{ih, a naju~inkovitej{ih me-tod za doseganje sprememb v‘ivljenju. Pomaga nam opustitikajenje, zmanj{ati stres, izgubitiodve~no te‘o, pritegniti ustrez-nega partnerja, utrditi mo~ voljein ustvariti uspeh …

9,80 9,80 9,80 9,80 9,80 €

ARA ZALO@BA – Spletna knjigarna www.misteriji.si

SREÂNJA Z DU[AMIAvtorja sta zbrala pri~evanja oposmrtnih komunikacijah – spon-tanih do‘ivetjih, pri katerih z naminave‘e stik preminuli svojec. Knji-ga nas skozi pripovedi pri~evalcevprepri~a, da du{a pre‘ivi fizi~nosmrt, in nam pomaga preboletiizgubo ob smrti ljubljene osebe.

10,80 10,80 10,80 10,80 10,80 €

USODA DU[Ameri{ki mojster hipnoterapijeMichael D. Newton je na podlagi{tevilnih seans pri{el do novihodkritij o usodi du{ in to popisalv ve~ kot 500 strani debeli knjigi,ki v obliki intervjujev odstira po-gled v skrivnost zasmrtja. Knjigaje ameri{ka uspe{nica.

29,90 29,90 29,90 29,90 29,90 €

POTOVANJE DU[V knjigi najdemo odgovore nave~na vpra{anja, kaj se dogajaz du{o, ko ~lovek umre, bodisinaravne bodisi nasilne smrti. Kdajin kako se du{a odlo~i, da pri-de v ~lovekovo telo? Kaj se do-gaja z du{o med dvema ‘ivljenje-ma?

24,90 24,90 24,90 24,90 24,90 €

NIKOLA TESLA(RAZ[IRJENA IZDAJA)

Tesla je ‘e pred sto leti predvi-del in opisal vse alternativnevire energije, ki danes postajajo‘ivljenjska nuja. Knjiga naj bipripomogla, da bi nekatere Teslo-ve postavke postale uresni~ljivein da bi obrnili novo stran v zna-nosti in tehniki.

19,90 19,90 19,90 19,90 19,90 €

PERMAKULTURNI VRTTudi najmanj{o zaplato zemljelahko spremenite v krasen inrodoviten vrt, ~e delate v so‘itjuz naravo. Ta navdihujo~ priro~-nik vam bo v pomo~, ~e si ‘elitele nekaj izbolj{av v svojem vrtuali pa ho~ete postati samoza-dostni.

19,90 19,90 19,90 19,90 19,90 €

Kako naro~imo knjige, kozarce ... Izbrano naro~imo po telefonu (med 8. in 12. uro): 01/549 17 92 ali 051/307 777, faksu: 01/230 16 27;e-po{ti: aratrgovinaaratrgovinaaratrgovinaaratrgovinaaratrgovina@siol.comsiol.comsiol.comsiol.comsiol.com ali na spletni strani www.misteriji.siwww.misteriji.siwww.misteriji.siwww.misteriji.siwww.misteriji.si.

KNJI@NA ZBIRKA KAKO

KAKO SE ZDRAVIMO Z MAGNETNIMI POLJIZ magnetnimi polji lahko doma zdravimo {tevilna obolenja. Knjiga bopripomogla, da bo ve~ milijonov protibole~inskih tablet ostalo neupo-rabljenih ter da bo veliko {tevilo operacij in dni bolni{ni~nega zdravljenjapreprosto nepotrebnih. (9,80 (9,80 (9,80 (9,80 (9,80 €)))))

KAKO NAVE@EMO STIK Z UMRLIMIKnjiga vas nau~i, kako posnamete elektronske glasovne fenomene zdiktafonom, posnamemo duhove z videokamero, spodbudimo duho-ve, da uporabijo ra~unalnik ali telefon, vzpostavimo telepatski kontaktz umrlimi … (9,80 (9,80 (9,80 (9,80 (9,80 €)))))

KAKO UPORABLJAMO NIHALO IN BAJALICOPo napotkih v knjigi lahko odkrivate vodo, izgubljene predmete,pogre{ane ljudi in {kodljiva sevanja. Z radiestezijo tudi diagnosticiratein laj{ate bolezni, razvijate intuicijo … (8,90 (8,90 (8,90 (8,90 (8,90 €, e-knjiga 16,90 16,90 16,90 16,90 16,90 €)))))

KAKO VEDE@UJEMO IZ CIGANSKIH KARTKnjiga s podobami ciganskih kart nam bo v pomo~ kot oseben vodnik, pa tudi zaposlovno vede‘evanje. V priro~niku nas slovenska avtorica u~i o umetnosti vede‘eva-nja ter razlaga pomen vsake od {estintridesetih kart.

19,90 € (+ {op kart), e-knjiga 13,90 €

KAKO SE NAUÎMO AVTOMATSKEGA PISANJAPriro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpo-stavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komu-nicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobiteodgovore ... (5,80 (5,80 (5,80 (5,80 (5,80 €, e-knjiga 10,90 10,90 10,90 10,90 10,90 €)))))

KAKO ZDRAVIMO Z BARVAMIBarvna terapija ni ~arobno zdravilo za vsa obolenja, vendar barve nanas vplivajo bolj kot si mislimo. Barvna terapija je preventivna nega, skatero odgovorneje in aktivneje sodelujemo pri vzdr‘evanju lastnegazdravja. (((((e-knjiga 11,90 11,90 11,90 11,90 11,90 €)))))

KAKO RAZBEREMO OSEBNOST IZ PISAVEKnjiga ponuja vedenje, kako v pisavi prepoznate lastne osebnostnezna~ilnosti, prebudite lastnosti, prepoznate svoje spe~e talente, dobiterazumevanje o ravnanju drugih, oblikujete svoj podpis, ki bo razkrivalva{o samopodobo … (4,40 (4,40 (4,40 (4,40 (4,40 €)))))

KAKO ZDRAVIMO Z ZVOKOMVsak ~lovek je glasbeni in{trument, ki niha v razponu kozmi~nihvibracij. Knjiga opisuje, kako z zvoki, glasbo in lastnim glasom uravno-ve{amo in zdravimo sebe in druge. (6,20 (6,20 (6,20 (6,20 (6,20 €, e-knjiga 11,90 11,90 11,90 11,90 11,90 €)))))

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJAPriro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez tera-pevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke bolezni, prega-njavic, stisk, ki izvirajo iz davnine. (12,90 (12,90 (12,90 (12,90 (12,90 €, e-knjiga 10,90 10,90 10,90 10,90 10,90 €)))))

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVROPriro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gle-dati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagibioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje. (((((e-knjiga 5,90 5,90 5,90 5,90 5,90 €)))))

KAKO BEREMO USODO Z DLANIPriro~nik iz~rpno opisuje, kako iz ~rt na dlani izra~unamo raznedatume in ìvljenjska obdobja. Dlan razkriva ~lovekov zna~aj, zdravje,temperament in celo usodo. (((((e-knjiga 9,90 9,90 9,90 9,90 9,90 €)))))

KAKO SE ZNEBIMO OÂLKo odpravimo zastarele vzorce v svoji zavesti, obnovimo tudi svoj vid.Zato je poleg poglavja z vajami dobr{en del knjige namenjen upora-bi uma kot orodja za izbolj{anje vida. (9,80 (9,80 (9,80 (9,80 (9,80 €, e-knjiga 18,90 18,90 18,90 18,90 18,90 €)))))

KAKO POVEÂMO SAMOZDRAVILNE SPOSOBNOSTISami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Napotki za klistiranje, post,telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bispremenili svoj svet zdravja. (((((e-knjiga 7,90 7,90 7,90 7,90 7,90 €)))))

@IVLJENJE-SMRT-@IVLJENJE

Knjiga podrobno opisuje poti,po katerih gremo po smrti. Po-leg opisov do‘ivetij po smrti vse-buje tudi 37 vaj, da se lahkopripravimo na uspe{en prehod.Knjiga nas osvobodi ob~utkovstrahu, bole~ine in izgube.

13,40 13,40 13,40 13,40 13,40 €

OKUSNI LETNI ÂSIKuharica vsebuje 60 jedilnikov,po 15 za vsak letni ~as. Neka-teri so tradicionalni in drugi mo-derni, nekateri brezmesni ali ma-krobiotski, da lahko izbiramo poprepri~anju in po okusu. Kjer jepotrebno, je ob jedilniku tudirecept.

8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 €

SPOMININA ONSTRANSTVO

Kako so hipnotizirani ljudje, ki sobili dele‘ni vpogleda v preteklautele{enja in v posmrtno ‘ivlje-nje, dojeli vzroke razli~nih du{ev-nih te‘av in oplemenitili svoja‘ivljenja. Knjiga vsebuje mnogeintervjuje o posmrtnih ‘ivljenjihhipnotizirancev.

29,90 29,90 29,90 29,90 29,90 €

POT DO@IVAHNE MO[KOSTI

Ta knjiga je odgovor na vednobolj opazno usihanje mo{kosti invse ve~je po‘en{~enje mo{kih za-radi hormonskih motilcev in kemi~-nih dejavnikov v okolju. Vsebujenapotke, kako lahko mo{ki ponov-no vzpostavi hormonsko ravno-vesje in svojo mo{ko energijo.

14,90 14,90 14,90 14,90 14,90 €

NENAVADNA DO@IVETJAMisteriji ‘e dvajset let objavljajoizpovedi ljudi, ki so do‘ivelistvari, za katere ni znanstvenerazlage. Zaupali so jih reviji inmed mno‘ico objavljenih izpo-vedi so v knjigi izbrane tiste, kiso jih bralci do‘iveli najbolj ‘ivo.

9,90 9,90 9,90 9,90 9,90 €

MOSTOVINESKON^NOSTI

Kako je, ko umremo? O tem pi-{e Beograj~anka, ki je astralnopotovala. To ni priro~nik za od-hod na drugi svet, je vedenje o do-gajanju med prehodom. Je iskre-na izpoved o dogodkih pred Ve-soljskimi mostovi v devetih dolgihmesecih njenega drugega rojstva.

24,90 24,90 24,90 24,90 24,90 €

ARA zalo`ba d. o. o., Cigaletova 5, 1000 Ljubljana

Cena: 19,90 € Nakup: www.misteriji.si,[email protected], 051/307 777.

MMS izbolj{a imunski sistem, tako da lahko bolezni premaga v manj kot {tiriindvajsetih urah:uni~i viruse, bakterije, glivice, plesni, kvasovke in parazite, oksidira te‘ke kovine

v telesu, nevtralizira strupene tuje snovi …

V knjigi so natan~na navodila, kako MMS pripravimo sami v svoji kuhinjis sestavinami, ki so v Sloveniji dosegljive.

NOVO

Documents

Revija Misteriji 261 - april 2015