Revija Transport julij_avgust 2008

Revija o prometu, logistiki, gospodarskih vozilih in gradbeni mehanizacijiRevija o prometu, logistiki, gospodarskih vozilih in gradbeni mehanizaciji

TransportÆ9 7

71

58

0 4

48

00

1

julij-avgust2008letnik 82,90 EUR

7-8

Alternativna gorivaBiodizel znižuje emisije CO2

Novi volvo FH

Nič se ne poda dolgim cestam bolje kot novi TGX iz MAN-a. Vrhunski

model težke kategorije prinaša obilo inovacij. X-krat močnejši: dizelski

motorji Common-Rail so izjemno močni in varčni. X-krat bolj

ekonomičen: najnižja lastna teža vozila v svojem razredu omogoča

večjo količino tovora. X- krat udobnejši: ergonomično oblikovana

notranjost skrbi za to, da je vožnja skoraj tako sproščujoča kot počitek

na zelo udobnem ležišču.

Novi TGX iz MAN-a. Prepričajte se sami: www.man-mn.si

Transport worldwide. Powered by MAN.

MAN Gospodarska vozila Slovenija d.o.o.

MAN predstavlja novi TGX. Tovornjak leta 2008.

Novi TGX.

X-krat boljši.

MA

N G

ospo

dars

ka v

ozila

Slo

veni

ja d

.o.o

. – P

odje

tje s

kupi

ne M

AN

ad_tgx_1_1.indd 1 10.01.2008 08:22:36

Æ4 TRANSPORT 7-8/2008

IZ VSEBINE

Izdajatelj Tehnis d.o.o. • Direktor Janko Zrim • Glavni in odgovorni urednik Borut Štajnaher • Avtorji Boštjan Paušer, Anže Jereb, Kristjan Čebulj, Josip Orbanić, Marko Drešček • Tajništvo Tanja Kokot, telefon 01 430 60 60 • Marketing in oglasno trženje Klavdija Zrim, tel.: 01 430 60 60, 07 337 70 77, gsm: 041 635 575, e-mail: [email protected] • Lektoriranje Simona Lisjak • Naslov uredništva Linhartova 3a, 1000 Ljubljana, telefon 01 430 60 60, faks 01 439 36 10, e-mail: [email protected] • Oblikovanje in grafična pri-prava Sebastijan Frumen, Tehnis d.o.o., Ljubljana • Tisk Tiskarna Schwarz d.o.o., Ljubljana • Distribucija Delo prodaja d.d. in Pošta Slovenije.Revija Transport izhaja enkrat mesečno. Letno izide 12 številk (julija in avgusta dvojna številka). Cena posameznega izvoda je 2.9 € (694,95 SIT). Letna naročnina s popustom znaša 28.60 € (6.853,70 SIT). Poštnina in DDV sta vključena v ceno. ISSN 1580 - 4488. Revija šteje med grafične izdelke, za katere seplačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost.Copyright © Revija Transport Kakršna koli reprodukcija in posredovanje edicije ali njenih posameznih delov je dovoljeno le s pisnim soglasjem izdajatelja.

Actros v Guinnessovi knjigiMercedes-Benz je na testni stezi v italijanskem Nardu dokazal, da sanje o vozilu s porabo enega litra goriva na 100 km (0,8 l/100 km) postajajo realnost. Pod budnim nadzorom sodnikov se je namreč novemu Mercedes-Benzovemu actrosu uspelo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov.

Str. 20

Uspešen še naprejDvanajst let je minilo, odkar smo na ženevskem

avtomobilskem salonu opazovali povsem nov koncept vozila. V karoseriji, dolgi in široki kot pri

kakšnem kompaktnem vozilu, in v višini dostavnega vozila so Citroënovi strokovnjaki našli veliko

prostora za družino pa tudi za resnejši posel. Zdaj je tu povsem novi berlingo.

Str. 32

Izdajatelj Tehnis d.o.o. • Direktor Janko Zrim • Glavni in odgovorni urednik Borut Štajnaher • Avtorji Boštjan Paušer, Anže Jereb, Kristjan Čebulj, Josip Orbanić, Marko Drešček • Tajništvo Tanja Kokot, telefon 01 430 60 60 • Marketing in oglasno trženje Klavdija Zrim, tel.: 01 430 60 60, 07 337 70 77, gsm: 041 635 575, e-mail: [email protected] • Lektoriranje Simona Lisjak • Naslov uredništva Linhartova 3a, 1000 Ljubljana, telefon 01 430 60 60, faks 01 439 36 10, e-mail: [email protected] • Oblikovanje in grafična pri-prava Katja Podržaj, Samo Cerovšek, Tehnis d.o.o., Ljubljana • Tisk Tiskarna Schwarz d.o.o., Ljubljana • Distribucija Delo prodaja d.d. in Pošta Slovenije.Revija Transport izhaja enkrat mesečno. Letno izide 12 številk (julija in avgusta dvojna številka). Cena posameznega izvoda je 2.9 € (694,95 SIT). Letna naročnina s popustom znaša 28.60 € (6.853,70 SIT). Poštnina in DDV sta vključena v ceno. ISSN 1580 - 4488. Revija šteje med grafične izdelke, za katere seplačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost.Copyright © Revija Transport Kakršna koli reprodukcija in posredovanje edicije ali njenih posameznih delov je dovoljeno le s pisnim soglasjem izdajatelja.

IZ VSEBINE


Modri slon v življenjski formiTradicionalno druženje z novinarji štiri mesece pred največjim salonom gospodarskih vozil IAA v Hannovru je največji proizvajalec priklopnih vozil na stari celini Schmitz Cargobull organiziral v nenavadnem ambientu: veliki hali novega testnega centra.

Str. 34

Kakšen voznik ste?Avtomobil je postal naš vsakdanji spremljevalec. Ste se kdaj vprašali, kakšen voznik ste? Ste strahopetec,

ste za volanom sproščen, ste hitri, živčni ali morda pravi neotesanec?

Str. 38

TRANSPORT 7-8/2008 5

Æ

UVODNIK

Prevozniške težave

cenami goriva nikakor ne pridemo več na ze-leno vejo. Vsakih štirinajst dni se podražijo, s tem pa prevozniki vedno znova izgubijo nekaj centov na prevožen kilometer. Ob morebit-

nem povišanju cen prevoznin pa naša podjetja izgub-ljajo na konkurenčnosti in delež tujih prevoznikov pri nas vsak dan narašča. Avtoprevozniki si želijo podporo vlade za zvišanje cen prevoznin, želijo pa tudi, da bi se v prevozne pogodbe vpisala klavzula o zvišanju cen prevoza, če se gorivo podraži. Podobna situacija je si-cer tudi v drugih zahodnoevropskih državah (Francija, Španija, Italija), a tam ima vlada vsaj posluh in prisluh-ne prevoznikom, zato so v zadnjem trenutku italijanski prevozniki odpovedali proteste. Francoski predesdnik Sarkozy se je ob prevzemu predsedovanja EU takoj zavzel, da bo pomagal pri zniževanju cen oziroma za podelitev subvencij. Pri nas pa vse skupaj pometamo pod preprogo, saj ministrstvo za promet zatrjuje, da sicer razume prevoznike, a da so cene goriv pri nas še vedno nižje kot drugje po Evropi. Avtoprevozniki od vlade pričakujejo tudi izplačilo subvencij za nakup ekološko čistejših vozil, poostren nadzor tranzitnega prometa, odpravo omejitev v času poletne sezone, zmanjšanje nadomestila za uporabo cest ter pospešitev pretočnosti cestnega transporta.V preteklosti je cestnina predstavljala denarno na-domestilo, ki ga uporabnik avtoceste plača za koristi, ki jih ima z vožnjo po avtocesti v primerjavi z necest-ninsko povezavo. Cestnina je veljala kot pravično in namensko nadomestilo za višji standard prometnih uslug. Danes pa je na avtocestah vse več tovornjakov, ki se bodo na cestninskih postajah še naprej morali ustavljati, ob konicah pa jim je prepovedano tudi pre-hitevanje. Višji standard je že zdavnaj padel na pov-sem običajno raven. Težave se kar kopičijo, mi pa smo vam tokrat pripravili nekoliko bolj sproščujočo poletno številko z različnimi novicami, testi, predstavitvami, veliko nagradno kri-žanko in tudi kakšno uporabno informacijo. Ponovno se vam oglasimo v začetku septembra, do takrat pa srečno pot, kjerkoli že ste, na cesti ali morju, v zraku ali na železnici.

Borut Štajnaher

ÆS

VsebinaNovice 6

Æ AktualnoBrez nejasnosti 12Vinjete so tu 13V tekmovalnem duhu 14

Æ Predstavljamo, vozili smo, testLepši navzven, udobnejši znotraj 16Actros v Guinnessovi knjigi 20Orjaki po vzhodni Evropi 22Milijarde od cestnin 25Rumena zver 26Kakovostni skok 30Uspešen še naprej 32Modri slon v življenjski formi 34

Æ Tehnika, nasveti, športKakšen voznik ste 38Avtošola s pravim tovornjakom 40Tovorna terenca 42Biodizel v družbi Pinus 46Albacete odličen na dirkališču Albacete 50

Æ Logistika, zgodovinaTrajnostna logistika 52Avtomobili za cesarje, kralje in predsednike 54

Æ Zbornične noviceAvtoprevozniška zbornica 56Obrtna zbornica 60ZZŠAM 62Bilo je nekoč 63

Æ Mali oglasi, servisne informacijeMali oglasi 64Cene goriva v Evropi, dnevnice 65Predvidena obnovitvena dela 66Pred koncem 70

Naslednja številka izide 5. septembra 2008


EU odobrila prevzem ScanieEvropska komisija je po po-drobni analizi ugotovila, da že dolgo nameravani prevzem Scanie koncerna Volkswagen ne bo negativ-no vplival na zagotavljanje konkurenčnosti na trgu, zato je dala zeleno luč zanj.

Na Hrvaškem ostrejše kazniNa Hrvaškem so začele veljati spremem-be zakona o varnosti v prometu, ki pri-našajo občutno strožje kazni, zlasti za prehitro vožnjo. Obenem pa novi zakon odpravlja popolno prepoved vsebnosti alkohola v krvi za voznike, če niso storili nobenega drugega prekrška. Od 17. ju-nija imajo vozniki spet lahko 0,5 promila alkohola v krvi, razen mladih do 24. leta starosti in poklicnih voznikov, ki ga ne bodo smeli okusiti, če bodo za volanom. Sicer bodo tudi vozniki z nižjo od do-voljene koncentracije alkohola v krvi kaznovani zaradi alko-hola, če bodo storili kakršen koli drug prekršek v prometu.V tem primeru novi zakon predvideva 700 kun (96 ev-rov) dodatne kazni za koncentracijo alkohola, manjšo od 0,5 promila. To pomeni, da bodo vozniki, ki ne bodo pri-peti z varnostnim pasom ali bodo telefonirali med vožnjo in bodo imeli do 0,5 promila alkohola v krvi, plačali 500 kun (68 evrov) kazni za vsakega izmed omenjenih prekr-škov kot tudi zaradi zaužitega alkohola. Najvišja kazen, in sicer za prekoračitev največje dovoljene hitrosti za 50 kilo-metrov na uro, lahko doseže tudi 15.000 kun (2054 evrov).Novi zakon predvideva celo možnost zaporne kazni na-mesto denarne za šest najhujših prekrškov. Gre za omenje-no prekoračitev hitrosti, večjo od 50 kilometrov na uro v naseljih, zavrnitev testiranja za vsebnost alkohola, zdravil in drog ter vožnjo z več kot 1,5 promila v alkohola v krvi, brez vozniškega dovoljenja ali z že izrečeno prepovedjo.Hrvaška koalicijska vlada je že ob začetku napovedala, da bo v prvem letu svojega mandata odpravila popolno prepoved alkohola za voznike. Vrnitev na 0,5 promila je predlagala tudi večina opozicijskih strank. Policijske statistike so namreč po-kazale, da ničelna toleranca alkohola za voznike ni vplivala na zmanjšanje udeležbe alkoholiziranih voznikov v promet-nih nesrečah s smrtnim izidom.

Ricö zapira vrataPo neuspešnih poskusih prodaje bo nemško-poljsko prevoz-niško podjetje Ricö zaprlo svoja vrata. Podjetje, znano po za-nimivih tovornjakih, ki je dajalo delo več kot tri tisoč zaposle-nim, je zašlo v krizo po odkritju velikih davčnih utaj in prevar, ki naj bi dosegle skupno vrednost prek 300 mili-jonov evrov. Novega lastnika je dobil le en del podjetja ter približno sto zaposlenih.

Novi center v CeljuIntereuropa, d. d., je z gradnjo novega visokoregalnega, dvoetažnega skladiščnega prostora v izmeri 9000 m2 po-večala skupno velikost skladiščnih površin logističnega terminala v Celju na 42.000 m2. Novo skladišče je posebej prilagojeno za belo tehniko in blago široke potrošnje; ima sodobno nakladalno opremo, ki s 17 hidravličnimi in dvema bočnima rampama omogoča hitro manipulacijo ter hitrejše in varnejše pretovarjanje blaga. Objekt je zgrajen za potre-be blaga s področja bele tehnike in blaga široke potrošnje in se lahko pohvali s strateško lokacijo za upravljanje teh blagovnih tokov in povezanih logističnih procesov (skladiš-čenje, distribucija) med Slovenijo in JV Evropo.

Vrednost investicije znaša 5,26 milijona evrov, pomeni pa razvojni korak po meri poslovnih partnerjev in v sodelo-vanju z njimi ter je kot tak izraz zmožnosti popolnega pri-lagajanja potrebam komitentov. Intereuropa s tem doka-zuje, da vedno poišče najprimernejšo rešitev za vse vrste logističnih potreb.

Blaupunkt z novo navigacijoPred začetkom glavne turistične sezone je Blaupunkt pred-stavil novo navigacijsko napravo TravelPilot 300. Na voljo je v dveh različicah: s kartografijo za 21 evropskih držav (predvidena cena 249 evrov) in v razširjeni različici, ki z več kot 40 državami pokriva celotno Evropo (cena 299 evrov).Poleg osnovnih funkcij ponuja samodejno prepoznava-nje sloga vožnje voznika, ki ga potem upošteva pri izra-čunu poti, ter opozarjanje na omejitve hitrosti, tudi ko ni vključeno vodenje do cilja. Napra-vo je mogoče uporabiti tudi za predvaja-nje glasbenih datotek, pri-kaz fotogra-fij, bluetooth povezavo z m o b i l n i m telefonom ter igranje igric.

Telematski sistemi sledenja Podjetje CVS Mobile je na zanimivi avanturi s hummerji in štiri-kolesniki predstavilo naslednjo generacijo sistemov sledenja CVS Mobile. Vsa vozila so opremili s svojimi sistemi telemat-skega sledenja in predstavili vse njegove prednosti, ki v pri-merjavi s klasičnim omogoča popoln pregled nad vozilom in njegovim statusom ter analizo množice uporabnih podatkov.

Telematski sistemi sledenja CVS Mobile omogočajo nepretr-gano spremljanje podatkov o lokaciji vozil in njihovem statu-su (od avtomatske porabe goriva do tahografskih podatkov ipd.), podpirajo različne oblike komunikacije z vozilom ozi-roma voznikom in navsezadnje analizo vseh vrst podatkov o vozilu. Uporabniki lahko do teh podatkov dostopajo prek spleta oziroma mobilnega telefona. »Izkušnje naših uporab-nikov kažejo, da uporaba telematskega sledenja optimizira uporabo vozil, izboljšuje logistične procese v podjetju, omo-goča večjo prilagodljivost in racionalnejšo izrabo energen-tov ter ustvarja konkurenčne prednosti uporabnikov,« je v predstavitvi pojasnil Aleš Likar, član uprave CVS Mobile.Stalno spremljanje položaja vozil voznega parka je zdaj le ena od informacij, ki jih zagotavlja naslednja generacija sistemov sledenja podjetja CVS Mobile, ki temelji na telematiki. Resnična dodana vrednost takšnih sistemov je dolgoročna, saj omogo-čajo optimiziranje prevozov in blagovnih tokov ter s tem nepo-sredno zmanjševanje prevoznih stroškov. Ravno zato postaja telematsko slednje v času nenehnega draženja bencina in naf-te čedalje pomembnejše. Omogoča nenehen dostop do poda-tkov o avtomatski kontroli skupne porabe goriva in povprečni porabi vozila glede na poljubna obdobja. Prav tako lahko 24 ur na dan prek spleta pregledujemo tahografske podatke, od režima vožnje, prometnih prekrškov do delovnega časa. Nav-

sezadnje lah-ko s slednjem nadzorujemo tudi kakovost vožnje voznika v določenem obdobju in jo v vsakem tre-nutku primer-jamo s povpre-čjem drugih voznikov.

Avtomobilski salon 2009

Maja 2009 bo Slovenija znova v znamenju naj-večjega dogodka v avto-mobilizmu. Na celjskem sejmišču bo namreč od 8. do 17. maja 2008 po-tekal 24. Avtomobilski salon Slovenije. Med od-ločilnimi merili, da orga-nizacijo znova zaupajo Celjskemu sejmu, so bili: razpoložljiva infrastruk-tura, potencialno število obiskovalcev, spremlja-joče aktivnosti, organiza-cijska, logistična in storit-vena podpora, sredstva, namenjena za promocijo, in cena najema razstav-nih površin. Avtomobilski salon Slovenije bo tokrat trajal deset dni, od pet-ka, 8. maja, do nedelje, 17. maja 2009. Osebna vozila bodo predstavljena na 12.000 m2 razstavnih po-vršin v dvoranah L, L1, K in D, v drugih dvoranah in na zunanjih prostorih pa bodo ponudbo dopol-njevala dostavna vozila, motocikli, avtoakustika, avtokozmetika, platišča, pnevmatike, navigacijski sistemi in druga dodat-na oprema. Avtomobilski salon bodo popestrili s številnimi prireditvami, testnimi vožnjami, preda-vanji, okroglimi mizami.


Schenker MariborDružba DB Schenker je v Spodnjih Hočah slavnostno odpr-la poslovno-logistični center Schenker Maribor. Za gradnjo je poskrbela družba GH Holding.Poslovno-logistični center Schenker Maribor je z 8500 kva-dratnimi metri najmodernejših skladiščno-logističnih povr-šin in 6080 paletnimi mesti eden najsodobnejših v Sloveniji in širši regiji. Vrednost naložbe je bila šest milijonov evrov, gradbena dela pa so bila končana v pol leta.

Hella Saturnus Slovenija Kmalu dvig cestnine v NemčijiNemški prometni mi-nister je za prvi januar prihodnjega leta na-povedal dvig cestnin za tovorna vozila. Pov-prečni znesek cestni-ne naj bi se dvignil s 13,5 centa na 16,2 cen-ta za prevožen kilometer. Še naprej pa bodo v tarifni sistem vključeni popusti za do okolja prijaznejša vozila Euro 5.

Jost ima novega lastnikaJost, podjetje, najbolj poznano po sedlih, priključnih sklopkah in podpornih nogah za prikolice, ki združuje tudi znamke Rockinger, Regensburger in Tridec, je prejelo no-vega lastnika. Skupino z več kot dva tisoč zaposlenimi je kupilo podjetje Cinven, o vred-nosti nakupa pa javno niso želeli govoriti.

vega lastnika. Skupino z tisoč zaposlenimi je kupilo podjetje

Družba Hella Lux Slovenija, d. o. o., se je tudi uradno pre-imenovala v Hella Saturnus Slovenija, d. o. o. Blagovna znamka Saturnus in njena dol-goletna tradicija sta še vedno prepoznavni doma in v tujini, predvsem na območju drugih držav nekdanje SFRJ, zato so se v matičnem podjetju skupine Hella s sedežem v Lippstadtu v

Nemčiji odločili, da v ime slovenskega podjetja spet vključijo ime Saturnus. Podjetje Saturnus, predhodnik današnje Helle Saturnus Slovenija, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1921. Po osamosvojitvi Slovenije se je veliko podjetje Saturnus razdeli-lo na štiri dele, eden od njih je bil Saturnus Avtooprema, d. d. Leta 1997 je Hella KGaA Hueck&Co. iz Lippstadta postala 52-odstotni lastnik podjetja, leta 2003 pa stoodstotni. Po vstopu Helle v podjetje Saturnus Avtooprema, d. d., se je začel nov razvoj. Pri uveljavljenih avtomobilskih koncernih so pridobili nova naročila, proizvodnjo nekaterih programov pa je Hella preselila v Slovenijo. Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., razvija in proizvaja izdelke svetlobne opreme najvišje kakovosti za avtomobile, in sicer žaromete, meglenke, dnevne luči ter eno- in večfunkcijske svetilke. Na ravni koncerna je Hella Saturnus Slovenija, d. o. o., prevzela vlogo kompetenčnega centra za razvoj in proizvodnjo meglenk v svetovnem merilu.

TT Trgotehna, ki je doslej svojo prodajno-servisno dejavnost opravljala na Celovški cesti v Ljubljani, se seli na novo lokacijo.

Servis in prodaja rezervnih delov sta se pridružila oddel-ku prodaje vozil na Dolenjski cesti ob poslovni stavbi Via-tor&Vektor. Servisni prostori se razprostirajo na približno 3000 m2 pokritih površin in obsegajo 16 delovnih mest, sodobno opremljeno skla-dišče ter najmodernejšo dia-gnostično opremo.

TT Trgotehna v novih prostorih

TRANSPORT 6/2008 9

Æ

IVECO STRALIS AS 440S500 T/P CUBE (motor EURO 5)Od letnika 10/2007 naprejCena: od 69.900 EUR

IVECO STRALIS 440E40 T/PLetnik: 11/2004Prevoženih: 390.000 kmCena: 37.900 EUR

Kontejnerske prikolice znamk: FLIEGL, SCHMITZ, RENDERS, ROHRLetnik: od 2001 do 2007Cena: od 11.900 EUR

FRIGO POLPRIKOLICE znamk:KOEGEL, SCHMITZLetnik: od 1997 do 2005Cena: od 17.900 EUR

Mercedes Benz Actros 1844 LSLetnik: od 2005 naprej (motor EURO 5)Cena: od 59.900 EUR

VRHOLE 33 PRI SLOVENSKIH KONJICAH2316 ZGORNJA LOŽNICA

SLOVENIJAGSM: 041/355 199, faks: 02/ 80 33 672

Nova pnevmatika dunlopDunlop proizvaja pnev-matike za tovorna vozila, za mestne in medkra-jevne avtobuse, za vse tipe vozil in vse razme-re. Vrednost za plačano ceno in zanesljivost sta njihovi ključni lastnosti, ki omogočata odlično kilometrino, oprijem in nizek kotalni upor.

ADAC testiral navigacijeNemški avtoklub ADAC, znan po raziskovalnem delu, je to-krat preizkusil 13 različnih navigacijskih naprav. Zanimivo je, da nobeni niso namenili oznake zelo dobro. Najbolje

se je po njihovi oceni odrezal Navigon 8110, drugo mesto je zasedel Tom-Tom 730. Pri nas najbolj pri-ljubljeni Gar-min je z mode-lom Nüvi 760 zasedel peto mesto.

Fiorino qubo

Fiorino qubo se imenuje novo vozilo v Fiatovi družini, ki združuje zanesljivost, vzdržljivost, izjemno uporabnost in okretnost. Okrogla črka Q v njegovem imenu oriše tako značilno osebnost avtomobila kot tudi zaobljene zunanje linije.

Fiorino qubo je plod sodelovanja med Fiatom in PSA. Tako kot fiat doblò nastaja v Tofasu v turški Bursi. Z dru-gimi besedami je to večnamensko vozilo v pravem po-menu besede: priročen kot mestni avto ter prostoren in udoben kot MPV. V dolžino meri 3959 m, v višino 1735 m, širok je 1716, obračalni krog pa je manj kot 10 m, zato se dobro znajde v mestnih središčih in v primestnem prometu in prinaša nižje stroške, ki so posledica majhne porabe (motor 1.3 Multijet 55 kW/ 75 KM) in daljšega ser-visnega intervala (prvi servis pri 30.000 km).

Novi fiorino qubo pokaže svojo posebno naravo tudi v notranjosti. Izvirni koncept free space omogoča šest raz-ličnih postavitev sedežev, s čimer zagotavlja uporabno notranjost in izjemno prilagodljivost prostora.

Cene fiorina qubo na italijanskem trgu se bodo začele pri približno 13.000 evrih, v Sloveniji pa ga pričakujemo predvidoma jeseni.

Z jesenjo v prodajo vpe-ljujejo še serije pnev-matik SP344 in SP444 za dimenzije platišč 22,5”, ki bodo dokončno dopol-nile Dunlopovo ponud-bo na trgu gospodarskih pnevmatik. Pri trans-portih na dolge proge in regionalnih prevozih so pnevmatike SP344 za vodilno os in pnevmati-ke SP444 za pogonsko os namenjene posebej za vozila s težo od 7,5 tone. Serija pnevmatik SP344 in SP444 ustreza platiš-čem z dimenzijami 17,5”, 19,5” in zdaj še 22,5”. Te so izdelane tako, da so še posebno robustne, od-porne proti poškodbam in omogočajo zelo veliko kilometrino. Več o njih vam bomo pripravili v na-slednji številki.


MIO TehnologyMIO Technology, vodilna sve-tovna družba za izdelavo na-vigacijskih naprav, je skupaj z distributerjem za Slovenijo, podjetjem KimTec, predstavil nove navigacijske naprave iz serije Moov. MIO je pri novih izdelkih Moov posvetil veliko pozornosti industrijskemu oblikovanju in novim elemen-tom programskega grafične-

ga vmesnika. Poleg sodobne oblike so glavne značilnosti novih naprav Moov tehnologija instant GSP fix, ki omogoča zelo hitro pridobivanje GPS-signalov po prvem t. i. hladnem startu. Programska oprema Moov vsebuje tudi nove zemlje-vide vzhodne Evrope z najboljšo pokritostjo Slovenije, Hrva-ške, Bosne in Hercegovine in Grčije ob pokritosti ostalih dr-žav, ki je enaka ali boljša od konkurence. Navigacijski sistem Moov odlikuje nova tehnologija iskanja, ki temelji na načelu »double fuzzy«, kar pomeni, da lahko uporabniki vpisujejo kraje po fonetičnem iskanju. Uporabnik lahko išče lokacije, ki ga še posebej zanimajo, pri tem pa uporablja kategorije in imena lokacij. Naprava omogoča tudi možnost priprave pri-ljubljenih rut in uporabo tehnologije NavpixTM, ki omogoča navigacijo z uporabo geokodiranih digitalnih fotografij kot posebno obliko priljubljenih destinacij. Moov ima tudi mož-nost uvajanja funkcije traffic v državah vzhodne Evrope, in sicer takoj, ko bodo take storitve dostopne.

Caddy prepričljivi zmagovalecNa evropskem tekmovanju gospodarskih vozil je volks-wagen caddy po izboru bralcev že petič po vrsti osvojil naslov za najboljše gospodarsko vozilo leta v razredu do-stavnikov. Kar 71,5 odstotka bralcev je glasovalo za priljub-ljeni dostavnik znamke Volkswagen gospodarska vozila. Caddy je dosegel najboljši rezultat med vsemi modeli, ki so sodelovali na tekmovanju, in tako vnovič potrdil veliko priljubljenost med kupci. Po aprilskem naslovu transpor-ter leta 2008 (KEP) je to že drugo pomembno priznanje za VW caddyja. Bralci treh strokovnih revij založbe ETM iz Stuttgarta Lastauto Omnibus, Fernfahrer in Transaktu-ell enkrat na leto izberejo gospodarsko vozilo leta. Letos se je približno 8500 bralcev odločalo med 162 modeli.

1500 volvov za Waberer›sMadžarski transportni velikan Waberer›s Optimum Soluti-ons je znova oddal veliko naročilo pri Volvu. Potem ko bodo

v letošnjem letu opravili še zadnje dobave iz prejš-njega naročila tisoč vozil, so zno-va naročili nove vlačilce FH, tokrat kar 1500. Dobava bo potekala po-stopoma do leta 2011. Waberer›s, ki

s svojim trenutnim voznim parkom 2300 vozil spada med dvajset največjih transportnih podjetij v Evropi, za letošnje leto s svojimi delnicami načrtuje še vstop na borzni trg.

Novi mejni prehodNa ukrajinsko-slovaški meji so odprli nov mejni prehod, ki je namenjen tovornemu prometu. Do 500 tovornjakov na dan bo lahko opravilo carinske obveznosti na terminalu Ushgo-rod, katerega gradnjo je sofinancirala Evropska unija, saj je na pomembnem prometnem koridorju 5A Bratislava–Kijev.

Prometu predan AC odsek Šentvid–KosezeDars d.d. je 1. julija predal v promet 5,55 km dolg avtocestni odsek Šentvid–Koseze, ki je gorenjski avtocestni krak po-vezal z ljubljanskim cestnim obročem in s tem z ostalim de-lom slovenskega avtocestnega sistema. S tem se je močno razbremenil del Celovške ceste, na katerega se je doslej ste-kal promet z gorenjske avtoceste, tako da so na tem odseku zabeležili povprečno več kot 60.000 vozil na dan.Gradbeno najzahtevnejši in tudi najdražji del novega odse-ka je dvocevni predor Šentvid, ki je skupaj z galerijo v Šent-vidu dolg 1.480 metrov. Predor sestavljata dve dvopasovni cevi, dve kaverni, dve tripasovni cevi in dve priključni cevi iz Celovške ceste na glavno predorsko cev (priključka na Celo-vško bosta dokončana jeseni prihodnje leto).Nov avtocestni odsek bo imel tri priključke, in sicer Šent-vid, Koseze in Podutiška. Skupna investicijska vrednost od-seka znaša skoraj 244 milijonov evrov, od tega skupna vrednost gradbenih del za predor (skupaj z e lek tro -strojno opremo) 135,7 mi-lijona evrov.Avtocestni odsek je slovesno odprl minister za pro-met mag. Rado-van Žerjav.

Cordia d.o.o. – DAF CENTER • Finžgarjeva ulica 15 • 1215 Medvode • tel.: 01/36 25 700 • faks: 01/36 25 710e-pošta: [email protected] • splet: www.cordia.si

Merilo odličnosti

driven by quality

DAF XF105 predstavlja merilo odličnosti tako za voznika kot tudi za lastnika. Odlikujejo ga vrhunske vozne lastnosti, izjemno udobje in privlačna notranjost. Postavlja nove standarde na področju kakovosti in

zanesljivosti. Zmogljiv in obenem varčen 12,9-litrski motor PACCAR MX zagotavlja neprekosljivo učinkovitost. Z razkošno in prostorno kabino predstavlja XF105 sanje vsakega voznika. Še več, DAF z razvejano mrežo svojih

zastopnikov, s finančnimi storitvami, pogodbami o popravilih in vzdrževanju ter podporno storitvijo DAF ITS za 24-urno pomoč predstavlja cenovno najugodnejšo transportno rešitev za vsako podjetje.

DAF XF105. Merilo odličnosti.

DAF_XF105_BENCHMARK_A4_08_SLO.qxd:DAF_XF105_BENCHMARK_A4_08_SLO 19-03-2008 12:48 Page 1

Æ12 TRANSPORT 7-8/2008Æ12 TRANSPORT 7-8/2008

AKTUALNOAKTUALNO

Brez nejasnostiObdobja nejasnih pravil

opravljanja cestnih prevozov v Evropski uniji je konec.

Še pod predsedovanjem slo-venskega prometnega mini-stra mag. Radovana Žerjava so prometni ministri EU v Luk-semburgu živahno in vsebin-sko poglobljeno razpravljali o treh zakonodajnih predlogih cestnoprometnega svežnja, in sicer o predlogu uredbe o dostopu do trga mednarod-nega cestnega prevoza blaga, predlogu uredbe o pogojih za opravljanje dejavnosti cest-nega prevoznika ter predlogu uredbe o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov. Svet mi-nistrov je po dolgotrajni raz-pravi podprl kompromisni predlog slovenskega predsed-stva. Ministri so dosegli poli-

tični dogovor o vseh treh za-konodajnih predlogih.

»S tem je konec obdobja ne-jasnih pravil opravljanja cest-nih prevozov. Odslej bomo z jasnimi in preglednimi pravili preprečili zlorabe, pripomogli k zagotavljanju poštene kon-kurence, večji učinkovitosti ter boljšemu nadzoru na tem področju,« je poudaril zdaj že bivši predsednik Sveta EU za promet, slovenski prometni minister mag. Radovan Žerjav.

Slovensko predsedstvo si je vse od začetka zelo prizadeva-lo, da bi bil pri tem zakonodaj-nem svežnju dosežen politični dogovor, saj je bistven prispe-vek k preglednejšemu, učin-kovitejšemu in varnejšemu trgu cestnega prometa. Kom-promisni predlog predsedstva namreč vzpostavlja ravnotežje

med nadaljnjim izboljšanjem učinkovitosti trga cestnih pre-vozov ter pravičnejšim in pre-glednejšim okvirom za celotno področje cestnih prevozov.

Doseženi dogovor določa jasna in izvršljiva pravila za ka-botažo, ki je bila osrednja tema razprave ministrov o cestnem svežnju. Tako so dovoljene do tri kabotažne vožnje v sedmih dneh po opravljeni medna-rodni vožnji v državi gosti-teljici. Če prevoznik v državi gostiteljici opravi samo en ka-botažni prevoz, lahko v drugih državah članicah opravi pre-ostali dve vožnji, toda v treh dneh od vstopa v posamezno državo članico in v skupnem roku sedmih dni od raztovora v državi gostiteljici.

Kompromisni predlog omo-goča manj praznih voženj na

cestah v Uniji, državam čla-nicam pa uporabo ustreznih varnostnih mehanizmov za preprečitev motenj na trgu cestnih prevozov zaradi kabo-taže.

Za vzpostavitev nacional-nih elektronskih registrov, ki jih uvaja sveženj in kar je bilo danes v razpravi ministrov drugo večje odprto vprašanje, je slovensko predsedstvo pri-pravilo nekatere spremembe predloga komisije, ki državam članicam dajejo na voljo več časa in prožnosti pri uvajanju in razvoju registrov. Različni koraki pri razvoju registrov so tako usklajeni z izraženimi željami držav članic po njiho-vem postopnem uvajanju, kar se sklada tudi s prizadevanji za zmanjšanje administrativ-nih bremen in stroškov.


Æ

AKTUALNO


Æ

Vinjete so tuV skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona

o javnih cestah, ki ga je Državni zbor RS sprejel konec aprila 2008, veljati pa je začel 10. maja 2008, se za vožnjo motornih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg (se-danji prvi in drugi cestninski razred), po avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji od 1. julija 2008 določa obvezna uporaba vinjet. Vinjetni sistem cestninjenja se uvaja za izbolj-šanje pretočnosti prometa in zmanjševanje emisij v okolje.

VRSTA VINJETE * CENA

Letna vinjeta za (dvosledna) motorna vozila do največje dovoljene mase 3500 kg 55 EUR

Polletna vinjeta za (dvosledna) motorna vozila do največje dovoljene mase 3500 kg 35 EUR

Letna vinjeta za (enosledna) motorna kolesa 27,50 EUR * Letna vinjeta za tekoče leto bo veljala od 1. decembra prejšnjega leta do 31. januarja prihodnjega leta (skupaj 14 mesecev). * Polletna vinjeta bo veljala šest mesecev od dneva njenega nakupa. Uporaba avtocest in hitrih cest brez veljavne in ustrezno nameščene vinjete na vozilu se bo štela za kršitev zakona in bo kaznovana z najmanj 300 evri.

RTV-naročninaG. Klobasa nas je obvestil, da jih je poklical prevoznik, ki je

prejel obvestilo RTV, da mora prijaviti radio oz. TV-sprejemnik v tovornem vozilu. Poiskali so pravno razlago, ki pravi:

Prevoznik mora za tovorna vozila in avtobuse, pa tudi taksisti, plačevati tarifo

za radio aparat skladno z 32. čl. Zakona o RTV, tj. 3,25 evra mesečno na aparat oz. vozilo …razen če izjavi, da radia nima v vozilu.

Zakon o RTV določa:31. členKdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo

napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljevanju: sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.

32. členMesečni prispevek se plačuje RTV Slovenija v naslednji

višini:1. za zasebno rabo:a) zavezanci – fizične osebe plačujejo za vse televizijske in

radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani svoje družine, 11 evrov;

b) če ima zavezanec za zasebno rabo le en radijski sprejem-nik ali več, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih programov, plačuje 3,25 evra;

c) prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skup-nosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika.

Gledano s pravnega stališča se lahko obveznosti izognete le, če napravo odstranite iz vozila.

http://www.uradni-list.si/1/content?id=86513

http://www.uradni-list.si/1/content?id=86513

V tekmovalnem duhuTekst: Borut Štajnaher, foto: Milan Marčič

udi letos smo pred poletnimi dopusti pripravili srečanje z uvozniki težkih gospodarskih vozil. Na srečanju ni bilo pomembno, kdo koliko in kaj prodaja, temveč so se udeleženci srečanja med seboj pomerili v bowlingu. Pravila so ostala enaka: v ekipi mora biti vsaj ena ženska, podreti pa je potrebno čimveč

kegljev. Drugo veliko nagrado revije Transport je tokrat osvojila ekipa Volvo.

Za razliko od lanskega tekmo-vanja so se letošnjega udeležile ekipe vseh sedmih uvoznikov. Že pred začetkom se je razvil prijateljski duh skozi sproščeno druženje, nato pa so se tekmo-valci podali v podiranje kegljev. Dvourno tekmovanje je bilo za-činjeno z veliko smeha, navija-nja, kričanja in čestitanja drug drugemu ob podrtih desetih kegljih. Z naših fotografij lahko razberete, da so vsi tekmova-nje vzeli zelo resno, saj smo ob zgrešenih metih lahko opazo-vali različne grimase na licih.

TEKMOVANJE

Opazno je bilo, da so vse eki-pe tudi pripravljale na tekmova-nje, saj je lani zmagovalna ekipa Gimpex, podrla v dveh igrah skupaj 978 kegljev, med tem ko je letošnji zmagovalec, ekipa Volvo, skupaj podrla kar 1329 kegljev.

V pravilih smo, enako kot lan-sko leto, zapisali, da mora v vsaki ekipi biti vsaj ena predstavnica ženskega spola, a sta imeli ekipi Scanie in MAN-a v postavi kar dve, med tem ko smo ekipi Ive-ca morali predstavnico posoditi iz našega podjetja, saj v zastop-

niški pisarni delajo sami moški. Kako zagreti in pregreti so bili tekmovalci, se je dalo razbrati iz števila popitih vrčkov piva, saj se je število podrtih kegljev v za-dnjem delu tekmovanja močno zmanjšalo. V dveh urah smo na-mreč odigrali tri igre, a le podrte keglje v zadnjih dveh igrah smo sešteli in dobili novega zma-govalca velike nagrade revije Transport v bowlingu. To je letos ekipa Volvo, ki je lansko leto za-sedla drugo mesto, med tem ko je lanskoletni zmagovalec, ekipa Gimpex, zasedla drugo mesto.

ÆT

Æ Odlični posamezniki

Nekaj posameznikov je tek-movanje vzelo še posebej resno, saj so keglje podirali kot za stavo. Največ jih je po-drl Marjan iz ekipe Volvo, in sicer kar 382. Iztok iz ekipe Gimpex je podrl 353 kegljev in tretji najbolj uspešen s 351 podrtimi keglji je bil Klemen, prav tako iz ekipe Volvo. Več-ina ostalih pa smo podrli med 200 in 300 kegljev.

Ekipa MAN. Ekipa Mercedes. Ekipa Iveco. Ekipa Volvo.

Tretje mesto je z dvema pun-cama v ekipi in z več kot 1000


TEKMOVANJE

podrtimi keglji zasedla ekipa Scania.

Vsi sodelujoči so bili na kon-cu, ne glede na rezultat, zelo za-dovoljni in nasmejani, druženje pa je trajalo še pozno v noč. Gle-de na to, da smo končno uspeli

Æ Rezultati: 1. mesto ekipa Volvo, d.o.o. 1329 podrtih kegljev 2. mesto ekipa Gimpex, d.o.o. 1214 podrtih kegljev 3. mesto ekipa Scania Slovenija, d.o.o. 1014 podrtih kegljev 4. mesto ekipa Cordia, d.o.o. 889 podrtih kegljev 5. mesto ekipa AC Intercar 857 podrtih kegljev 6. mesto ekipa Iveco, pisarna Slovenija 835 podrtih kegljev 7. mesto ekipa MAN Gospodarska vozila Slovenija, d.o.o. 789 podrtih kegljev

zbrati vse uvoznike na enem mestu, pa čeprav le za tri ure, smo vsem sodelujočim obljubi-li, da bomo podobno tekmova-nje pripravili tudi prihodnje leto. Zato sporočilo vsem ekipam: »Pričnite trenirati že danes.«

Ekipa Gimpex. Ekipa DAF.Ekipa Transport. Ekipa Scania.

Tudi punce so tekmovanje vzele resno.

Druženje je trajalo tudi po končanem uradnem delu.

Zmagovalno ekipo je bodril sam direktor Volvo, d.o.o., Mikael Joabson (levo na sliki). Izrazi na obrazih so govorili o uspešnosti posameznih metov.


Æ

PREDSTAVLJAMO


Volvove novosti

Tekst in foto: Borut Štajnaher

Najprej so nam predstavili prenovljen model FH. Kabi-na globetrotter praznuje 30 obletnico, zato so jo dodobra prenovili. Iz zunanje strani je najbolj opazen nov senčnik in nove dvodelne luči, veliko več sprememb pa je v notranjosti. Nova notranjost kabin za mo-dela FH in FM je zasnovana tako, da ustvarja delovno oko-lje z optimalno funkcional-nostjo, prostornostjo in udo-bjem. Nastala je na podlagi vrste raziskav med vozniki in prevozniškimi podjetji.

Večja stojna višina in pros-tor za gibanje po kabini sta pogosti zahtevi voznikov to-vornjakov. Za občutek večje prostornosti in za bolj neovi-rano gibanje stoje po kabini so na novo zasnovali odlagal-ne prostore nad voznikovim sedežem. Ročice za upravlja-nje menjalnikov I-Shift in Po-

wertronic so malce odmaknili od voznikovega sedeža, tako da ostane nekaj več prostora za voznika. Odlagalni prostor pod posteljo je sedaj večji in dostopnejši. Instrumentna plošča je preoblikovana tako, da je bil pridobljen dodaten odlagalni prostor. Med novo-sti spadata tudi sovoznikov sedež, ki ga je mogoče zasu-kati, in možnost vgradnje TV-sprejemnika s ploskim zaslo-nom. Z zmogljivim sistemom upravljanja je mogoče svetlo-bo usmeriti in nastaviti na-tančno po potrebah ter tako ustvariti pogoje za učinkovito delo in branje ali pa sprošče-no ozračje s pridušeno svetlo-bo med počitkom.

Večino novosti, ki so jih uve-dli pri modelu FH, najdemo tudi pri FH16. Ker je FH16 eks-kluziven model, pa je zanj pri-hranjenih tudi nekaj posebnih

novosti. Med drugim k občut-ku ekskluzivnosti prispevajo enkratne barvne kombina-cije, materiali in nova ozna-ka FH16, dobro vidna na več mestih, tudi na instrumentni plošči ter na vratnih oblogah.

Æ Nov 11-litrski motor

Volvo je razvil popolnoma nov 11-litrski motor za model

FM v izvedbi vlačilca. S svojo maso je ta motor idealen za prevoze, kjer je pomembna koristna nosilnost, npr. za ci-sterne in prevoze razsutih to-vorov.

Novi 11-litrski motor je pri-bližno 140 kg lažji od večjega motorja D13. Motor D11 od-likujeta visoka zmogljivost in varčna poraba goriva. Motor s pomočjo SCR izpolnjuje stan-

Moda ni nepomembna, zato Volvo predstavlja lastno kolekcijo.

ÆP ri Volvu se zavedajo, da biti voznik ni lahko, zato jemljejo njihovo delo zelo resno in jim pri tem želijo biti v pomoč. V zadnjih petih letih so vložili 400 milijonov evrov v razvoj z namenom narediti lažje upravljiv tovornjak, prijaznejšo notranjost, višjo stopnjo varnosti, bolj

ekonomične motorje. Te in še številne druge novosti so nam sredi meseca junija predstavili v Geteborgu.

Lepši navzven, udobnejši znotraj


Æ


Æ

darda Euro 4 in Euro 5. Motor je na voljo v dveh različicah in sicer 390 KM in navor 1880 Nm, druga pa 430 KM in 2100 Nm.

Volvo FM z 11-litrskim mo-torjem je oblikovno enak kot drugi člani družine Volvo. Ima posodobljeno zunanjost z no-vimi žarometi, nove senčni-ke in novi znak globetrotter. Notranjost kabine je preob-likovana tako, da zagotavlja optimalne pogoje za varno vožnjo in prilagodljive odla-galne prostore. Nizke volvove vstopne stopnice pa bodo zelo cenili vozniki, ki morajo med delovno izmeno velikokrat v kabino in iz nje.

Volvo FM je na voljo tudi z novo kabino globetrotter

LXL. Ta kabina nudi še več prostora in dodatno udobje. V primerjavi s sedanjo kabi-no globetrotter za volvo FM ima 150 mm več prostora nad glavo.

Volvo FM z 11-litrskim mo-torjem je na voljo kot vlačilec 4x2 ali vlačilec 6x2. Dovoljena skupna masa kompozicije je 40 ton, lahko pa prevaža tudi nevarne snovi.

Æ Razvoj in podpora voznikov

Volvo je razvil obsežen pro-gram usposabljanja za vozni-ke tovornjakov, ki vključuje tudi tečaje o varčni vožnji in varnosti. Poleg tega, da koristi

okolju in donosnosti poslova-nja prevozniškega podjetja, to usposabljanje koristi tudi voz-niku, saj mu pomaga zagoto-viti kar najvišjo možno raven varnosti in učinkovitosti pri delu. Program izvajajo tudi pri nas, za več informacij pa se obrnite na prodajalce Volvo tovornjakov v Sloveniji.

Æ Pomoč za preprečevanje nezgod

Pri približno 90 odstotkih vseh prometnih nezgod je prisoten človeški dejavnik. Pogosta vzroka sta utrujenost in nepazljivost. Pri Volvu so razvili nove napredne siste-

me pomoči, ki vozniku omo-gočajo boljše obvladovanje vozila. Kot prvi proizvajalec tovornjakov v Evropi Volvo predstavlja opozorilni sistem za voznika. Ta sistem opozori voznika, če vozilo zapelje iz smeri ali vozi nenavadno. Si-stem za nadzor menjave voz-nega pasu deluje kot dodatno oko in pomaga vozniku za-znati vozila v slepem območ-ju ob desnem boku tovornja-ka. Žarometi, prilagodljivi zavoju, se vklopijo ob vklopu smernikov in pri vožnji v za-vojih osvetljujejo rob ceste. Nevarnost nezgod bo še do-datno zmanjšala inovacija v svetovnem merilu, ki jo Volvo uvaja na področju sistemov stabilnosti. Sistem ESP, ki pomaga vozniku popravljati zdrsovanje in zmanjšuje ne-varnost prevrnitve ali pre-klopa kompozicije, je zdaj, v svoji zmogljivejši različici, na voljo tudi za tovornjake 6x2 s priklopniki.

Æ Volvo I-Sync

Volvo je v Geteborgu pred-stavil tudi novi samodejni me-njalnik za dostavne tovornjake Volvo FL - I-Sync. Dejstvo, da ime novega menjalnika spo-minja na Volvovo uspešnico I-Shift, ni zgolj naključje. I-Sync je pravzaprav ročni menjalnik z dodano programsko opre-mo za samodejno upravljanje s prestavami. Tako kot I-Shift tudi I-Sync združuje zanes-ljivost ročnega menjalnika in majhno težo z udobjem sa-modejnega prestavljanja. Za

Varnost na prvem mestu: sistem za nadzor menjave voznega pasu pomaga vozniku zaznati vozila v slepem območju, sistem ESP, je zdaj na voljo tudi za tovornjake 6x2 s priklopniki.

FH je prejel lepšo zunanjost in uporabnejšo notranjost.

PREDSTAVLJAMO

PREDSTAVLJAMO

razliko od I-Shifta, ki je za-snovan za težke tovornjake, pa zadovoljuje I-Sync potre-bam lokalne distribucije, saj je usklajen s 7-litrskim mo-torjem, hkrati pa se ponaša z udobnim in gladkim prestav-ljanjem v mestnem prometu, kjer je običajno ustavljanje in speljevanje. Prilagojeno pre-stavljanje pomeni tudi zmanj-šano porabo goriva, z njim pa tudi manjši izpust podnebju škodljivih emisij ogljikovega dioksida in drugih snovi. In kar je še več, Volvo poizkuša znižati tudi stroške vzdrževa-nja in popravil, kar je posledi-ca manjše obrabe.

Æ Varovanje voznika in tovora

Še eno novost so nam pred-stavili volvovi strokovnjaki

in to je varovanje tovora in voznika. Napadi na voznike tovornjakov in na njihove tovore stanejo prevozniška podjetja v EU na milijarde evrov na leto in pomenijo hudo grožnjo voznikom. Vol-vo Trucks in Securitas uva-jata nov sistem varovanja, katerega namen je zmanjšati tveganja kraje, ugrabitve in podobnih ogrožanj voznika ter tovora.

Za varnejši delavnik voz-nikov gospodarskih vozil in za zaščito tovorov pred kra-jo sta podjetji Volvo Trucks in Securitas skupaj razvili novo storitev. V sodelovanju nudita varnostni koncept na podlagi storitve Dynafleet, tj. volvovega obstoječega trans-portnega informacijskega sistema. Volvo Trucks odgo-varja za razvoj tehnologije,

Securitas pa za delovanje si-stema.

Varnostni koncept Securi-ty Service je bil uveden že le-tos spomladi. V primeru sile lahko voznik pritisne alarm-no tipko v kabini. Signal se

Tudi najmanjši v paleti bo odslej na voljo s samodejnim menjalnikom I-Sync.

FM ima prenovljeno kabino, na voljo pa je tudi s povsem novim 11-litrskim motorjem.

Alarmna tipka, ki ponuja pomoč vozniku, ko je ta ogrožen.

V kabini je nova, udobnejša postelja, pod njo pa so večji predali in hladilnik.

Paradni konj FH 16 je prav tako prejel nekaj stilskih in statusnih sprememb.

prenese v klicni center Secu-ritas, ta pa nato pokliče pre-vozniško podjetje ali lokalno policijo. Voznik se lahko na klicni center obrne tudi ne-posredno, z mobilnim tele-fonom.



Æ

REKORD


Actros v Guinnessovi knjigi Rekordno majhna poraba goriva

Tekst in foto: Martina Kermavner

ercedes-Benz je na testni stezi v italijanskem Nardu dokazal, da sanje o vozilu s porabo enega litra goriva na 100 km (0,8 l/100 km) postajajo realnost. Pod budnim nadzorom sodnikov se je namreč novemu Mercedes-Benzovemu actrosu uspelo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov kot

najvarčnejšemu 40-tonskemu tovornjaku s porabo 19,44 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar je enakovredno 0,8 litra na 100 tono-kilometer (tkm).

Razdalja, ki so jo testni voz-niki prevozili v enem tednu, je znašala 12.728,94 km, pri čemer je povprečna hitrost vozila znašala 80 km/h. Ker bi bila vožnja praznega tovorne-ga vozila nesmiselna, so mu dodali še 25 ton tovora in tako dokazali, da je majhna poraba goriva uresničljiva tudi v sek-torju komercialnih vozil, in si-cer je pri testnem tovornjaku znašala 20,5 litra na 100 km.

Vsekakor doseganje tovrst-nih rekordov ni nesmiselno, predvsem ob strmo vzpenjajo-čih se cenah goriva in čedalje večji skrbi za okolje. Z manjšo porabo goriva se zmanjšujejo stroški prevoza, po drugi stra-ni pa količine ekološko škod-ljivih izpustov. Izpust CO2 pri

actrosu znaša 20,5 g na tono tovora in kilometer (g/tkm). Za primerjavo: vozilo, ki bi teoretično porabilo 1 l goriva na 100 km, bi v okolje spustilo približno 53 g/tkm CO2. Nad-vse zanimiva primerjava, če upoštevamo, da v normalnem prometu tovornjak porabi od 30 do 35 litrov goriva in v ozračje spusti od 30 do 37 g/tkm CO2. Uradne meritve pri doseganju rekorda je zagotav-ljala nemška agencija za nad-zor prevoznih sredstev Dekra.

Dizelska tehnologija, upo-rabljena pri testnem vozilu, imenovana BlueTec, omogoča uporabniku zmanjšanje porabe goriva od dveh do petih odstot-kov, kar v enem letu lahko ena-čimo s približno 1500 do 2000

litri dizelskega goriva. Poleg tega vsak porabljen liter goriva manj prispeva k zmanjšanju iz-pusta CO2 za približno 2640 g.

K zmanjšanju porabe pa lahko prispevajo tudi lastniki in vozni-ki tovornih vozil. Pri Mercedes-Benzu so ob snovanju novega

Veselje celotne ekipe Mercedes-Benz, ki je sodelovala pri postavitvi rekorda.

ÆM

REKORD

Shell pripomogel k doseganju rekorda

Družba Shell je v sodelovanju z nemškim Mercedes-Benzom v Nardu predstavila novo dizelsko gorivo Shell Diesel in tudi novo olje za tovorna vozila Shell Rimula R6 LME, ki je pripomoglo k zmanjšanju porabe goriva in izpustu emisij. Pri Shellu tako za-gotavljajo, da novo dizelsko gorivo s preprečevanjem nabiranja oblog na injektorjih in preprečevanjem rjavenja vodnikov za go-rivo zmanjšuje porabo za do tri odstotke, medtem ko olje s svojo sintetično zasnovo preprečuje povečano obrabo vitalnih delov in tako zmanjšuje porabo goriva za približno 1,1 odstotka.

modela izvajali tudi obsežna preizkušanja v vetrnem kanalu in temu primerno priredili ae-rodinamiko vozila. Z nakupom ustrezne aerodinamične opre-me je mogoče doseči zmanjša-nje porabe tudi za 10 odstotkov. Z ustrezno namestitvijo raz-pršilcev zraka na kabini se da privarčevati do štiri odstotke goriva, ravno tako z napeto in ne ohlapno pritrjeno ponjavo. Prav tako lahko na zmanjša-nje porabe vplivajo vozniki z rednim pregledovanjem tlaka v pnevmatikah. Ob ustreznem tlaku se lahko zmanjša tudi do osem odstotkov. Znano je, da so za 95 odstotkov predrtih pnev-matik krivi uporabniki oziroma skrbniki vozil, saj prenizek tlak povzroči hitrejše predrtje.

S predstavitvijo nove teh-nologije in predvsem načina

vožnje so inženirji pri Merce-des-Benzu želeli prikazati, da približno 60 odstotkov porabe goriva obsega vožnja, drugih 40 odstotkov pa najrazličnejši dejavniki, kot so vozne raz-mere, topografija, nastavitve tovornjaka in njegovo vzdr-ževanje. Poleg tega lahko k zmanjšanju porabe goriva ve-liko pripomorejo tudi vozniki z defenzivno vožnjo in ustrez-nim nadzorom nad delova-njem tovornega vozila.

Cena goriva znaša že več kot 30 odstotkov cene prevo-za, zato je jasno, da vsakršen ukrep pripomore z zmanjša-nju stroškov in posledično k zmanjšanju onesnaževanja okolja, zato velja možnosti, ki nam jih sodobna industrija tovornih vozil ponuja, učinko-vito izrabiti.

Ekipa mehanikov je budno spremljala dogajanje in redno nadzirala, da je vse tako, kot mora biti.

Podelitev priznanja za dosego svetovnega rekorda in vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. V sredini je predstavnik Guinnessove knjige rekordov, levo in desno pa predstavnika Mercedesa.


Æ

PREDSTAVITEV


Orjaki po vzhodni EvropiTekst: Borut Štajnaher; foto: avtor in MB

ri Mercedesu so se odločili, da nam svojega močno prenovljenega paradnega konja actrosa predstavijo na testni vožnji po vzhodni Evropi. Testno progo so raztegnili čez devet držav od Estonije do Bolgarije. Naša revija je imela to čast, da smo odprli turo, saj smo se pridružili prvi testni ekipi, ki je s povsem novimi tovornjaki startala v Talinu v Estoniji in se prek Rige (Latvija) podala do

prestolnice Litve Vilne. Skupaj skoraj 700 kilometrov.

Natančni Nemci so testno progo načrtovali do podro-bnosti, nekoliko jim je pona-gajala le narava, saj so vse tri baltske države zelo ravninske. Najvišji hrib v Estoniji je visok vsega 350 metrov, zato nismo mogli najbolj občutiti poten-ciala Mercedesovih motor-jev. Smo pa zato prevozili tri prestolnice in veliko manjših mest, kjer je bilo precej ustav-ljanja in speljevanja. Koncen-tracija je morala biti nenehno na visoki ravni, saj so ceste tam precej slabe, prometna

Številna ekipa novinarjev in inštruktorjev je bila na koncu ture zadovoljna.

ÆP

kultura pa povsem na psu. Moram priznati, da sem bil presenečen nad voznim par-kom, saj v nobeni od treh dr-žav ne srečaš nobene lade ali moskviča več. Vsi imajo dokaj dobre in ne prestare avtomo-bile, zato mislijo, da so glavni na cesti, saj je bilo prehiteva-nje v »škarje« med dva 40-ton-ska tovornjaka kar stalnica.

Ω Velikani na cesti

Mercedes je za nas pripra-vil osem novih tovornjakov z

PREDSTAVITEV


Æ

motorji V6 in V8 in močmi 440, 480, 510 in 590 KM. Sam sem se prvi dan usedel v »najšib-kejšega«, s katerim sem vseeno lovil ritem z drugimi, na koncu pa se je izkazal za najbolj eko-nomičnega. Tretja generacija največjega mercedesa je bila letos deležna večje lepotne operacije, saj je na vozilu 37 sprememb, vse za izboljšanje udobja, varnosti, videza in ekonomičnosti. Takoj po vsto-pu v kabino te pričaka prosto-rna in svetla notranjost. Dober voznikov sedež je nastavljiv v vse smeri ter dvakrat v ledve-nem delu, tako da skupaj s po višini nastavljivim volanom res ni težko najti pravega delovne-ga položaja. Prvi del ture je bil dolg 350 kilometrov, za pot pa smo skupaj z obveznim 45-mi-nutnim počitkom potrebovali dobrih šest ur, saj nam zaradi slabih cest in gostega prometa v mestih ni uspelo razviti večje povprečne hitrosti od 60 km/h. Prav zato nisem nič zaostajal za karavano kolegov, ki so sedeli za volanom močnejših vozil, se je pa na koncu izkazalo, da sem imel daleč najmanjšo po-rabo. Moj actros je prvi dan za precej mestne vožnje in nato vožnje po povsem ravni pokra-jini potreboval 32 litrov za 100 prevoženih kilometrov. Upam, da ni treba posebej poudarjati, da so bili vsi tovornjaki enako obteženi, do dovoljene 40-ton-ske meje.

Ω Powershift v vseh

Novi actros je odslej dobav-ljiv izključno s samodejnim

12-stopenjskim menjalni-kom Powershift. Ta je na novo optimiziran in pripravljen na najtežje naloge. Še najbolj se je izkazal ravno v mestih pri večkratnem speljevanju in ustavljanju. Njegovo delo-vanje je hitro, pravočasno in brez zaletavanja. Menjalnik zares veliko pripomore k večji varnosti, saj se v mestu lahko

veliko bolj posvetiš dogajanju pred vozilom in okoli njega, vse drugo pa dela elektronika sama. Še enostavnejša je vož-nja na odprti cesti, tam je tre-ba le še vrteti volan, preostalo pa dela vozilo samo. Tempo-mat si nastaviš na 85 km/h in nato prek radarskega sistema vozilo samo zavira, ko zazna oviro pred sabo, ter nato samo

pospešuje, ko je ni več. V veli-ko pomoč je tudi sistem »line asist«, ki te s pomočjo kamere, ki spremlja črte na cestišču, opozarja na nenamerno pre-čkanje črte. Seveda lahko tudi sam prestavljaš v višjo ali niž-jo prestavo s potegom ali poti-skom ročice menjalnika, ven-dar je elektronika menjalnika tako dobro sprogramirana, da ko želiš sam prestaviti v viš-jo prestavo, to ravno v tistem trenutku naredi sama. S priti-skom stopalke plina do konca pa dvigneš mejo prestavljanja za nekaj sto obratov in dobiš več moči pri vožnji po klancu navzgor. Pri vožnji po klancu navzdol pa retarder poskrbi, da ne prekoračiš nastavljene hitrosti za več kot šest km/h.

Naslednji dan smo zame-njali vozila in imel sem prilož-nost preizkusiti najmočnejši V8 s 590 konjskimi močmi. Seveda ni razlika le v moči, temveč tudi v opremljenosti kabine, kjer lahko najdemo tudi imitacijo lesa, usnje, bolj-šo klimatsko napravo … S tem motorjem je velikan dejansko poskočnejši predvsem pri

Litva

Litva je po velikosti in številu prebivalstva največja baltska država. Neodvisna je postala leta 1991 z razpadom Sovjet-ske zveze.V deželi prevladuje nižavje, le na vzhodu in zahodu se dviga nizko gričevje. Najvišji vrh je Aukštasis z 294 m. Števil-na so jezera in barja, 30 odstot-kov površja pokrivajo mešani gozdovi. Litovcev je 80 odstot-kov prebivalcev, 11 odstotkov je Poljakov, osem Rusov.Prestolnica Vilna je slikovito me-sto na bregovih reke Vilnele.

Actrosov je bilo od leta 1996 do danes prodanih več kot 550.000.

speljevanju, kjer sem tudi sam prejšnji dan nekoliko zaosta-jal, a ti drugi na razgibani pro-metni cesti z lahkoto sledijo, saj se vse konča pri 90 km/h. Velika moč se občuti tudi pri prehitevanju, saj ob pritisku stopalke za plin do konca naj-prej menjalnik spusti prestavo

Vse tri baltske države so članice EU in schengenskega reda, tako da med njimi ni meja.

Ponos ruske aviacije, MIG 21, zdaj stoji kar sredi travnika.

Mesta so polna prometa, gneča je velika.

PREDSTAVITEV


ali dve, nato pa sledi silovit pospešek od 70 do 90 km/h. Ima pa to tudi svojo ceno, saj sem imel s tem motorjem na koncu poti, ki je bila močno podobna poti prejšnjega dne, povprečno porabo 38 litrov.

Ω Kot doma

Čeprav se ravno ne štejem za profesionalnega voznika, pa se moram pohvaliti, da sem eno noč prespal v kabini.

Latvija

Latvija je znova postala neod-visna država leta 1991 z razpa-dom Sovjetske zveze. Leži ob Baltskem morju in je nižinska dežela s širnimi gozdovi, ki da-jejo les za gradbeno in papirno industrijo in bogatim rastlin-stvom in živalstvom. Pomemb-na je proizvodnja potrošniške-ga blaga, tekstilnih izdelkov in strojnega orodja. Dežela privablja turiste iz vse Evrope. Latvijcev je 59 odstotkov, ruska manjšina šteje 29 odstotkov, več kot tretjina od 2,5 milijona prebivalstva živi v glavnem mestu Rigi.

Estonija

Estonija je najsevernejša baltska država. Samostojna je postala leta 1991, ko se je ločila od Sovjetske zveze. Leži ob vzhodni obali Baltskega morja, je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana ali pogozdena. Estonščina je sorodna finščini, se pa povsem razlikuje od jezika drugih dvehbaltskih republik. Približno četrtina prebivalcev je Rusov. Glavno mesto Talin je eno naj-bolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 odstotkov estonskega BDP. Glavne go-spodarske dejavnosti so stroj-na, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija.

Rahel občutek utesnjenosti hitro mine, saj actrosova kabi-na mega space ponuja veliko prostora in udobja tudi med počitkom. Posteljo se da ne glede na lego vozila postaviti v vodoravni položaj. Sovozni-

Ker me je Erika v avtošoli ≈drilala« z vzvratno vožnjo, sem svojega actrosa brez težav parkiral vzvratno.

Obcestnih prodajalcev je veliko, prodajajo pa od igle do umetnin.

Še 20 kilometrov do konca 700-kilometrske ture.

ški sedež lahko uporabiš kot počivalnik, sam sem na njem bral knjigo in po radiu poslu-šal dramo na nogometni tekmi med Nemčijo in Turčijo. Veli-ko predalov in odlagalnih po-vršin omogoča, da svoje stvari lepo zložite vanje, dostop do zunanjih predalov pa je mo-goč tudi iz notranjosti kabine. Klimatska naprava je skrbela,

da me ponoči ni zeblo, senzor zraka pa, da se ne bi zadušil med spanjem. Zjutraj sem se zbudil spočit in pripravljen na nove šoferske izzive.

Skratka, Mercedes je s svo-jim actrosom tretje generacije znova odločen, da zadrži vodil-ni položaj na trgu težkih tovor-nih vozil, ki ga drži že od leta 1996, ko je zagledal luč sveta.

Zelo redko videna slika, saj je vozni park v baltskih državah podoben našemu.

Nova generacija motorjev BlueTec je doslej vgrajena v pri-bližno 100.000 actrosov, s čimer so pri Mercedesu spustili v zrak za 700.000 ton CO

2 manj.

CESTNINJENJE

Milijarde od cestnin Tekst in foto: Igor Drakulič

V začetku leta 2005 so v Nemčiji uvedli sistem satelitskega cestninjenja za tovornjake z nosilnostjo nad 12 ton. Od začetne zamisli od dejanske uvedbe projekta je trajalo skoraj deset let, saj so bile v igri različne metode cestninjenja. Na koncu je prevladala zamisel o satelitskem

cestninjenju, za katerega je nemška vlada ugotovila, da ponuja največ prednosti, pa tudi možnosti za preprosto dodajanje novih funkcionalnosti. Tudi Svet EU priporoča uvajanje satelitskega cestninjenja, ideja za prihodnost pa je, da bi lahko celotno Evropo prevozili le z eno nameščeno napravo za obračunavanje cestnin (onboard unit, OBU).

Pred uvedbo satelitskega cestninjenja (v letu 2004) je v nemško državno blagajno priteklo manj kot milijardo evrov od cestnin. Izkazalo se je, da je to le ena tretjina od denarja, ki bi ga lahko zbrali. Že v letu 2005 so namreč ob-računali 2,9 milijarde evrov, zdaj pa letno zberejo že 3,3 milijarde evrov. V nemški vla-di ocenjujejo, da se bo delež tovornega prometa na nem-ških avtocestah povečal za 55 odstotkov do leta 2025. Zara-di tega letno vlaga v cestno infrastrukturo več kot deset milijard evrov.

Æ Kršitelji (skorajda) brez možnosti

Kljub najmodernejši tehniki se je seveda mogoče tudi iz-ogniti plačevanju cestnine. V Nemčiji so pričakovali, da bo kršiteljev okrog pet odstotkov, praksa pa je pokazala, da jih je manj kot poldrugi odstotek. Na nemških avtocestah imajo tristo nadzornih mostov, ki so opremljeni z različno tehno-logijo. Ko se tovornjak pribli-ža mostu, le-ta preveri stanje OBU, fotografira registrsko ta-blico in skenira celoten tovor-njak, da ugotovi število osi. Če most dobi povratno informa-cijo, da je vse v redu, sistem takoj izbriše zbrane podatke, sicer pa se začne procedura ugotavljanja, ali so cestnino plačali na drug način. Avto-matsko plačevanje z napra-vami OBU uporablja že 90 od-stotkov transportnih podjetij,

deset odstotkov pa se odloča za ročno plačevanje na števil-nih terminalih, ki so v Nemčiji nameščeni na vsakih deset ki-lometrov. Skupno število roč-nih terminalov je 3.600, na-meščeni pa so tudi v državah, ki mejijo na Nemčijo.

Procedura ugotavljanja mo-rebitnih kršiteljev je zelo do-gnana, zato se število kršiteljev nenehno zmanjšuje in se že bliža enemu odstotku. Poleg nadzornih mostov so na avto-cestah tudi mobilne enote, ki preverjajo stanje naprav OBU. Na dan prevozijo od tristo do šeststo kilometrov in letno pregledajo dvajset milijonov vozil. Celoten nadzorni sistem v vsakem trenutku preverja

deset odstotkov tovornjakov z nosilnostjo nad dvanajst ton.

Trenutno ima napravo OBU nameščenih okrog 650 tisoč tovornjakov, cestnino za vožnjo po nemških avto-cestah pa plačuje osemsto tisoč vozil. Napravo OBU ima nameščenih tudi več kot

Mobilna nadzorna enota nemškega zveznega urada za tovorni promet (BAG).

Napravo za avtomatsko obračunavanje cestnin (onboard unit, OBU) ima več kot 5.500 tovornjakov s slovenskimi registrskimi tablicami.

5.500 tovornjakov s sloven-skimi registrskimi tablicami. V Sloveniji načrtujemo, da bi elektronsko cestninjenje s sa-telitsko tehnologijo za tovorni promet v prostem toku uvedli tudi na naših avtocestah, si-stem pa naj bi začel delovati 31. julija 2009.

ÆV


Æ

TEST


Rumena zverScania R560 topline Euro 5

Tekst: Boštjan Paušer; foto: Kristjan Čebulj

ovornjaki z več kot 500 konjskimi silami na cesti še vedno ostajajo v manjšini ter spadajo v razred »premium«. Mednje lahko uvrstimo tudi našo tokratno testno scanio serije R, katere motor V8 z zgornjega dela motorne ponudbe je ponujal poskočnih 560 KM.

Motor v tej izvedbi je še ved-no dokaj svež član v ponudbi, saj ga je Scania ponudila trgu s prihodom prvih motorjev Euro 5 s tehnologijo SCR in je nado-mestil izvedbo s 580 KM, ki je bila na voljo v različici Euro 3.

V osnovi gre sicer za isti motor prostornine 16 litrov z osmimi valji, razporejenimi v obliki črke V, pod kotom 90 stopinj, ter z visokotlačnim vbrizgom goriva prek elek-tronskih injektorjev PDE. Tur-

binski polnilnik ter hladilnik polnilnega zraka sta seveda dandanes že povsem samo-umevna sestavna dela pogon-skega sklopa, sistem SCR s katalizatorjem in AdBluejem pa je vsaj pri nas še vedno edi-na kombinacija za doseganje norme Euro 5.

Če njegove karakteristike primerjamo s petstoosemde-setko, pa kljub nekoliko manj-ši nazivni moči opazimo bolj-še zmogljivosti. Tako je 2700 Nm maksimalnega navora na voljo pri nižjih vrtljajih motor-ja – že pri 1000 – ter v širšem uporabnem območju – do 1400 vrtljajev.

Na področju menjalnikov pri Scanii že dolgo nismo vi-deli nič novega. Avtomatizi-rani opticruise z 12 prestav-nimi razmerji še naprej ostaja najboljša izbira – bil je tudi v

ÆT

V skandinavskih deželah nepogrešljivi električni priklop za gretje motorja ter kabine.

testnem vozilu, medtem ko ročni izdelki ne stopajo več v korak s časom in proizvodi konkurence.

Ponudba motorjev V8 v razli-čici Euro 5 pri Scanii trenutno obsega zmogljivosti 500, 560 in 620 KM.

Æ Novi volanski obroč

Od našega zadnjega pre-izkusa scanie kabina ni bila deležna večjih novosti ali sprememb. Najbolj pohvalna sprememba, ki je na trg prišla že proti koncu preteklega leta, so vsekakor občutno poveča-ni zunanji odlagalni predali, z novimi vrati, ki so dvižna. Spodnji rob predala je dodat-no zaščiten z aluminijastim pragom, kar učinkovito pre-prečuje poškodbe laka.

TEST


Æ

Na žalost pa desni zunanji predal še vedno ostaja na sez-namu dodatne opreme, zaradi česar je v praksi skoraj tako re-dek kot štiriperesna deteljica. V letošnjem letu bodo predali deležni varnostne izboljšave, in sicer varnostne ključavnice, ki preprečuje možnost vloma v kabino skozi predal in z dvi-ganjem spodnjega ležišča.

Ko sedemo v kabino, v oči takoj pade druga novost, ki jo prinaša novo modelsko leto – volanski obroč. Dosedanje-ga zamenjuje ergonomsko iz-boljšana različica z vdolbina-mi za boljše prileganje dlani. Usnjena preobleka je odslej v kombinaciji gladkega ter luk-njanega usnja, spremenjeni so tudi dekorativni vložki v imitaciji aluminija ali lesa, ce-loten obroč pa je še nekoliko debelejši.

Æ Kopica opreme

Kot običajno je bila tudi tokrat naša testna Švedinja bogato založena z opremo v notranjosti kabine – mikrova-lovna pečica in kavni avtomat sta zapolnjevala dve izmed treh zaprtih in osvetljenih omaric nad vetrobranskih steklom.

Vozniku in sopotniku po-nujata visoko raven udobja med vožnjo zračno vzmetena usnjena sedeža z rokonasloni, ki pa so nekoliko nerazumlji-vo izdelani le iz surove plasti-ke, brez vsakršne tekstilne ali usnjene prevleke, hkrati pa bi bili lahko tudi nekoliko daljši.

Ležišča ostajajo nespreme-njena. Spodnje se s pomikom sedežev naprej razširi na 80 centimetrov, dostop do zgor-njega je zaradi aluminijaste

Motor 560 Euro 5

Tip DC16 18 560

Prostornina 15,6 l

Število valjev 8

Oblika V pod kotom 90°

Število ventilov na valj 4

Vrtina × hod 127 × 154 mm

Kompresijsko razmerje 17:1

Vbrizg goriva Visokotlačni PDE injektorji

Največja moč 412 kW (560 KM) pri 1.900 vrt/min

Največji navor 2.700 Nm pri 1.000 do 1.400 vrt/min

Količina olja v motorju 38 l

Æ Tehnični podatki:

Relacija Povprečna hitrost Povprečna poraba

Ljubljana–Koper 79,9 km/h 31,4 l/100 km

Koper–Ljubljana 79,0 km/h 40,9 l/100 km

Skupaj: 79,5 km/h 36,2 l/100 km

Æ Test:

Povečana loputa zunanjih predalov z novo varnostno ključavnico.

Novi volanski obroč omogoča prijetnejše upravljanje vozila.

Luksuzni sedeži v usnjeni prevleki poskrbijo za udobno sedenje.

lestve udoben in preprost. Med počitkom bo dobrodoš-la novost za voznika mrežica za shranjevanje drobnarij na

zadnji steni, poleg stikal za upravljanje z radijskim spre-jemnikom, gretjem, budilko ter strešnim oknom.

TEST


Æ Navigacija, sledenje, komunikacija, varnost in zabava

Vse to združuje računal-niški sistem Interactor 600 z velikim 10,4-palčnim LCD-zaslonom, občutljivim za do-tik. Izvedba z oznako 600 je prav tako novost v ponudbi, gre za nadgradnjo prejšnjega modela, pri čemer je njego-va največja prednost, da ga je mogoče vgraditi v tovor-njake vseh evropskih proiz-vajalcev. S tem je Scania po-nudila strankam univerzalno rešitev za transportna pod-jetja, ki imajo svoj vozni park sestavljen iz vozil različnih proizvajalcev – kar pa v praksi srečamo pri veliki večini pre-

voznikov. Za vgradnjo v vozilo potrebuje sistem le dve prosti DIN-mesti.

Nekoliko spremenjen je uporabniški vmesnik, ki je postal preglednejši ter še preprostejši za uporabo, si-stem pa še vedno temelji na platformi osebnega računal-nika, ki ga poganja operacij-ski sistem Windows, s čimer Interactor ponuja številne tako zabavne kot poslovne možnosti za uporabo med počitkom.

Æ Varnostna oprema od A do Ž

Rumena R-ka je bila opre-mljena skoraj z vsemi var-nostnimi pripomočki, ki jih Švedi ponujajo prevoznikom, manjkal je le alkotester za vžig motorja – alkolock. Od zračne blazine za voznika, zategovalnikov varnostnih

pasov do elektronskega sta-bilizacijskega sistema ESP, kamere, ki opozarja na vož-njo zunaj prometnega pasu (lane departure warning), radarskega sistema za vzdr-ževanje varnostne razdalje in kamere za mrtvi kot na des-nem delu kabine.

Dodatno varnost ponuja-jo tudi ksenonski žarome-ti s povečano svetilnostjo, alarmni sistem in detektor dima v kabini.

Æ Velika potovalna hitrost

Seveda nima 560 konjskih sil nikakršnih težav s pre-mikanjem 40-tonskega dva-najstkolesnika po cesti. Zalo-ga moči in navora, ki jo ima osemvaljni V-motor, je dovolj za doseganje velikih potoval-nih hitrosti pri vzponih, kar zahteva svoj davek pri malen-

kost večji porabi goriva, ki pa še vedno ni prevelika.

Na preizkusu nismo imeli pretirane sreče z vremenom, saj je stalno deževalo, kar je dodatno vplivalo na nekoli-ko večjo porabo goriva, kot smo jo od vozila pričakovali, hkrati pa nam je dež preprečil meritev hrupnosti – izmerje-ni rezultati namreč ne bi bili primerljivi z našimi doseda-njimi meritvami drugih to-vornjakov.

Izguba hitrosti pri vožnji navkreber je bila skoraj za-nemarljiva, kar se lepo kaže tudi na zelo veliki povprečni hitrosti, ki je skoraj enaka na-stavljeni na tempomatu.

R560 tako ponuja veliko moči in je priporočljiva izbira za prevoznike, ki imajo stalno polno obremenjeno vozilo, medtem ko je ob le občasni »polni tonaži« ekonomsko bolj upravičen 500-konjski motor.

Bogata oprema notranjosti – mikrovalovna pečica ter kavni avtomat.

Sistem Interactor 600 je mogoče namestiti tudi v druga vozila.

Zmogljivi motor V8 omogoča velike potovalne hitrosti. Od Severnega do Jadranskega morja hitro in brez težav z V8.

Kabina topline se v notranjo-sti ponaša s stojno višino 2,2 metra.

Vaš hladilnik na kolesih z neprepustnimi, izoli-ranimi ter s kvalitetnimi metariali prevlečenimiFERROPLAST®paneli.

Polpriklopnik S.KO COOL. V Evropi štev. 1 zaprevoz zamrznjenega tovora. Vse ostanehladno. Made in Germany. www.cargobull.com

Schmitz Cargobull AG just more. Info + 386 2 87 61 291

Edelmetal

554

V Evropi št. 1Ledeno Mrzlos FERROPLAST®termo tehnologijo

SK_Edelmetal_184x133_4.qxd 13.12.2006 11:25 Uhr Seite 1

TEST


Kakovostni skokHyundai H1 2,5 CRDi comfort

Tekst in foto: Boštjan Paušer

opolnoma novi Hyundaijev dostavnik z imenom H1, ki je to pomlad zapeljal po evropskih cestah, dviga tega južnokorejskega proizvajalca na področju srednje velikih dostavnikov visoko v konkurenčnem boju za stranke. Simpatična oblika ter kakovostna izdelava ga postavljata ob bok

uveljavljenim (in dražjim) evropskim imenom.

Hyundai med dostavniki ni novo ime, izdelki z njegovo znač-ko se na naših tleh pojavljajo že slabih dvajset let in so se dodo-bra uveljavili predvsem med obrtniki in manjšimi podjetji. V celoti prenovljen model pa bo lahko ovrgel še zadnje predsod-ke tistih najbolj konzervativnih, saj so snovalci uspeli razviti vo-

zilo, ki je v veliki meri izdelano po evropskih zahtevah.

Æ V ponudbi le en motor

Kupci pri izbiri motorja ne bodo imeli težkega dela – H1 je namreč na voljo z le enim in si-cer 2,5-litrskim CRDi motorjem.

Dizelski štirivaljnik je opremljen s skupnim vodom ter neposred-nim visokotlačnim vbrizgom goriva, tako da s pomočjo tur-binskega polnilnika z variabilno geometrijo lopatic razvije naj-večjo moč 125 kW (170 KM).

Moč se preko ročnega petsto-penjskega menjalnika prenaša na zadnji kolesni par; morda bi

se vozilu bolje prilegel šeststo-penjski menjalnik, ki bi poskr-bel za bolj uglajeno vožnjo.

H1 je na pogonski osi serijsko opremljen s samozapornim diferencialom LOD, ki je voz-niku v pomoč pri vožnji po slabši ali spolzki podlagi, ko se kolesi zavrtita v prazno.

Armaturna plošča je izdelana iz kakovostnih materialov v dvobarvni kombinaciji.

Druga sedežna klop je vzdolžno pomična, zadaj pa so še trije sedeži.

ÆP

TEST


Æ

Æ Pomična klop v drugi vrsti

Različica comfort je na-menjena prevozu potnikov – opremljena je z osmimi sedeži, in sicer dvema sedež-nima klopema v potniškem predelu, od katerih je prva tudi vzdolžno pomična, ter dvema samostojnima sede-žema spredaj.

V drugi vrsti je možno po-mikati klop ločeno, in sicer leva dva sedeža posebej ter desnega posebej, ki s pomi-kom naprej potnikom olajša dostop do zadnje klopi. Vsi sedeži so opremljeni z na-stavljivimi nasloni za glavo ter tritočkovnimi varnostni-mi pasovi.

Potniška različica je opre-mljena z dvojno klimatsko napravo, ki omogoča potni-kom v zadnjem delu vozila individualno nastavitev gret-ja oz. hlajenja, zračne reže pa potekajo vzdolžno po stropu na levi in desni strani vozila. Nadzor nad prezračevanjem potniškega dela pa lahko s ko-mandami na armaturni plošči vedno prevzame v svoje roke tudi voznik oz. sopotnik.

Bralne luči nad zadnjima dvema sedežnima vrstama so izdelane v LED tehniki ter nudijo simpatično nežno nočno osvetlitev zadnjega predela vozila.

Zaradi dvojih bočnih vrat – na vsakem boku so ena in so opremljena s stekli, ki jih

je moč tudi večstopenjsko od-preti – je vstop v potniški pros-tor udoben. Na zadnjem delu vozila so vrata dvižne izvedbe in odpirajo prtljažni prostor, ki ga je ob osmih sedežih še vedno dovolj.

Æ Dvobarvna armaturna plošča

Velik dvig kakovosti je opa-zen že ob prvem pogledu na armaturno ploščo. Na njej prevladuje kakovostna pla-stika v dvobarvni izvedbi, s črnim zgornjim delom ter svetlim spodnjim. Na sre-dinskem delu ter volanskem obroču najdemo tudi do-datke v srebrni barvi, ki po-pestrijo notranjost. Kanček luksuznega pridiha pa do-dajata v usnje oblečena vo-lan ter prestavna ročica, ki je nameščena na sredinski del armaturne plošče in tako na tleh pušča dovolj prostora za udobno gibanje po vozilu.

Motor:Štiri valjen, turbo dizel, common-rail, 4 ventili na valj

Prostornina (ccm): 2.497

Moč (kW/KM): 125/170 pri 3.800 vrt/min

Navor (Nm): 392 pri 2000-2.500 vrt/min

Dimenzije DxŠxV (mm): 5.120x1.920x1925

Medosna razdalja (mm): 3.200

Masa (kg): 2.213

Nosilnost (kg): 760

Prtljažnik ob treh sedežnih vrstah (l): 851

Pospešek 0-100 km/h (s): 14,5

Največja hitrost 180 km/h

Povprečna poraba 8,6 l / 100 km

Æ Tehnični podatki

Odlagalnih površin v Hy-undaiju ne manjka – dva za-prta predala sta nameščena pred sopotnikom, dodatne pa najdemo še na sredin-skem delu armaturne plošče ter v vratih.

Æ Prepričljiva ponudba

Da preizkušeni korejec lahko ponudi res veliko, na koncu prepriča tudi pogled na spisek opreme. Od notra-njega vzvratnega ogledala s samodejno zatemnitvijo, luči za meglo, ogrevanih zunanjih vzvratnih ogledal, do odbija-čev v barvi karoserije, dveh zračnih blazin, zavornega sistema ABS in daljinskega centralnega zaklepanja z ne-koliko nerodno namestitvijo stikala na robu ključa.

To je vsekakor ponudba, ki bo skupaj s simpatično obli-ko, zmogljivim motorjem ter udobno vožnjo prepričala mnoge.

Potniki spredaj in zadaj si lahko neodvisno drug od drugega sami nastavljajo željeno temperaturo.

Dvoja bočna drsna vrata, na zadku pa dvižna.

TEST


Citroën berlingo 1,6 HDi multispace

Tekst in foto: Borut Štajnaher

vanajst let je minilo, odkar smo na ženevskem avtomobilskem salonu opazovali povsem nov koncept vozila. V karoseriji, dolgi in široki kot pri kakšnem kompaktnem vozilu, in v višini dostavnega vozila so Citroënovi strokovnjaki našli veliko prostora za družino pa tudi za resnejši posel.

Zdaj je tu povsem novi berlingo, o katerem smo sicer že precej pisali, tokrat pa smo ga lahko tudi preizkusili na slovenskih cestah.

Kot smo že omenili, smo o novem berlingu veliko napi-sali, zato ne bomo ponavljali, da je 24 centimetrov daljši in podobno, temveč vam bomo

poskušali opisati občutke med vožnjo. Ti pa so neposredno povezani s podvozjem, lego na cesti in izbiro motorja. Pa začnimo pri zadnjem.

Æ 1,6 litra je dovolj

Kateri koli motor si boste iz-brali pri novem berlingu, bo vedno imel 1,6 litra prosto-

rnine. Na voljo sta namreč le 1,6-litrski bencinec in 1,6-litr-ski HDi, a oba z več stopnjami moči (bencinec 90 in110 KM, dizel 75, 90 in 110). Mi smo pre-

Enostaven vstop v vozilo spredaj in zadaj, prtljažna vrata se dvignejo dovolj visoko.

Povečanje mer ni ogrozilo slovesa praktičnega in polivalentnega vozila.

ÆD

Uspešen še naprej

TEST


Æ

izkusili najmočnejši common-rail dizelski motor, ki je z 80 kW/110 KM in 240 Nm navora na vrhu ponudbe. Narejen je v sodelovanju s Fordom in se je že izkazal z uglajenim delova-njem, nizko stopnjo hrupnosti in skromno porabo. Dizelski zvok prepoznate le na visok vrt-ljajih, vibracij pa skoraj ni. Moč 110 KM in še bolj navor, ki pol-no vrednost izkaže že pri nizkih 1750 vrt/min, ob dobro prera-čunanih prestavnih razmerjih ročnega petstopenjskega me-njalnika omogočata povsem solidno elastičnost in pričako-vane zmogljivosti. To pomeni, da boste tudi s polno obreme-njenim (nosilnost 650 kg) lahko solidno hitri tako pri semaforju kot na avtocesti. Do stotice po-speši v dobrih 12 sekundah in doseže 175 km/h končne hi-trosti. Umirjeni vozniki bodo nagrajeni tudi s skromno po-rabo. Tu moramo poudariti, da smo na test prejeli popolnoma novo vozilo, ki je imelo prevo-ženih vsega 30 kilometrov, zato so meritve porabe nekje do 800 prevoženih kilometrov kazale skoraj devet litrov, nato pa se je začela zmanjševati in na koncu

testa, ko smo prevozili dobrih 2000 kilometrov, se je ustalila pri sedmih litrih.

Æ Francosko udobje

Pregovorno mehko fran-cosko podvozje tu ni povsem izrazito, saj je vozilo priprav-ljeno za večje obremenitve. To pa ne pomeni, da berlingo ni udoben, daleč od tega, saj si deli platformo z družinskim enoprostorcem C4 picasso-jem. Berlingo je pravzaprav najudobnejši, ko je umerjeno obremenjen. Dolg medosni razmik, najdaljši v razredu, spet ugodno vpliva na udobje. Vozilo se lepše vede pri večjih hitrostih in ni več toliko občut-ljivo za bočne vetrove. Občutek stabilnosti in varnosti je tako močno približan občutku v osebnem avtomobilu. Težišče je nekoliko niže, zato berlingo ob pomoči zelo neposrednega servo električnega volana brez večjih težav premaguje tudi hi-tre spremembe smeri. Morate se zares potruditi, da ga boste spravili iz želene smeri, kar pa se da zelo hitro in enostavno popraviti. Skratka, glede na prejšnji model je vožnja z no-vincem veliko kakovostnejša in varnejša. Za to obstaja še nekaj podkrepitev: širina karoseri-je je osem centimetrov večja, preglednost pa je zaradi večjih steklenih površin prav tako iz-boljšana.

Pet potnikov se bo brez sti-skanja lahko peljalo tudi na daljše potovanje, s sabo pa

bodo lahko imeli veliko prt-ljage, saj je prtljažnik v osnovi sprejme 635 litrov. Če vam je berlingo družinski sopotnik le med vikendom, čez teden pa ga uporabljate za delo, lahko odvisno od potreb preklopi-te zadnjo klop v razmerju 1/3 – 2/3 ali jo povsem odstranite iz vozila. Če prevažate daljše predmete, lahko naslon sovoz-nikovega sedeža preklopite na-

prej. Drsna vrata na obeh stra-neh s stekli, ki se dajo odpreti, pa so vrh uporabnosti. Seveda je v notranjosti tudi veliko pre-dalov in odlagalnih površin.

Najbolje prodajani družinski dostavnik (prodanih je bilo več kot 1,8 milijona primerkov) je tako prejel novo obleko. Je več-ji, lepši, prostornejši, zmoglji-vejši, zato nadaljevanje zgodbe o uspehu sploh ni vprašljivo.

Motor:dizelski, common-rail, turbo polnilnik, štirivaljni, štirje ventili na valj

Prostornina (ccm): 1560

Moč (kW/KM): 80/110

Navor (Nm): 240–260/1750

Dimenzije DxŠxV (mm): 4380x1810x1870

Medosna razdalja (mm): 2730

Masa (kg): 1425

Nosilnost (kg): 650

Prtljažnik (l): 675–3000

Pospešek 0-100 km/h (s): 12,4

Največja hitrost 175 km/h

Povprečna poraba (mesto/zunaj/kombinirana)

8/6/7,5 l / 100 km

Æ Tehnični podatki

Notranjost je povsem v slogu osebnih avtomobilov, ima pa ogromno odlagalnih površin in različnih predalov.

Double chevron je razvlečen med obema sprednjima lučema.

Pravilna oblika prtljažnega prostora omogoča izkoristek do strehe, če je treba.

Najmočnejši HDi je vedno kos zaupani nalogi, nagradi pa vas tudi z zmerno porabo.


PREDSTAVLJAMO

Modri slon v življenjski formiradicionalno druženje z novinarji štiri mesece pred največjim salonom gospodarskih vozil IAA v Hannovru je največji proizvajalec priklopnih vozil na stari celini Schmitz Cargobull organiziral v nenavadnem ambientu: veliki hali novega testnega centra, ki je bil zgrajen točno v

enem letu v neposredni bližini njihove tovarne v Altenbergu v Nemčiji.

Gostitelji so bili z razlogom nasmejani, saj je Schmitz Cargobull v preteklem fik-salnem letu, ki se je začelo 31. marca 2007 in končalo 1. aprila letos, podrl še en lasten rekord: kupcem v Ev-

ÆT

ropi je dobavil kar 66.500 vozil. Za obuditev spomina, v preteklem fiktivnem letu 2006/2007 jih je 50.827. Nov cilj za sezono 2008/2009 pa je še ambicioznejši: 100.000 polpriklopnikov, priklopni-

kov, prekucnikov in poseb-nih nadgradenj.

Ω Eno vozilo na štiri minute

V Horstmaru, severni del Nemčije na meji z Nizozem-sko, kjer je sedež družbe, so se pravočasno odzvali na po-večano povpraševanje po priklopnih vozilih. Tako so zmogljivosti na vseh treh pro-izvodnih lokacijah v Nemčiji (Altenberg – klasične polpri-kolice in prikolice z drsno ce-rado, Verden – termoizolirane komore hladilniki in Gotha – prekucniki in kontejnerske nadgradnje) dvignili tako, da so zaposlili tudi tretjo izmeno delavcev. Iz treh že omenje-nih obratov v Nemčiji ter še iz dveh v Berlinu in Toddinu ter štirih montažnih obratov (dva

v Veliki Britaniji in po eden v Španiji in Litvi) vsak dan pride 350 priključnih vozil oziroma vsake štiri minute eno.

Vozila s slonom kot za-ščitnim znakom so že več let najbolje prodajana v Franciji, Španiji, Italiji, državah Bene-luksa, Veliki Britaniji in seveda v Nemčiji. Na domačem tržiš-ču je kar 80 odstotkov hladil-nikov, ki prihajajo iz Schmit-zove tovarne. Več kot tretjina (natančneje 38 odstotkov) pri-ključnih vozil, prodanih v Nemčiji, nosi znak modrega slona, v preostali Evropi pa je tržni delež okoli 25 odstotkov.

Ω Velika vlaganja

Odlični rezultati pa niso le plod dobre produktivnosti, konec marca je bilo v skupini Schmitz Cargobull zaposlenih

Notranjosti novega testnega centra, najpomembnejše opreme – simulatorja, gostitelji niso dovolili slikati.


Æ

PREDSTAVLJAMO

5866 delavcev, temveč tudi ve-likega vlaganja v razvoj, ki je v preteklih letih petih letih prese-glo 210 milijonov evrov. V prejš-njem poslovnem letu so inve-stirali 60 milijonov, v letošnjem pa nameravajo še 80 milijonov evrov. Tako je sredi lanskega leta v Verdenu, kjer sestavljajo vse termoizolacijske nadgrad-nje, začela delovati najsodo-bnejša linija za proizvodnjo velikih termoizolacijskih pane-lov, ki nastajajo po Schmitzovi tehnologiji ferroplast.

Linija se razprostira na 2750 kvadratnih metrih na dveh nivojih in omogoča izdelavo panelov, dolgih do 15 in širo-kih do 3,5 metra ter debelih do 150 mm. Novo opremo so več-inoma skonstruirali in vgradili domači inženirji, brez ustavit-ve obstoječe proizvodnje. Naj-

večji napredek na novi liniji je še zanesljivejši in kakovost-nejši postopek vbrizgavanja posebne pene med zunanje panele. S tekočega traku, ki dela 24 ur, vsakih pet minut pride en velik »zid« (panel) z že obdelanimi zunanjimi po-vršinami. Proizvajalec zatr-juje, da so paneli, izdelani po novi tehnologiji, še boljši od starih, saj naj bi bolje zadrže-vali temperaturo v komorah za prevoz občutljivega blaga.

Ω Edini med kontejnerji

V Schmitzovi skupini so še posebno ponosni na novi test-ni center, v katerega so vložili približno 9,5 milijona evrov. Čeprav je podoben testnim centrom, kakršne imajo pro-izvajalci osebnih avtomobilov,

pa pri Schmitzu trdijo, da je edinstven v Evropi. Razpro-stira se na 2800 kvadratnih metrih, kjer je pod 12 metrov visoko streho kar nekaj testnih postaj, med katerimi je najza-nimivejša tista za simulacijo vožnje. Povsem obremenjeno vozilo postavijo na posebno platformo, pod katero so moč-ni hidravlični valji, ki s progra-miranimi premiki simulirajo različne situacije med vožnjo (od naleta na velike luknje na cesti do mirne vožnje po avto-cesti). Šest tednov surovega te-stiranja na tej napravi simulira približno milijon prevoženih kilometrov. S tem se močno skrajšajo in poenostavijo raz-iskave kakovosti in zanesljivo-sti. S tem pa se močno pospeši tudi razvoj novih komponent.

Ω Univerzalno, lažje, ekonomično

Vzporedno z velikim vla-ganjem v moderne pogone pa je Schmitz Cargobull v za-dnjih nekaj letih stalno raz-širjal in nadgrajeval osnovni proizvodni program. Razvoj-ni poudarek je bil na univer-zalnosti, zmanjšanju mase in dviganju uporabne nosil-nosti, podaljšanju uporabne dobe (galvanizacija prepre-čuje korozijo), prilagajanju priključnih vozil modernim informacijskim tehnologi-jam ... Prva priložnost, da se bo široka javnost lahko seznanila z vsemi novostmi, nastalimi v zadnjih dveh le-tih, pa bo septembra v Han-novru.

Schmitz trdi, da je to edinstven testni center v Evropi, zgrajen je bil točno v letu dni. Del preizkusov se opravlja tudi na prostoru pred centrom.

V preteklih petih letih so v modernizacijo proizvodnje in v razvoj novih vozil vložili 210 milijonov evrov.

Schmitzov ≈recept« za podvozje: galvanizirani okvir šasije, osi s kolutnimi zavorami in kolesa, velika 22,5 palca.

STROKOVNAUSLUŽ-BENKA

V ARHIVU

BOLJŠINEMŠKI

AVTO

SLOV.BIOLOG

(RAFAEL)

MOČNOANGLEŠKO

SVETLOPIVO

KAČJIGLAS

ANTONTROST

MESTO VBOSANSKIPOSAVINI

POKOJNIPEVEC

REDDING

ZGORNJI,STRANSKI

DELTELESA

AVTOR:MARKO

DREŠČEK

KMEČKOPOSLOPJE

ZA HRAMBOSENA

PRIKLOPNOVOZILO

IVANJEZERNIK

IZSILJE-VALEC,

RAZBOJNIKV AMER.OKOLJU

OBER

KITARISTPRI

BEATLIH(JOHN)

AKTINIJ

VELE-POSLANIK A M B A S A D O R POLŽASTO

ZAVITAČRTA

RESNI-ČNOST,

STVARNOST(KNJIŽNO) R E A L I T E T A

MINISTERZA

OBRAMBO(KARL)

VEZNIK

POLJSKIGLODAVECS PISANIMKOŽUHOM

H R Č

ITAL.PRISTA-

NIŠČE OBJADRANU

GLIVIČNABOLEZENNA VINU

AMER.PISATELJ

BUCHWALDAEROPLAN

KRAVICA,TELIČKA

I C ANEKDANJI

CITROENOVAVTO

LEGENDANARODNOZABAVNEGLASBE

(SLAVKO)

PESNICAMUSER

PEVECRAMAZ-

ZOTTI

ZAVEST OOBSTOJU

BOGAV E R

RAZLIČNIČRKI

ANJARUPEL

LJUDSTVOBREZ

PRAVIC

DEL HIŠE,OD PRI-TLIČJA

NAVZDOL

OLGA REMS

ANTIČNAPOKRAJINA

V SRED.ITALIJI

LJUBLJENAŽENSKA

ALENKADOVŽAN

NAŠA PEVKA(SANJA)

VZHOD, JUTROVO

MESTO VSREDNJI

FRANCIJI SKATEDRALO

VIRUSNABOLEZEN,

PTIČJAGRIPA

ZARAŠČE-NO TKIVONA RANI

SL. OPERNAPEVKA

(KSENJA)

TEKOČINA,KI JO

IZLOČAJOLEDVICE,

SEČ

JED IZLIGNJEV

MESTOV BOSNI,OB REKIBOSNI

PEVKAVRČKOV-

NIK

MLADA, IZKALČKARAZVIJA-JOČA SE

RASTLINA

TOMAŽNOSE

SLOV.SLIKAR

(ANTON)

NAJET AVTOZ VOZNIKOM

PRITOKSAVE VBOSNI

BLAGO ZAKAVBOJKE JELENOV

GLAS, KOSE GONI

KAVBOJSKAMETNAZANKA

REŠEVANJEKRIŽANK

BISTRI UM!!!

TEKOČINAV USTIH

NOGO-METNO

MOŠTVO,KI TEKMUJE

V LIGI

OKRASNIVRTNI

KIPEC VPODOBIAMORJA

OŽJADOLINA

MED HRIBI

GAMSJIBIVOL

ČASTNINASLOVJUDOV-

SKIHUČENJAKOV

DELAVEC,KIPREVERJA

TARIFE

VNEMA,NAVDU-ŠENJE

SREDIŠČEVRTENJA

OBLASTNO,SAMO-VOLJNO

VLADANJE

KRAJ PRIDOMŽALAH PLAVALNI

ŠAMPIONTHORPE

IZUMRLIPLAZILCI

(SPLOŠNO)

GOROVJE NA MEJI MEDEVROPO IN AZIJO DELAVEC

VSLADARNINAPA-

DALEC

ORODJE ZAOBDEL.LESA

ZEMELJSKITEČAJ

REKA VSIBIRIJI

OSVEŽILNAPIJAČA

IZ POMARANČ

KRATKO-TRAJEN

OBČUTEKZAZNAVE

ODDELEKVOJNIHLETAL

CITRONA

UDARJANJES PRSTI

POVRATIH

GR. BOGVETROVAPETIT

MERSKAENOTA ZAJAKOSTZVOKA

PRISTA-NIŠČE V

JZ. ANGLIJI

NORVEŠKIPISATELJ(HANS)

KRAJEVNOALI

ZEMLJE-PISNO

IME

GIBLJIVATARČA NATEKMI V

STRELJANJUS PUŠKO

ŽELJA POČEM, SLA

GR. BOGINJAZEMLJE

OSEBNIZAIMEK

NENADAR-JENOST

KOROŠKILJUDSKI

PLES

DELAVECNA LADJI

ANTONINGOLIČ

SKLADNI,UBRANIGLASOVI

VOJAKSPECIALEC

IGRALECGIBSON

MANJŠEPLOVILO

KOŠARKARLAKOVIČ

NAŠAPEVKA(NECA)

EMIL NOLDE MESTO VFRANCIJI,

AVTOMOBIL.DIRKE24-UR

ANTONLAJOVIC ZIDARSKA

ŽLICA

STAVBA ZAHRAMBO

ŽITA

VEDA ORAČUNANJU

S ČRKAMIIN DRUGIMI

ZNAKI

SKRAJNIKONEC

POLOTOKAPREDMET ZA MAŠENJE

ODPRTIN, POSOD INSTEKLENIC, ČEP

MAROGA,PEGA

BREZALK.PIJAČA

GEOMETRIJ.TELO

ENOTA JEZIKOVNEGASPOROČILA,

SESTAVLJENA IZBESED

OBISK NADOMU PRED

POROKODOMAČ-

NOST,PRIJETNOST

VOJAŠKIOBJEKT ZAZAŠČITO

MEHIŠKA IN KUBANSKADENARNA ENOTA, PEZO

KITUBIJALEC

POZI-TIVNA

ČLOVEŠKALASTNOST

SLOV.ALPINIST.DELAVEC(FRANC)

SVETLOBNI SIJ,KI OBDAJA SONCEZDRAVILNA

RASTLINASL. KIPAR(STANE)

POSMEHO-VANJE

SAMEMUSEBI

TOVARNAV CELJU

BICIKELVISOKO

ŠKOFOV-SKO

POKRIVALO

MESTO VBOSNI, PRE-MOGOVNIK

AMERIŠKIREVOLVERPOZNO-

RIMSKIZLATNIK,SOLIDUS

SLOV. EL.-TEHNIK

(FRANCE)

NAŠABIVŠA MISS(NATAŠA)

DODATEKK POGODBI

POLZA-VESTNO,HIPNOZI

PODOBNOSTANJE

SREDNJE-AMERIŠKA

DRŽAVA

FRANC.SLIKAR(ANDRE)

ZDRAVILNARASTLINA

ŽITO ,KIDA SIVOMOKO

RICHARDGERE

POUK,NASVETDVOZLOŽNA

VERZNASTOPICA

ENOTA ZAMERJENJEEL. UPOR.

PISATELJICAMUCK

EKSPLOZIV-NO TELO

ANTONJANŠA

IGRALKIBLYTH IN

SHERIDAN

NIG.-BRITAN.PEVKA(SADE)

ZELO HUDO,TEŽKO

DOŽIVETJE

REDKA KOVINA (Th)

IVANNAPOTNIK

SMUČARSKOSREDIŠČE

V ŠVICIMAMINZAKONSKIPARTNER

MLEČNIIZDELEK ZLUKNJAMI

JUDOVSKIKRALJ

BILJARDNAPALICA

DELOBRAZA

NOVINARKANA TV

SLOVENIJAPETROVČIČ

ESKIMSKIJEZIK

GLASNAHOJA POGOZDU

MEHKOUSNJE IZ

KOŽ DIVJADI

SOSEDNJIČRKI

IVANTAVČAR

EDDIEIRVINE

EDVARDSTANIČ

IGORPRETNAR

SISTEMODNOSOV

MED ŽIVIMIBITJI IN

NARAVO

NEMŠKIFIZIK

(ALBERT)

POGOSTODOMAČE

MOŠKO IME

REKA VKANADI,PEACERIVER

SLAŠČICAIZ SLADO-

LEDA INKANDIR.SADJA

JOHNADAMS

NARAVNOBARVILOZA LASE

IN NOHTE,KANA

VERDIJEVAOPERA

ITAL.REŽISER(TINTO)

PRIJETENDOPUST SKRIŽANKO!

AMER.REŽISER

PECKINPAH

HOKEJSKIPLOŠČEK

KRIŽANKA

SLOVAR»EK: ALGEBRA - veda o računanju s črkami in drugimi znaki, JAEGER (Hans) - norveški pisatelj (1854-1910), JAMB - dvozločna verzna stopica, MASSON (Andre) - francoski slikar (1896-1987), OGLEDI - obisk na nevestin ali ženinov dom, zaradi ugotovitve gospodarskih razmer

KRIŽANKA

STROKOVNAUSLUŽ-BENKA

V ARHIVU

BOLJŠINEMŠKI

AVTO

SLOV.BIOLOG

(RAFAEL)

MOČNOANGLEŠKO

SVETLOPIVO

KAČJIGLAS

ANTONTROST

MESTO VBOSANSKIPOSAVINI

POKOJNIPEVEC

REDDING

ZGORNJI,STRANSKI

DELTELESA

AVTOR:MARKO

DREŠČEK

KMEČKOPOSLOPJE

ZA HRAMBOSENA

PRIKLOPNOVOZILO

IVANJEZERNIK

IZSILJE-VALEC,

RAZBOJNIKV AMER.OKOLJU

OBER

KITARISTPRI

BEATLIH(JOHN)

AKTINIJ

VELE-POSLANIK A M B A S A D O R POLŽASTO

ZAVITAČRTA

RESNI-ČNOST,

STVARNOST(KNJIŽNO) R E A L I T E T A

MINISTERZA

OBRAMBO(KARL)

VEZNIK

POLJSKIGLODAVECS PISANIMKOŽUHOM

H R Č

ITAL.PRISTA-

NIŠČE OBJADRANU

GLIVIČNABOLEZENNA VINU

AMER.PISATELJ

BUCHWALDAEROPLAN

KRAVICA,TELIČKA

I C ANEKDANJI

CITROENOVAVTO

LEGENDANARODNOZABAVNEGLASBE

(SLAVKO)

PESNICAMUSER

PEVECRAMAZ-

ZOTTI

ZAVEST OOBSTOJU

BOGAV E R

RAZLIČNIČRKI

ANJARUPEL

LJUDSTVOBREZ

PRAVIC

DEL HIŠE,OD PRI-TLIČJA

NAVZDOL

OLGA REMS

ANTIČNAPOKRAJINA

V SRED.ITALIJI

LJUBLJENAŽENSKA

ALENKADOVŽAN

NAŠA PEVKA(SANJA)

VZHOD, JUTROVO

MESTO VSREDNJI

FRANCIJI SKATEDRALO

VIRUSNABOLEZEN,

PTIČJAGRIPA

ZARAŠČE-NO TKIVONA RANI

SL. OPERNAPEVKA

(KSENJA)

TEKOČINA,KI JO

IZLOČAJOLEDVICE,

SEČ

JED IZLIGNJEV

MESTOV BOSNI,OB REKIBOSNI

PEVKAVRČKOV-

NIK

MLADA, IZKALČKARAZVIJA-JOČA SE

RASTLINA

TOMAŽNOSE

SLOV.SLIKAR

(ANTON)

NAJET AVTOZ VOZNIKOM

PRITOKSAVE VBOSNI

BLAGO ZAKAVBOJKE JELENOV

GLAS, KOSE GONI

KAVBOJSKAMETNAZANKA

REŠEVANJEKRIŽANK

BISTRI UM!!!

TEKOČINAV USTIH

NOGO-METNO

MOŠTVO,KI TEKMUJE

V LIGI

OKRASNIVRTNI

KIPEC VPODOBIAMORJA

OŽJADOLINA

MED HRIBI

GAMSJIBIVOL

ČASTNINASLOVJUDOV-

SKIHUČENJAKOV

DELAVEC,KIPREVERJA

TARIFE

VNEMA,NAVDU-ŠENJE

SREDIŠČEVRTENJA

OBLASTNO,SAMO-VOLJNO

VLADANJE

KRAJ PRIDOMŽALAH PLAVALNI

ŠAMPIONTHORPE

IZUMRLIPLAZILCI

(SPLOŠNO)

GOROVJE NA MEJI MEDEVROPO IN AZIJO DELAVEC

VSLADARNINAPA-

DALEC

ORODJE ZAOBDEL.LESA

ZEMELJSKITEČAJ

REKA VSIBIRIJI

OSVEŽILNAPIJAČA

IZ POMARANČ

KRATKO-TRAJEN

OBČUTEKZAZNAVE

ODDELEKVOJNIHLETAL

CITRONA

UDARJANJES PRSTI

POVRATIH

GR. BOGVETROVAPETIT

MERSKAENOTA ZAJAKOSTZVOKA

PRISTA-NIŠČE V

JZ. ANGLIJI

NORVEŠKIPISATELJ(HANS)

KRAJEVNOALI

ZEMLJE-PISNO

IME

GIBLJIVATARČA NATEKMI V

STRELJANJUS PUŠKO

ŽELJA POČEM, SLA

GR. BOGINJAZEMLJE

OSEBNIZAIMEK

NENADAR-JENOST

KOROŠKILJUDSKI

PLES

DELAVECNA LADJI

ANTONINGOLIČ

SKLADNI,UBRANIGLASOVI

VOJAKSPECIALEC

IGRALECGIBSON

MANJŠEPLOVILO

KOŠARKARLAKOVIČ

NAŠAPEVKA(NECA)

EMIL NOLDE MESTO VFRANCIJI,

AVTOMOBIL.DIRKE24-UR

ANTONLAJOVIC ZIDARSKA

ŽLICA

STAVBA ZAHRAMBO

ŽITA

VEDA ORAČUNANJU

S ČRKAMIIN DRUGIMI

ZNAKI

SKRAJNIKONEC

POLOTOKAPREDMET ZA MAŠENJE

ODPRTIN, POSOD INSTEKLENIC, ČEP

MAROGA,PEGA

BREZALK.PIJAČA

GEOMETRIJ.TELO

ENOTA JEZIKOVNEGASPOROČILA,

SESTAVLJENA IZBESED

OBISK NADOMU PRED

POROKODOMAČ-

NOST,PRIJETNOST

VOJAŠKIOBJEKT ZAZAŠČITO

MEHIŠKA IN KUBANSKADENARNA ENOTA, PEZO

KITUBIJALEC

POZI-TIVNA

ČLOVEŠKALASTNOST

SLOV.ALPINIST.DELAVEC(FRANC)

SVETLOBNI SIJ,KI OBDAJA SONCEZDRAVILNA

RASTLINASL. KIPAR(STANE)

POSMEHO-VANJE

SAMEMUSEBI

TOVARNAV CELJU

BICIKELVISOKO

ŠKOFOV-SKO

POKRIVALO

MESTO VBOSNI, PRE-MOGOVNIK

AMERIŠKIREVOLVERPOZNO-

RIMSKIZLATNIK,SOLIDUS

SLOV. EL.-TEHNIK

(FRANCE)

NAŠABIVŠA MISS(NATAŠA)

DODATEKK POGODBI

POLZA-VESTNO,HIPNOZI

PODOBNOSTANJE

SREDNJE-AMERIŠKA

DRŽAVA

FRANC.SLIKAR(ANDRE)

ZDRAVILNARASTLINA

ŽITO ,KIDA SIVOMOKO

RICHARDGERE

POUK,NASVETDVOZLOŽNA

VERZNASTOPICA

ENOTA ZAMERJENJEEL. UPOR.

PISATELJICAMUCK

EKSPLOZIV-NO TELO

ANTONJANŠA

IGRALKIBLYTH IN

SHERIDAN

NIG.-BRITAN.PEVKA(SADE)

ZELO HUDO,TEŽKO

DOŽIVETJE

REDKA KOVINA (Th)

IVANNAPOTNIK

SMUČARSKOSREDIŠČE

V ŠVICIMAMINZAKONSKIPARTNER

MLEČNIIZDELEK ZLUKNJAMI

JUDOVSKIKRALJ

BILJARDNAPALICA

DELOBRAZA

NOVINARKANA TV

SLOVENIJAPETROVČIČ

ESKIMSKIJEZIK

GLASNAHOJA POGOZDU

MEHKOUSNJE IZ

KOŽ DIVJADI

SOSEDNJIČRKI

IVANTAVČAR

EDDIEIRVINE

EDVARDSTANIČ

IGORPRETNAR

SISTEMODNOSOV

MED ŽIVIMIBITJI IN

NARAVO

NEMŠKIFIZIK

(ALBERT)

POGOSTODOMAČE

MOŠKO IME

REKA VKANADI,PEACERIVER

SLAŠČICAIZ SLADO-

LEDA INKANDIR.SADJA

JOHNADAMS

NARAVNOBARVILOZA LASE

IN NOHTE,KANA

VERDIJEVAOPERA

ITAL.REŽISER(TINTO)

PRIJETENDOPUST SKRIŽANKO!

AMER.REŽISER

PECKINPAH

HOKEJSKIPLOŠČEK

Šestim izžrebanim reševalcem bo sponzor križanke podjetje Tehnis d.o.o. podarilo praktične nagrade. Rešitve pošljite do 22. 8. 2008 na naslov: Revija Transport, Linhartova 3a, 1000 Ljubljana, s pripisom ≈Križanka«.

Ime in priimek

Naslov

Geslo

#

PREIZKUS


Kakšen voznik ste?vtomobil je postal naš vsakdanji spremljevalec. Ste se kdaj vprašali, kakšen voznik ste? Ste strahopetec, ste za volanom sproščen, ste hitri, živčni ali morda pravi neotesanec? Roko na srce, prav vsak od nas je že kdaj komu preklel kakšno sorodstvo, potem ko se ni pravočasno umaknil s prehitevalnega pasu ali

ni pravočasno speljal ob zeleni luči na semaforju.

Nekateri ste mirni za vola-nom, drugi se radi vozite pov-sem na odbijaču vozila pred sabo. Nekaterim se nikamor ne mudi, drugi vedno speljejo s škripajočimi gumami. Ljud-je smo čustveni, nekateri bolj, drugi manj. Nekateri bodo to pokazali v vrsti v zdravstve-nem domu, pri blagajni v tr-govini, drugi pa v avtu. Kar nekaj raziskav pa je pokaza-lo, da agresivnost pride naj-bolj do izraza ravno v avto-mobilu. Razlog je v tem, da v istem trenutku na nas deluje kar nekaj slabih okoliščin: hi-trost, večja od 150 km/h, pov-zroča stres, ki se še povečuje zaradi zmanjšane možnosti komunikacije s potniki v vozil in zaradi večjega hrupa v ka-bini. Agresivnost na cesti pa ima tudi več dimenzij. Včasih imamo za cilj zadovoljevanje

lastnega ega, ko prehitevamo v škarje, po desni na avto-cesti, ko nestrpno žmigamo vozniku pred sabo, naj se že umakne … Drugič lahko ve-denje za volanom pripišemo trenutnemu razpoloženju ali frustraciji v službi ali doma in se zato neopravičeno znaša-mo nad drugimi udeleženci v prometu. Ob tem je treba poudariti, da je vsem vrstam agresivnosti skupno eno: v nevarnost ne spravljate le sebe, temveč tudi druge.

Mi smo vam za te poletne dni pripravili kratek psiho-test, da odkrijete, kakšen voznik ste. Preberite vpra-šanje in obkrožite odgovor, ki najbolj natančno opisuje vaše vedenje na cesti. Bodite pri reševanju iskreni, da bo-ste prejeli čim bolj točen od-govor na vprašanje: Kakšen voznik ste?

ÆA

PREIZKUS


Æ

Točke:

15–20: Bojazljivec

Neradi vozite avtomobil, zato vanj sedate zelo redko in si ne morete nabrati dovolj vozniških izkušenj. To provocira in živcira manj obzirne voznike, zato ste večkrat tarča tuje agresije. Sprostite se, saj pretirano zadržan slog vožnje prav tako ni najbolj varen. Razmislite: številne avtošole organi-zirajo posebne treninge vožnje, ki vam pomagajo pri spo-znavanju lastnih sposobnosti in zmožnosti vašega vozila. Tako si lahko pridobite potrebne izkušnje in se ne boste več počutili kot kotaleča se ovira.

20–30: Sproščen

Sproščen voznik bo v vseh okoliščinah ostal miren in s svojimi dejanji ne bo izzival drugih udeležencev v prome-tu. Vozilo vam je sredstvo za prevoz od točke A do točke B. Vozite primerno razmeram na cesti in ne motite drugih, ne obtožujete njihovega početja in se ne pritožujete nad manj spretnimi. Takšen značaj voznika, kot ste vi, skoraj nikoli ne povzroči nesreče, s svojim vozilom pa ravna racionalno in funkcionalno. Na vozilu takšnih voznikov ne boste našli ši-rokih pnevmatik in velikih spojlerjev.

30–40: Hiter

Hitri vozniki nabirate nepotrebne kazenske točke pred-vsem zaradi prekoračitev omejitev hitrosti. Tu ni besede o agresivnosti, temveč želi biti takšen tip voznika enostav-

Nikoli Včasih Pogosto Vedno

1. Na živce mi gredo gradbišča, ki upočasnjujejo promet 1 2 3 4

2. Vedno menjam vozne pasove, da bi čim prej prišel na cilj 1 2 3 4

3. Če je le mogoče, vedno, tudi na silo, odvzamem prednost drugim 1 2 3 4

4. Ne dovolim drugim, da me prehitijo 1 2 3 4

5. Ko sem nervozen, vedno trobim 1 2 3 4

6. Druge voznike poskušam napeljati na dirkanje 1 2 3 4

7. Prerivanje na polni cesti je moj slog vožnje 1 2 3 4

8. Ni treba biti vedno obziren do drugih 1 2 3 4

9. Vozim hitreje od ostalih, saj obvladam svoje vozilo 1 2 3 4

10. Ko se mi mudi, me razjezi rdeča luč na semaforju 1 2 3 4

11. Ko me kdo nervira, glasno preklinjam 1 2 3 4

12. Za prehitevanje izkoristim vsako priložnost, ki se mi ponudi 1 2 3 4

13. V prometu ne prenašam drugih udeležencev 1 2 3 4

14. Varnostno razdaljo redko upoštevam 1 2 3 4

15. Vozim hitro, tudi ko je gost promet 1 2 3 4

no hiter. Najpogosteje se da tak značaj prepoznati tudi po avtomobilu, ki ga vozi: spojlerji, lita platišča, široke gume, vedno prižgane luči za meglo. Razmislite: velika hitrost je v 80 odstotkih razlog za nesrečo. Z divjanjem v mestu ne boste dosegli ničesar pa tudi na avtocesti je prihranek časa zanemarljiv. Odločilen je tempo oziroma dobra povprečna hitrost. S premišljeno vožnjo boste prav tako hitro prispeli na cilj, privarčevali boste nekaj goriva, manj boste izrabili gume in zavore ter manj čakali pri semaforjih.

40–50: Nervozen

Tudi kadar nervozen voznik vozi po predpisih, zaradi po-manjkanja volje za sodelovanje ter zaradi premajhnega sa-monadzora s sabo nosi povečano nevarnost. Frustrirajoči se počuti vedno ogroženega in vse sprejema zelo osebno. Raz-mislite: globoko zajemite sapo, lep je občutek, ko vam kdo z nasmeškom na ustih pomaha, ker ste ga spustili predse.

50–60: Neotesan

Na cesti se vedete, kot da je samo vaša. Do drugih ste brez-obzirni, jih izzivate in se izživljate nad njimi. Težko tistemu, ki vam zasede parkirni prostor. Razmislite: agresija potegne za sabo novo agresijo, zato se lahko zgodi, da bo kdo tako ravnal tudi proti vam. Cesta ni pravi kraj za zadovoljevanje pustolovskega duha. Poskušajte se kdaj postaviti v položaj drugega udeleženca v prometu, saj tudi sami ne bi želeli, da se kdo tako vede do vas.

Avtošola s pravim tovornjakom

PREDSTAVITEV

Mercedes actros 2541 megaspace za avtošolo

o je večina od nas opravljala vozniški izpit višjih kategorij, je praktična vožnja potekala na tovornjakih, ki si komaj zaslužijo to ime, in poznejši prehod na »prave« kralje cest je bil za marsikoga kar zahteven. Zato so se pri avtošoli B&B prvi v Sloveniji odločili, da svojim kandidatom ponudijo

tovornjak velikega formata.

Kot največja avtošola v dr-žavi in ne nazadnje tudi v re-giji osrednje Evrope so bili že v preteklosti pogosto v vlogi pionirjev s ponudbo svojih storitev izobraževanja bodo-čih ter obstoječih voznikov.

Æ Učenje na napakah je drago

Kot nam je v pogovoru razlo-žil direktor, mag. Brane Lotrič, je pobuda za takšno vozilo pri-šla od prevozniških podjetij, ki

zaposlujejo mlade voznike. V praksi se namreč stalno sreču-jejo s problemom, da novope-čeni voznik, ki se pridruži pod-jetju, vozila ne obvlada tako, kot se od njega pričakuje.

V avtošolah uporabljajo majhna vozila, zato se voznik šele ob zaposlitvi prvič sre-ča z največjimi dovoljenimi dimenzijami ter maso, ki pa seveda zahtevajo nekoliko drugačno vožnjo. Takšno spo-znavanje tehnike vožnje pa se nato z nastalo materialno škodo na vozilu hitro izkaže za zelo drago šolo.

Æ Vozilo z vso sodobno opremo

Kljub občutno višji nakupni ceni so se v podjetju odločili za nakup »velikega« tovornja-ka, saj menijo, da je kakovost poučevanja najpomembnej-

ša. Ob koncu preteklega leta je zato vozni park obogatil Mercedesov actros s kabino megaspace.

Za predelavo v avtošolsko vozilo so poskrbeli kar v tovar-ni, kjer so vgradili dodatne sto-palke za učitelja vožnje, spod-nje ležišče pa je nadomestila sedežna klop za štiri osebe.

Razvoj elektronskih pripo-močkov in asistenčnih siste-mov je v polnem razmahu, zato je učno vozilo opremlje-no z vso razpoložljivo tehniko ta hip, tako da bodoči vozniki lahko spoznajo tudi njeno de-lovanje in pravilno uporabo, od samoumevnega tempoma-ta, 16-stopenjskega menjalni-ka do hidravličnega retarderja, sistema LGS za opozarjanje na vožnjo zunaj prometnih pasov ter radarskega sistema za vzdr-ževanje varnostne razdalje s samodejnim zaviranjem v sili.

In ker zdaj skoraj ni prevozni-škega podjetja, ki ne bi upo-rabljalo sistema za sledenje ter komunikacijo, se na armaturni plošči bohoti tudi barvni LCD-zaslon sistema CVS Mobile, ki združuje sledenje, komunika-cijo ter navigacijo.

Skratka, gre za vozilo, ki v vseh pogledih omogoča šolanje bodočih voznikov na najvišji kakovostni ravni in kakršno bi po našem mnenju – in prepri-čani smo, da nismo edini – mo-rale uporabljati vse avtošole.

Sedežna klop namesto ležišča ponuja udobno sedenje štirim osebam.

ÆK

Vozilo je opremljeno z vso sodobno opremo in elektronskimi pripomočki.


Ford ranger wildtrak 3,0 TDCi in nissan navara 2,5 dCi

Tekst in foto: Boštjan Paušer

PRIMERJALNI

Pick-upi so se s svojimi dobrimi terenskimi zmogljivostmi in potniškim udobjem ter hkrati zadovoljivo nosilnostjo in prostornostjo tovornega prostora hitro priljubili raznim obrtnikom. So univerzalno vozilo, ki jim omogoča učinkovito opravljanje poklica, ter obenem tudi dobro

družinsko vozilo.

Mi smo na testu primer-jali mišičasto Nissanovo na-varo ter šminkerskega ford rangerja s paketom opreme wildtrak.

Æ 2,5 proti 3,0 dizlu

Navara z motorjem prosto-rnine 2,5 litra, torej pol litra manj kot pri Fordu, ponuja večjo moč. Motor dCi z nepo-srednim vbrizgom goriva prek

skupnega voda ponuja 171 KM (126 kW) pri 4000 vrtljajih v minuti in kar 403 Nm navora pri 2000 vrtljajih.

Ranger je v zmogljivostih ne-koliko šibkejši, a jih dosega pri nižjih vrtljajih motorja, njego-va največja moč namreč zna-ša 156 KM (115 kW) pri 3200 vrtljajih v minuti, medtem ko se navor ustavi pri 380 Nm ob 1800 vrtljajih. Tako kot pri Nis-sanu je tudi trilitrski motor du-

ratorq TDCi opremljen z nepo-srednim vbrizgom goriva prek skupnega voda, oba pa sta vrstna štirivaljnika s štiriven-tilsko tehnologijo in podprta s turbinskim polnilnikom ter hladilnikom polnilnega zraka.

Razliko v poglavju pogon-skega sklopa zasledimo še pri menjalnikih – pri fordu je samo petstopenjski, medtem ko je nissan opremljen s šest-stopenjskim.

Æ Opazna zunanja podoba

Sprednji del navare je oblikov-no povzet po Nissanovem teren-cu pathfinderju. Masivni motor-ni pokrov in maska dajeta vozilu mišičast videz ter ga optično po-večata, za pridih ekskluzivnosti pa poskrbijo aluminijasta pla-tišča, kromirana vzvratna ogle-dala, zaščita pragov s stopnico ter strešni nosilci.

ÆP

Fordov multimeter prikazuje vozniku podatke, ki olajšajo terensko vožnjo.

Navara ponuja brezžično bluetooth povezavo z mobilnim telefonom ter dvopodročno klimo.

Tovorna terenca


TEST

Če je navara opazna zaradi mogočnega videza, pa pri ran-gerju za to skrbi stilski paket wildtrak. Dvobarvno lakiranje v kombinaciji temno sive in »čili« oranžne barve je pravi magnet za oči, svoje pa dodajo še zrač-niki na boku, kromirani detajli na maski, kljuke vozila, vzvratna ogledala z vgrajenimi smerniki in praktičnimi lučmi za osvetli-tev tal ter aluminijasta stopnica na pragovih. Prav tako alumini-jasti so strešni nosilci ter nosilci na zgornjem robu tovornega prostora in 16-palična platišča.

Æ Veliko opreme za udobje voznika in potnikov

Tudi ko se preselimo v no-tranjost vozila, ranger ne skriva

svoje žlahtnosti – sedeži, spre-dnja dva sta ogrevana, so ob-lečeni v kombinacijo usnja ter alkantare, oranžni šivi na njih pa se ujemajo z zunanjo barvo. Pravo tako usnjeni so volanski obroč ter obe ročici menjalnika in vklopa štirikolesnega pogona. Monotonost na armaturni ploš-či zbijajo številni detajli v srebrni barvi, na njenem zgornjem delu pa je elektronski multimeter s kompasom, termometrom ter prikazom bočnega in vzdolžne-ga nagiba, kar olajšuje terensko vožnjo. Radijski sprejemnik je opremljen z izmenjevalnikom cedejev, ki jih sprejme kar šest, hkrati pa zna predvajati tudi mp3-datoteke. Manevriranje po parkiriščih ob ne ravno skrom-nih dimenzijah vozila (dolžina namreč krepko presega pet me-

trov) močno olajšajo parkirni senzorji, ki pa so žal le na za-dnjem delu vozila.

Če se presedemo v nissana, je oprema notranjosti precej podo-bna, zaznamo pa nekoliko več sodobnejše tehnike. Klimatska naprava je povsem avtomatska in dvopodročna, multifunkcijski usnjen volanski obroč združuje stikala za upravljanje z radijskim sprejemnikom ter tempoma-tom, žal pa ponoči niso osvet-ljena. Tudi radijski sprejemnik v navari sprejme šest zgoščenk, dodatno pa ponuja še brezžično bluetooth povezavo z mobilnim telefonom. Tako je med vožnjo omogočeno prostoročno tele-foniranje, kar je velik prispevek k varnosti.

Povezavo smo preizkusili s telefoni različnih proizvajalcev

in z vsemi je delovala brez težav, nobenih pripomb pa nimamo niti na kakovost zvoka. Potniška kabina je v primerjavi s fordom prostornejša ter ima tudi več odlagalnih predalov – kar tri za-prte na armaturni plošči.

Æ Dobre terenske zmogljivosti

Oba pickupa ponujata enake možnosti vklopa štirikolesnega pogona, torej preklop med pogo-nom na zadnji kolesni par, vsemi štirimi kolesi ter vsemi štirimi kolesi z reduktorjem. Razlika pa je pri samem načinu vklopa – pri navari skrbi zanj vrtljiv gumb na sredinski konzoli in ga je mogoče izvesti tudi med počasno vožnjo, medtem ko je v rangerju poleg prestavne ročica dodatna ročka za preklop, a je treba za prvi pre-klop med dvo- in štirikolesnim pogonom vozilo povsem ustavi-ti. Šele nato omogoča tudi izklop pesta na sprednji osi med vožnjo z gumbom (t. i. RFW – Remote Free Wheel sistem) in je na zadnji osi opremljen z diferencialom z omejevalnim zdrsom.

Navara ponuja popolno za-poro zadnjega diferenciala ob vklopu štirikolesnega pogona, za kar skrbi stikalo na armaturni plošči, moč med prvo in zadnjo osjo pa pogon razporedi enako-merno v razmerju 50 : 50.

Æ Odprt in zaprt tovorni prostor

Pri tovornem prostoru obeh vozil so manjše dimenzijske raz-

Deset centimetrov več širine pri navari, 267 kg več nosilnosti pri rangerju.

Fordov tovorni prostor se zapira z roleto, Nissan pa ponuja premične pritrdilne obroče.


Æ

PRIMERJALNI TEST

like: pri fordu je slabe tri centi-metre daljši, medtem ko je pri nissanu deset centimetrov širši, višina stranic pa je pri obeh ena-ka in znaša 45,7 centimetra.

Večja je razlika v opremljeno-sti – ranger je bil opremljen z ro-letnim pokrovom s ključavnico, ki ga je mogoče zapreti tudi le delno, kar se izkaže za dobro-došlo ob prevozu večjih tovorov, nima pa vodnega tesnjenja, zato bo voda ob dežju pricurljala tudi do tovora pod njim.

Pri navari smo našli drug priročen pripomoček, in sicer tovorni prostor obkrožajo (po stranicah in podu) vodila v ob-liki črke C, po katerih je mogoče poljubno premikati pritrdilne obroče. Z njihovo pomočjo lah-ko varno pritrdimo vse oblike tovora ne glede na velikost in obliko.

Æ Na cesti

Pick-upi, ki so nebogljeno poskakovali po cesti in so bili

pogojno udobni za vožnjo le ob obremenitvi tovornega prostora, so zgodovina. Oba preizkušena ponujata veliko udobja tako med cestno kot terensko vožnjo, vseeno pa se nissan s cestnimi nevšečnost-mi spopada občutno bolje in tudi zaradi prostornejše kabi-

ne ponudi udobnejšo vožnjo. Čeprav ford na papirju kaže slabše zmogljivosti, se v vožnji izkaže ravno nasprotno, do-daten plus pa mu pripiše slaba dva litra manjša povprečna po-raba goriva, in to kljub le pet-

im prestavnim razmerjem. Za konec se ustavimo še pri ceni; navara z omenjeno opremo LE je na voljo za 36.000 evrov, medtem ko je wildtrak s ceno 31.600 evrov prijaznejši do de-narnice.

Preprost preklop med različnimi pogoni pri navari z vrtljivim gumbom, ranger pa uporablja dodatno ročko.

Preprosta armaturna plošča s srebrnimi dodatki in samosvojo izvlečljivo parkirno -zavoro.

Več prostora, sodobna elektronika, multifunkcijski volanski obroč ter trije zaprti predali.

Sredi junija smo vozili preizkusili tudi na snegu. Oba ponujata veliko udobja tako med cestno kot terensko vožnjo.

Ford ranger Nissan navara

Motor 3,0 Duratorq TDCi 2,5 dCi

Delovna prostornina 2,958 l 2,488 l

Število valjev 4 4

Oblika vrstni Vrstni

Število ventilov na valj 4 4

Vrtina × gib 96 × 102 mm 89 × 100 mm

Vbrizg goriva neposredni prek skupnega voda neposredni prek skupnega voda

Največja moč 115 kW (156 KM) pri 3200 vrtljajih v minuti 126 kW (171 KM) pri 4000 vrtljajih v minuti

Največji navor 380 Nm pri 1800 vrtljajih v minuti 403 Nm pri 2000 vrtljajih v minuti

Povprečna poraba goriva na test

9,2 l/100 km 11,0 l/100 km

Masa vozila 1850 1937 kg

Največja nosilnost do 1135 kg 868 kg

Rangerjeva nosilnost je s 1135 kg kar za 267 kg višja od navarine.

Ford ranger Nissan navaraOddaljenost od tal 205 mm 233 mmKot približevanja 34° 29°Kot oddaljevanja 28° 22°Največji bočni nagib 49° 49,8°Največja globina vode 750 mm 450 mm

Æ Terenske lastnosti:

Æ Tehnični podatki:


Ford ranger Nissan navaraOddaljenost od tal 205 mm 233 mmKot približevanja 34° 29°Kot oddaljevanja 28° 22°Največji bočni nagib 49° 49,8°Največja globina vode 750 mm 450 mm

XXXXXX

Æ46 TRANSPORT 7-8/2008Æ46 TRANSPORT 7-8/2008

BIO

Biodizel, biocid in ravnanje z odpadkiTekst in foto: Boris Klenovšek

Globalno segrevanje ozračja je največ-ja preizkušnja, pred katero se je znašlo človeštvo. Znanstveniki opozarjajo, da bi morali emisije CO2 v naslednjih 50 letih zmanjšati vsaj za polovico, če bi želeli preprečiti katastrofalne posledice global-nega segrevanja. Po drugi strani so vse pogostejše tudi trditve, da biogoriva dra-žijo hrano. V Evropi je manj kot 2 % obde-lovalnih površin namenjenih proizvodnji surovin za biogoriva, tako da proizvodnja biodizla ne ogroža pridelave hrane, saj je z energetskimi rastlinami v Evropi zasaje-nih malo površin.

Biodizel omogoča do 50 % nižje emisi-je CO2 in do 65 % nižje emisije nezgorelih ogljikovodikov v ozračje, znižuje stopnjo dimljenja izpušnih sistemov (tudi do 45 %) in skoraj ne vsebuje žvepla (pod 10 mg/kg). Posledično ni emisij SO2 v okolje, ne vsebuje škodljivih aromatizi-ranih spojin (benzen, toluen …), manjša je tudi emisija CO2 v okolje, je biološko razgradljiv, ne predstavlja nevarnosti ZA OKOLJE IN IMA BOLJŠE MAZALNE LAST-NOSTI KOT DIZELSKO GORIVO. Pridobi-vamo ga predvsem iz olja oljne ogrščice, sojinega olja ter palmovega olja.

Æ Postopek pridobivanja biodizla

Biodizel je možno pridelati iz rastlinskih olj različnih kultur. Poleg olja oljne ogrščice se uporablja tudi sojino olje, palmov olein … Nekatere proizvodne tehnologije omo-gočajo proizvodnjo biodizla tudi iz nekaterih rastlinskih in živalskih maščob, vendar ima takšna proizvodnja zelo nehomogene in omejene količine vhodnih surovin in ka-kovost biodizla, pridelana iz takšnih surovin, je lahko slabša od kakovosti biodizla, ki je pridelan iz surovih rastlinskih olj.

Surovine: repično, sojino olje, palmov olein in druga rastlinska olja, metanol, katalizator (raztopina natrijevega metilata v metanolu), fosforna, ocetna, klorovodikova, žveplena kislina, kalijev hidroksid, natrijevhidroksid, različni aditivi, voda.Produkti: metilni ester maščobnihkislin (biodizel) po evropskem standardu

EN 14214, glicerol tehnični (82–85 %), odpadne vode, odpadni lecitin, odpadni metanol.

Æ Osnovni kemijski postopek proizvodnje:

Katalitske transesterifikacije po kemijski enačbi:

Stroji in tehnološka oprema, ki so potrebni za proizvodnjo biodizla, so predvsem:* proizvodna enota za obdelavo rastlinskih olj (t. i. degumacija z ločilnimi

centrifugami in mešalnimi posodami, oprema za sušenje olj idr.), * proizvodna enota za kemijske reakcije transesterifikacije in ločevanje glicerola

od biodizla (kemijski reaktorji za transesterifikacije, usedalni ločilniki idr.), * proizvodna enota za recikliranje metanola (destilacijska kolona), * proizvodna enota za rafinacijo stranskega produkta glicerola (kemijski reaktorji

za obdelavo glicerola, vakuumsko destilacijo metanola in vode iz glicerola idr.), * proizvodna enota za rafinacijo biodizla (mešalne posode za pranje biodizla, filtri

za filtracijo biodizla, dozirni sistemi za dodajanje aditivov, uparjalnik za destilacijo vode iz biodizla idr.),

* skladiščne cisterne za surovine, stranske produkte in biodizel,* infrastrukturna oprema (parni kotel, kompresor za stisnjeni zrak, hladilni stolpi,

elektroenergetska oprema, merilna in krmilna oprema idr.).

ružba Pinus TKI, d.d., iz Rač je podjetje z dolgoletno tradicijo, ki danes zaposluje 155 ljudi. Dejavnost podjetja temelji na strateškem področju proizvodnje sredstev za varstvo rastlin in na več podpornih dejavnostih, kot so proizvodnja biodizla, s

katero se ukvarjajo že nekaj let, in biocidov, storitve ravnanja z odpadki ter storitve logističnega centra.

ÆD

XXXXXX


Æ

GORIVA

Zaradi zagotavljanja kakovostne proiz-vodnje in proizvedenega biodizla je nujna ustrezna vhodna analitska kontrola vseh surovin (rastlinska olja, metanol, kisline, lugi, katalizator, aditivi), stranskih pro-duktov (glicerol, lecitin, recikliran meta-nol, odpadne vode) in produkta (biodiz-la). Pinus TKI, d.d., ima dobro opremljen in prilagodljiv analitski laboratorij, ki je usposobljen nadzorovati ključne tehno-loške procese, vhodno in vmesno kon-trolo surovin in produktov ter končno kakovost biodizla, ki mora biti v skladu z evropskim standardom EN14214.

Obstoječa proizvodnja s kapaciteto 8000–9000 ton biodizla letno temelji predvsem na lastnem znanju in razvo-

ju ter zagotavlja kakovost biodizla po evropskih standardih ter izpolnjevanje zahtev naših kupcev, predvsem družbe Petrol, d.d. Neprestano potekajo tudi razvojne aktivnosti za optimiranje in in-tenzivno spremljanje evropskih trendov na področju proizvodnje biogoriv. Nova tovarna biodizla s kapaciteto 50.000 ton biodizla letno bo imela še izboljšan kon-tinuirni postopek proizvodnje biodizla. Ti kemijski postopki zagotavljajo uspeš-no konkurenčnost ostalim proizvajal-cem biodizla iz Evrope, ZDA, Kitajske in Azije.

Stranski produkti pri proizvodnji so tehnični glicerol, odpadni lecitin, odpad-ni metanol in odpadne vode.

Posamezne oznake goriv B5, B10, B20, B50 in B100 pomenijo:

B5 – mešanica 5 % biodizla + 95 % fosilnega dizla,



B50 – mešanica 50 % biodizla + 50 % fosilnega dizla in

B100 – 100% biodizel po evropskem standardu EN 14214.

Glavni slovenski odjemalec biodizla je družba Petrol, d.d., ostali odjemalci so večinoma v sosednjih evropskih državah.

Distribucijo biogoriv lahko opravljajo distributerji goriv, ki so registrirani za di-stribucijo biogoriv. V Sloveniji so distribu-terji biogoriv v glavnem tudi distributerji fosilnih goriv, kot sta npr. Petrol in OMV idr. Družba Petrol, d.d., npr. vmešava bio-dizel v zakonsko predpisanih količinah v fosilno gorivo in nato ponuja takšno gori-vo na bencinskih črpalkah. Če mešanica biodizla in fosilnega dizla vsebuje do 5 % biodizla, se prodaja kot dizelsko gorivo.

Zaenkrat obstaja v Sloveniji samo ena Petrolova bencinska črpalka za biodizel B100, in sicer v Črnučah. V naslednjih letih distributerji goriv glede na povpraševanje po biogorivih načrtujejo še več ustreznih bencinskih črpalk za biogoriva.

Æ Pogled v prihodnost

Pinus TKI, d.d., in družba Petrol, d.d., sta v letu 2007 sklenila Sporazum o po-slovnem sodelovanju pri proizvodnji in trženju biogoriva – biodizla. Dogovor med podjetjema zajema skupna vlaganja pri gradnji nove tovarne za proizvodnjo bio-dizla v Račah pri Mariboru, z letno kapa-citeto okoli 43.000 ton biodizla. S tem bo skupna kapaciteta z že obstoječo proiz-vodnjo v Račah, ki dosega približno 8000 ton letno, znašala 50.000 ton biodizla ev-ropske kakovosti po standardu EN 14214.

Partnerja sta v projektu že dokapitalizi-rala obstoječo Pinusovo družbo Bio gori-va, d.o.o., s stvarnim denarnim vložkom in realizirala projekt gradnje nove tovar-ne biodizla, ki bo zgrajena znotraj seda-njega industrijskega kompleksa družbe Pinus TKI v Račah. Za njeno postavitev je opredeljen ustrezen prostor, prednost pa predstavlja vsa obstoječa infrastruktura obstoječega proizvodnega kompleksa. Celotna investicija z vso spremljajočo in-frastrukturo je ocenjena predvidoma na 20 milijonov evrov. Nova tovarna pa naj bi začela obratovati v začetku leta 2009. Novo podjetje bo tako prodajalo biodizel


Æ

BIO GORIVA

Æ48 TRANSPORT 6/2008

evropske kakovosti domačim in tujim di-stributerjem naftnih derivatov.

Podjetji bosta istočasno združili vse znanje in izkušnje, ki jih imata na podro-čju biogoriv. Pinus TKI, d.d., se ponaša z odličnimi strokovnjaki za proizvodnjo biodizla, dobrimi povezavami s koope-ranti – kmeti in kmetijskimi kombinati v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH in v Srbiji. Petrol, d.d., pa v partnerstvo vstopa z raz-vejano mrežo bencinskih servisov v širši regiji JV Evrope, trženjskim znanjem, do-bro logistiko, znanjem s področja cenov-nih varovanj (risk management) in širo-kim krogom odjemalcev.

Æ Cena, transport in zakonodaja

Cena biodizla je odvisna od cene fosilne-ga dizla, kjer so v podjetju zaradi relativno nizke trošarine na goriva v Sloveniji v ob-čutno slabšem položaju, kot bi bili drugod po Evropi, saj je učinek oprostitve plačila trošarine na biogoriva relativno majhen. Trenutno je celotno breme ekonomičnosti na sposobnosti zagotavljanja surovin po primernih cenah. Družbi Bio goriva Pinus TKI, d.d., zagotavlja surovino z nakupi olj na odprtem trgu, odkupujejo semena oljne ogrščice in zagotavljajo njihovo predelavo v olje. Ponekod pa celo organizirajo in fi-nancirajo samo pridelavo ogrščice ter tako obvladujejo celotno nabavno verigo.

Spodbujanje uporabe biogoriv in večje energetske učinkovitosti vozil je eden od ukrepov, s katerimi se svetovne vlade bori-jo proti visokim vrednostim emisij toplo-grednih plinov. Na Ministrstvu za okolje in prostor RS pojasnjujejo, da evropska direktiva zahteva od držav članic EU, da zagotovijo predpisani delež rabe biogo-

riv in drugih obnovljivih goriv v prometu. Evropski svet je na marčevski seji 2007 sprejel usmeritve zmanjševanja emisij to-plogrednih plinov do leta 2020 v tako ime-novanem energetsko klimatskem paketu, ki med ostalim, za obdobje po letu 2012, vključuje tudi cilj najmanj 10% nadomeš-čanja mineralnih goriv z biogorivi.

Vlada RS je tako oktobra 2007 izdala Uredbo o pospeševanju uporabe biogo-riv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil, ki nadomešča Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil. Za razliko od Pravilnika Uredba na novo določa ciljne količine biogoriv, ki jih mora posamezni distribu-ter dati na trg, obveznosti uporabnikov v

javnem sektorju in izvajalcev javnih po-tniških prevozov v cestnem prometu ter globe za prekrške distributerjev goriv, če ne izpolnjujejo svojih obveznosti dajanja biogoriv na trg.

Uredba med drugim določa, da mo-rajo upravljavci oz. lastniki motornih vozil zagotoviti, da po 1. januarju 2010 v posameznem letu najmanj 70 % najetih in najmanj 70 % na novo kupljenih mo-tornih vozil poganja biogorivo, primeša-no mineralnemu gorivu kot bioetanol v koncentracijah najmanj 10 % ali biodizel v obliki čistega biogoriva ali primešano mineralnemu gorivu v visokih koncen-tracijah (večjih od 80 %).

Spodaj navedene obveznosti bodo od 1. 1. 2010 veljale za motorna vozila, ki so v upravljanju oziroma lasti:- oseb, ki v skladu s predpisi, ki urejajo

prevoze v cestnem prometu, na ob-močju Slovenije opravljajo javni linijski prevoz potnikov na podlagi koncesije, ki jo podeli država, javni linijski prevoz potnikov v mestnem prometu, posebni linijski prevoz ali avtotaksi prevoz, če se lahko opravlja samo na podlagi do-voljenja,

- oseb, ki sodijo v javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja javne finance (npr. neposredni in posredni uporabniki dr-žavnih ali občinskih proračunov, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih imajo država ali občine odločujoč vpliv na upravljanje), razen za motorna vozila, za katera zaradi tehničnih lastnosti ali posebnega namena rabe biogoriva ne morejo biti pogonska goriva.

POLPRIKLOPNIK HUMBAUR BIG ONEPOLPRIKLOPNIK HUMBAUR BIG ONE

Petrans d.o.o.Leskoškova cesta 12

1000 Ljubljana

Gsm: 031/ 606 910Tel: 01/ 587 30 99Fax: 01/ 587 30 96

E-mail: [email protected]

Kratki dobavni roki.

V celoti pocinkana šasija.

Lastna teža samo 6460 kg.

Proizvajalci vitalnih delov prikolice: Osi SAF, zrak

WABCO, kraljevi čep JOST, oporne noge JOST.

Proizvedeno v Nemčiji.

Hyva International B.V.Železnikova ulica 2,2000 Maribortel. 02/480 1224, faks 02/480 1225,e-mail: [email protected]


Tekst: Anže Jereb, foto: Buggyra, Renault Trucks

prilsko vreme se očitno letos kar noče in noče posloviti, kar se je pokazalo tudi na tretji dirki prvenstva tovornjakov. Obiskovalci in tekmovalci so namreč na španskem dirkališču Albacete v soboto uživali v prelepem sončnem dnevu, že v nedeljo pa jih je dodobra namočil dež. Kot vsako

leto, tudi letos ne gre brez besedne igre, zlasti zaradi odličnih voženj španskega dirkača Albaceta. Ta je tudi letos oziroma vsaj v nedeljo na španskem dirkališču skorajda pometel s konkurenco. Španec Albacete je torej na španskem dirkališču Albacete nepremagljiv.

DIRKE

Na nekaj več kot 3500 me-trov dolgi stezi, s povprečno širino desetih metrov in 623 metrov dolgo štartno/ciljno ravnino se je torej v začetku

junija odvijala tretja letoš-nja dirka. Kot smo vajeni že iz prejšnjih sezon, se je na njej zopet odlično izkazal domačin Albacete in znova pokazal, da mu je steza kot pisana na kožo. Glede na od-lične uspehe iz prvih dveh letošnjih dirk smo pričakovali zelo dobre rezultate še od eki-pe Buggyra in jih tudi dobili. Vendar le soboto, saj je bila deževna nedelja povsem v znamenju španskega dirkača. Med zanimivostmi velja po-vedati tudi to, da je Albacete edini dosegel čas kroga pod minuto in štiriinpetdesetimi sekundami, njegova povpre-

čna hitrost pa je znašala več kot 111 kilometrov na uro.

Æ Sobota pripadla Buggyri …

Kot rečeno se je vikend naj-bolje začel za dirkača ekipe Buggyra, za Marcusa Bösiger-ja in Davida Vrseckyga. Njuna časovna nadvlada na kvali-fikacijskih treningih je letos postala že prava stalnica, kar sta vnovič dokazala tudi tukaj. Na prvem sobotnem treningu je bil najhitrejši Vrsecky, na drugem pa sta si z Bösigerjem zamenjala vlogi, pri čemer je imel David nekaj težav z me-

njalnikom in je trening le stež-ka zaključil. Po pričakovanjih se je na drugem treningu pre-cej bolje odrezal tudi Albacete in se na nekaj tisočink sekunde približal ostalima dvema, vsa trojica pa je trening zaključila z več kot sekundo boljšim ča-som na krog kot četrti Hahn.

Kvalifikacijska dirka se je za-čela in tudi zaključila podobno kot trening. Magična trojica je že po prvem zavoju pokazala, da ne sprejema kompromisov in počasi, a vztrajno iz kroga v krog pridobivala na pred-nosti. Na prvih dveh mestih oba voznika Buggyre in tretji, na razočaranje številnih gle-

ÆA

Mesto Voznik MoštvoTočke po 2

dirkah

1. Vrsecky Buggyra 134

2. Albacete MAN 131

3. Bösiger Buggyra 123

4. Hahn MAN 92

5. Belloc MAN 84

6. Vojtisek Renault 59

7. Oliver MAN 55

8. Altenstrasser Renault 44

9. Allgauer MAN 32

10. Lacheze MAN 18

Albacete odličen na dirkališču Albacete


Æ

TOVORNJAKOV

dalcev, Albacete. Dirka se je tako tudi zaključila, brez po-sebnih presenečenj in izletov s proge. Na četrtem mestu je s tri-sekundnim zaostankom zaključil Belloc, opaziti pa je bilo mogoče, da Hahn (zaklju-čil je kot peti) letos ne najde najboljše forme.

Precej bolj zanimiva je bila sobotna velika dirka. V drugem krogu je, na domačem »terenu« uspeha željni, Albacete močno zadel takrat drugega Vrsec-kyga. Izlet s proge in predrta zadnja leva pnevmatika sta povzročili časovno izgubo, ki sta jo izkoristila Belloc in Hahn in se prebila na tretje in četr-to mesto. Albacetova poteza je bila pravzaprav prekršek, zato preseneča dejstvo, da mu FIA ni prepovedala nastopa na na-slednji dirki, temveč je po dirki le opozorila vse tekmovalce, da takšne poteze niso dovoljene. No, že med samo dirko Albace-ta ni oviralo dejstvo, da je trčil z Vrseckym in je poskušal napa-sti še vodilnega Bösigerja, ven-dar mu to ni uspelo in je dirko zaključil kot drugi.

Æ … nedelja pa Albatecu

Želja po prvem mestu na domačem dirkališču je vrela v Albacetu tudi v nedeljo. Na treningu se je na stezo zapo-dil kot ris in z odličnim časom navdušil množico na tribu-nah. Nekaj sreče je botrovalo, da je Španec dobil še kvalifi-kacijsko dirko, saj se je Bösi-

ger kmalu po pričetku zaple-tel z Bellocom, posledica trka pa je bila predrta pnevmatika, zaradi katere je Marcus od-stopil. Kvalifikacije so bile vse-eno zanimive, predvsem zato, ker se je za Albacetom zapodil Vrsecky, dvojica pa je množico navdušila z odlično vožnjo, posledica katere je bila velika prednost pred zasledovalci.

Preden se je začela nedelj-ska dirka, so nebo prekrili temni oblaki, stezo pa je na-močil močan dež. Zato so tek-movalci prva dva kroga vozili za spremljevalnim vozilom in z letečim štartom začeli precej previdno. Albacete je pognal prvi, sledil mu je Vrsecky, za njim je vozil Hahn. Po nekaj krogih sta vodilna dva že pri-čela uhajati Hahnu, potem pa je Vrsecky naredil napako. Pri napadu na Albaceta je zdrsnil s proge, dvakrat ga je tudi za-vrtelo, pri čemer je izgubil svoj položaj. Vseeno se ni vdal in že po naslednjih dveh krogih se je pripeljal tik za Hahnov dir-kalnik. Potem pa je v ozadju prišlo do hujše nesreče, zaradi česar so dirko tri kroge pred koncem predčasno zaključili.

Tretja dirka je prvič preve-trila vodilna mesta. Na prvem še vedno ostaja David Vrsecky, je pa Bösigerja z drugega izri-nil Albacete. Tudi četrto mesto ne pripada več Bellocu, saj ga je prehitel Hahn. Ekipno sicer še vedno vodi Buggyra, sledi ji MAN, že v Nogaru pa lahko pričakujemo, da se bodo me-sta zopet spremenila.

Še zadnje priprave in dodelave, potem pa v akcijo …

Nedeljske kvalifikacije so bile še suhe, potem pa je nebo potemnelo, še nekoliko kasneje je začelo deževati.

Sobota je bila v znamenju Buggyre, kljub trudu je bil Albacete šele tretji.

Močno deževje je v nedeljo povzročilo hudo nesrečo in predčasen zaključek dirke.

Za Buggyro in MAN-om se je odlično odrezala ekipa Frankiea Vojtiseka, ki je oba Renaulta pripeljala med dobitnike točk.


LOGISTIKA Pripravlja: Josip Orbanić

Posodobitev proge Divača– KoperProga Divača–Koper je zelo obre-menjena. Za povečanje prepust-ne in prevozne moči proge so se začela dela, ki bodo to izboljšala. Prepustna moč naj bi se povečala za približno 50 odstotkov, in sicer na 80 vlakov na dan, prevozna moč pa za 75 odstotkov, na 14 mio ton letno. Gre za posodobi-tev gradbenih objektov, postaj, signalnovarnostnih, telekomuni-kacijskih, energetskih in drugih naprav. Posodobitev bodo iz-vajali v dveh fazah do leta 2013, investicijska vrednost pa je okrog 120 mio evrov. Sofinancira tudi EU. Navedene posodobitve naj bi omogočile normalno povečanje prometa v Luki Koper in lažje ter učinkovitejše delo železnice.

• • • • •

Prvi svetovni prometni forum v LeipziguOd 28. do 30. maja 2008 je bil v Leipzigu prvi svetovni prometni forum. Udeležili so se ga promet-ni ministri iz 51 držav. Razpravljali so na temo Transport in energija – izziv na področju podnebnih sprememb. Kanclerka Merklo-va je poudarila nujen prispevek transportne panoge k obvlado-vanju podnebnih sprememb. »To postaja glavno vprašanje celo-tnega človeštva,« je poudarila. Med drugim je bila obravnavana nujnost prispevka novih tehnolo-gij k rešitvi tega problema.

• • • • •

Rusija vlaga v razvoj cestnega omrežjaNovi ruski premier Putin je med prvimi nalogami vlade objavil program, po katerem bo promet-ni sektor dobil 350 milijard evrov v letih 2010–2015. Nekaj več kot tretjino bo zagotovil z državnim proračunom, preostali dal pa pri-čakuje iz zasebnih virov. Ker so ceste že zdaj zelo obremenjene, bo šla večina denarja v cesto-gradnjo.

Æ Logistične novice Trajnostna logistikaedalje večje in upravičene zahteve po ohranjanju okolja in zmanjševanju njegove obremenitve z izpusti v zrak, vode in zemljo postavljajo pred vse dejavnosti nove in težke izzive. Logistika je odgovorna za premike blaga in ljudi. Če je bilo v preteklosti pomembno čim več in dlje, bo v prihodnje

treba spremeniti logiko in težiti k čim manj in krajše. Ob tem naj bi zadovoljevali potrebe po mobilnosti, globalnosti, komunikacijah ipd. Obstaja vrsta strategij, ki govorijo o trajnostnem razvoju, vendar še ni ustreznih rezultatov. Ozrli se bomo na vlogo logistike pri trajnostnem razvoju.

Æ Kaj je trajnostni razvoj?

Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevar-nosti, ki jih povzroča osredo-točenje na količinski mate-rialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževa-njem okolja. S trajnostnim raz-vojem naj bi se tudi ohranjala biološka raznovrstnost. Pojem obsega še več drugih vidikov, tudi možnosti razvoja vsakega človeka ali združbe, če ne ško-duje drugim. Veliko je definicij, vendar se najpogosteje navaja ta iz poročila Brundtlandove komisije: »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanje-ga človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje po-trebe.« Strategija trajnostnega razvoja obsega po usmeritvah Združenih narodov tri stebre: gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja.

Æ Trajnostna logistika

Trajnostno logistiko (su-stainable logistics, green logistics) bi bilo mogoče enostavno opredeliti s tako imenovanim trajnostnim tri-kotnikom, ki povezuje tri po-dročja: ekonomijo, ekologijo in družbo.

Æ Trajnostni trikotnik 1

V naslednji fazi razvoja trajnostnega trikotnika pridemo do ključnih razvojnih ciljev, ki na ekonomskem področju upošte-vajo povečevanje vrednosti (EUR/kg), na ekološkem področju zmanjšanje porabe virov in vplivov na okolje (kg), na družbe-nem (socialnem) področju pa povečanje zaposlenosti (človek ur). Tako dobimo nov trajnostni trikotnik 2.


Cilje, ki bi jih zasledovali, pa kaže trajnostni trikotnik 3.

EKONOMIJArast, učinkovitost, konkurenčnost,

izbor...

EKOLOGIJApodnebne spremembe, kakovost zraka in vode, hrup, poraba prostora,

bioraznovrstnost, odpadki...

DRUŽBAkakovost življenja,

zaposlenost, varnost, zdravje...

Trajnostna logistika

VREDNOST(EUR/kg)

VIRI(kg)

DM(človek ur)


ÆČ

http://sl.wikipedia.org/wiki/Biolo%C5%A1ka_raznovrstnost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Definicija

http://sl.wikipedia.org/wiki/ZN

LOGISTIKA

Promet na progi Koper–Divača se povečuje Na železniški progi med Koprom in Divačo potekajo vzdrževalna dela, vendar se kljub temu promet povečuje. To uspeva z dobrim sodelovanjem med železnico in pristaniščem ter drugimi udeleženci. V Luki Koper je bilo v letošnjih prvih treh mesecih pretovorjeno skupno 4.072.293 ton tovora, kar je skladno z načrti družbe. Znatno se je povečala količina bolj kako-vostnih tovorov, zlasti avtomobilov (46 odstotkov) in kontejnerjev (19 od-stotkov). Ker so ti tovori bistveno bolj voluminozni v primerjavi z drugimi, je zanje treba zagotoviti več železniških vagonov in sestaviti več vlakov-nih kompozicij. Tako so v prvem trimesečju na tovorni železniški postaji v Kopru odpremili kar 163 vlakov več kot v istem obdobju lani, sprejeli pa 35 več. Skupno število vlakov v lanskem prvem trimesečju je bilo 3942, v letošnjem pa 4140 oziroma pet odstotkov več. Število naloženih in razlo-ženih tovornih vagonov v Luki Koper pa se je v istem obdobju povečalo za osem odstotkov oziroma z lanskih 50.291 na letošnjih 54.371.

• • • • •

O kombiniranem prometu v Portorožu V začetku junija sta bila v Portorožu kongres in letna skupščina Medna-rodnega združenja družb za kombinirani promet (UIRR). Ugotavljali so vse večji pomen kombiniranega prometa cesta-železnica in ladja-cesta/železnica. Vzroka sta čedalje večja zasičenost cest in tudi boljša ponud-ba kombiniranega prometa. Kongres je pozdravil tudi predsednik države Danilo Türk in spregovoril zlasti o potrebi po večjem vlaganju v železnice in zmanjševanju vplivov prometa na okolje.Minister za promet Radovan Žerjav je povedal: »Povezovanje na videz konkurenčnih prometnih podsistemov je danes, ko globalizacija pogojuje povečano gospodarsko aktivnost in posledično povečanje blagovnih to-kov, še posebej pomembno.«Predsednik nadzornega sveta družbe Adriakombi, ki je članica UIRR, Janez Sušnik je med težave, ki zavirajo razvoj kombiniranega prometa v regiji, izpo-stavil zastarelo infrastrukturo ter pomanjkanje lokomotiv in vagonov. Veliko vlaganje v cestno infrastrukturo in zanemarjanje železniške po njegovem mnenju povečujeta nekonkurenčnost železniškega prometa. Zmanjševanje obremenitev okolja mora po njegovem mnenju v najkrajšem času pripeljati do intenzivne obnove železniškega omrežja v regiji. Meni tudi, da je treba z ukrepi spodbuditi prometne politike, cestne prevoznike in špediterje, da začnejo intenzivneje uporabljati kombinirani promet.

• • • • •

Boeing je predstavil tovorno verzijo letala B 777Ameriški Boeing je v Seattlu prvič pokazal tovorno verzijo letala B 777. Nosilnost je 103 tone, dolet pa 9000 km. Cena bo približno 250 mio do-larjev. Značilnost je v tem, da bo energetsko varčnejši za tretjino glede na sedanji B 747-200F. Imajo že 78 naročil in pričakujejo začetek dobav konec leta 2009.

• • • • •

Deutsche Bahn gre v delno privatizacijo novembra letosLogistični velikan Deutsche Bahn (DB), ki je v stoodstotni državni lasti, se bo novembra letos delno privatiziral. Na borzo gre 24,9-odstotni delež družbe DB Mobility Logistics. To je končno uspelo po večletnih odlogih, zdaj pa že razmišljajo o naslednjih korakih. Kot je znano, so DB zainter-esirane za povezovanje s slovenskimi logističnimi podjetji.

• • • • •

Draga goriva hromijo prometProtesti proti stalnim podražitvam goriv so vse pogostejši. Prevozniki v Španiji, Franciji, na Portugalskem in drugod želijo s stavkami, počasnimi vožnjami in zaporami cest prisiliti vlade k ukrepom za znižanje cen goriv in z drugimi ukrepi olajšati poslovanje prevoznikom. K stavkam in protestom se zatekajo tudi ribiči. Kaže, da je pred nami kriza, ki bo imela večje posle-dice, saj napovedujejo še nove podražitve sodčka nafte.

• • • • •

Paletna kriza se nadaljujeČedalje več palet, ki se izmenjujejo, je v slabem stanju in poškodovanih. Veliko podjetij jih noče več izmenjevati, ker za nove dobijo nazaj neupora-ben kos lesa. Zanimivo je, da je simbol logistične verige zanemarjen v pre-cej podjetjih, kar bo imelo posledice v logistiki in trgovini. Odgovornost podjetij, ki se otepajo vlaganja v logistiko, je velika.

Æ Logistične novice


Æ


Trajnostna logistika naj omogoči profit z nizkimi eks-ternimi stroški, majhnimi tveganji, primerno kakovostjo in malo odpadki in emisija-mi. Logistika naj bi bila torej usmerjena v povečanje vred-nosti na enoto proizvoda. To bi dosegali s pametnimi (in-teligentnimi) pošiljkami, ki bi imele najmanjše teže in bi jih transportirali na najkrajših razdaljah. Posledice takšne lo-gike so npr. lokalna produkci-ja mikro/visoko tehnološkega blaga; obdelava blaga, ki ga ni treba transportirati (nano car-bon tubes); uporaba obnov-ljive energije iz lokalnih virov (sončne, vetrne, geotermalne, lesa); kratke logistične/pro-izvodne verige; reciklaža ipd. To bi vodilo prej v regionalno kot v globalno ekonomijo. Za-govorniki takšnega pristopa navajajo še druge razloge za to, npr. širjenje nalezljivih bolezni s potovanji z letali, svetovni terorizem, živila, ki jih je težko kontrolirati, hitra

dostava rezervnih delov ipd. Tudi zaposlenost in varnost regionalnega prebivalstva bi se s tem povečali. Zmanjšala bi se potreba po široki med-narodni regulativi, intervenci-jah svetovnih razsežnosti ipd. Priseganje na globalizacijo bo verjetno doživelo kritično analizo in smiseln pristop, saj ni nujno vsega globalizirati, če ima škodljive posledice. Urav-notežiti bo treba lokalno, regi-onalno in globalno.

Logistika je pomemben de-javnik trajnostnega razvoja. Zmanjšanje porabe fosilnih goriv v razvitih državah v na-slednjih 15 do 30 letih bi se moralo gibati tudi do 80 od-stotkov. Ali je to mogoče? Če ni, Zemlji grozi znatno segrevanje. Pri 1,7 Celzijeve stopinje višji temperaturi se že pojavljajo poplave obal, pomanjkanje hrane zaradi suše, malarija, pomanjkanje vode ipd. Če ne bo učinkovi-tih ukrepov, bo vse to doživela naša generacija.

EUR/kg

Ú


Ò

Ò


ZGODOVINA Pripravlja: Josip Orbanić


Avtomobili za cesarje, kralje in predsednike

rehod prevoza voditeljev s kočij na »kočije brez konj«, kot so v začetku imenovali avtomobile, ni bil tako hiter, kot bi pričakovali. Zaupanje v tradicijo in preizkušeno se je verjetno najbolj pokazalo prav pri njih. Res je, da so bili avtomobili v začetku nezanesljivi in je bilo veliko okvar in

nevarnosti. Ljudje so se bali hitrosti in so jim nasprotovali. Voditelji pa prevzamejo zadeve le, ko so preizkušene in ko pomenijo dejanski napredek in varnost. Vlaki so za daljša potovanja ponujali veliko udobje, za krajše razdalje in mestno vožnjo pa je bila kočija primerna. Za srečanje voditeljev z ljudstvom so odprte kočije povsem zadostovale. Kot je znano, začetki avtomobila segajo v zadnje desetletje 19. stoletja. Voditelji so jih začeli uporabljati pred prvo svetovno vojno in med njo. Dejansko pa se je avtomobil kot protokolarno prevozno sredstvo uveljavil po letu 1920. Ameriški predsednik je na inavguracijo prvič prispel z avtomobilom šele leta 1921. Papež je prvega prejel v darilo šele leta 1930 in ga potem tudi začel uporabljati.

Vladarji velikih držav, ki so imele lastno avtomobilsko proizvodnjo, so prednost da-jali domačim avtomobilom. Proizvajalci so zanje razvili prestižne modele. Pogosto so jih tovarne podarile, ker je bila zanje velika promocija in čast, če so se kronane glave in visoki funkcionarji vozili z nji-hovimi vozili. To je pomenilo visoko kakovost in zaupanje, kar je učinkovalo pri splošni prodaji. Države, ki niso imele lastne proizvodnje avtomobi-lov, so se odločale za nakup glede na pripadnost določeni gospodarsko-politični skupi-ni. Sčasoma so se razvili pre-stižne znamke in modeli, ki so postali nekakšen standard pri prevozu najvišjih državnih voditeljev in drugih državnih funkcionarjev. Avtomobil je postal sestavni del vladarjevih protokolov in obredov v pred-stavljanju javnosti. To je bilo zlasti pomembno v obdobju, ko ni bil dostopen množicam, ki so zelo rade prišle opazo-vat protokolarne avtomobile. Zdaj imajo voditelji imenitna vozila, vendar to ni več takšna

atrakcija, ker mnogi drugi pre-morejo kaj podobnega. Tako imenovani državni avtomobili (nem. Staatskarosse) so posta-li simboli visoke kakovosti.

Æ Prestižni državniški avtomobili

Obstaja veliko vrst in tipov luksuznih in prestižnih avto-mobilov za prevoz voditeljev. Po eni od klasifikacij spadajo med deset klasičnih naslednje predsedniške limuzine:- mercedes 600 pullman - maserati quatroporte- rover 3.5 saloon - daimler majestic major li-

mousine - lincoln continental X100- facel vega excellence - rolls-royce phantom - citroen SM - lancia flaminia 335 “quiri-

nale” - ZIL.

Vsaka država ima določeno tradicijo in standarde. Mer-cedes je na splošno cenjena znamka za prevoz vodite-ljev v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Najbolj znan tip je bil mercedes 600 pullmann, zdaj pa mercedes razreda S 1. Ameriški predsedniki uporabljajo izključno svoje znamke, zlasti Lincoln in Ca-dillac. Podobno je z ruskimi in bivšimi sovjetskimi vodi-telji, ki uporabljajo ZIL.

Ni vedno nujno, da pred-sedniki kupijo avtomobile. Tovarne in drugi jih včasih po-darijo, imajo pa tudi izposojo oziroma lizing. Stara predsed-niška vozila zelo radi shranijo v tehniških državnih in tovar-niških muzejih.

Avtomobili za prevoz vodite-ljev so vedno morali izpolnje-vati posebne standarde udo-bja in varnosti. Glede udobja so to posebne izdelave, ki so bolj ali manj nadstandardne in upoštevajo želje in zahteve

uporabnika. Gre za drage in razkošne materiale, posebno obdelavo in poudarek na vi-dezu in odličnosti. Zahteve po varnosti so se še posebno zao-strile po atentatih na predsed-nika ZDA Kennedyja 1963. in papeža Janeza Pavla II. 1981. Avtomobili, v katerih se pre-važajo najvišji državni vodite-lji, imajo poseben oklep, ki naj bi zdržal tudi eksplozijo bom-be, stekla pa strel iz puške. Ti avtomobili so zelo težki, zato morajo imeti posebne motor-je in drugo opremo. V novej-šem času kralji in predsedniki poudarjajo uporabo ekološko sprejemljivejših vozil.

V Nemčiji, domovini avto-mobilov, je glavna znamka Mercedes. V preteklosti so uporabljali mercedes-benza 770 (Hindenburg), mercedesa

ÆP

Predsedniška limuzina Lincoln 1924.

Citroën DS.

Notranjost VIP avtomobila Lancia Thesis.

http://www.channel4.com/4car/feature/topten/presidential-limos/classic-presidential-limos-6.html










http://de.wikipedia.org/wiki/Mercedes-Benz_770

http://de.wikipedia.org/wiki/Paul_von_Hindenburg

http://de.wikipedia.org/wiki/Mercedes-Benz_W186


Æ

ZGODOVINA


Æ

300 (Adenauer) in mercedesa 600. Današnji nemški voditelji uporabljajo mercedes-benza razreda S. Poleg tega pa naj-višji funkcionarji uporabljajo še druge tipe domačih tovarn, kot so BMW 7, audi A8, VW plaeton in podobne. Garaže nemškega kanclerja premore-jo okrog 20 avtomobilov, ki so kupljeni oziroma najeti. Let-ni proračun zanje znaša pri-bližno 200.000 evrov. Nemški predsednik ima prav tako na voljo floto limuzin. Voditelji bivše Nemške demokratične republike so cenili znamki Volvo in Citroën.

Brunejski sultan je eden iz-med najbogatejših prebival-cev našega planeta. Njegova

obdobju 1959–81 kot paradno predsedniško limuzino. Poleg tega so v preteklosti uporab-ljali druge prestižne svetovne znamke. Cesarsko garažo je ustanovil Nikolaj II. leta 1906. V Angliji so kupili 15 limuzin rolls-royce. Z njimi se je vozil tudi Stalin, ki je hkrati kupoval ameriške avtomobile packard, pierce-arrow, lincoln in cadil-lac. Od leta 1990 uporabljajo mercedese, ZIL, chevroleta, BMW in druge. Putinova (zdaj Medvedjeva) predsedniška ga-raža premore okrog sto avto-mobilov in motocikle znamke Ural za spremstvo.

Britanska kraljica in pred-sednik vlade dajejo primat rolls-royceu phantom I.-IV. in znamki Bentley. V prejšnjih časih je bil cenjen rover 3,5 sa-loon, zlasti v času premierjev Harolda Wilsona in Margaret Thatcher. Britanska kraljica ima poleg drugih tudi avto-mobile znamke Daimler Ma-jestic Major.

Francoski predsedniki se odločajo za citroëna DS, SM in C6 ter renaulta safrane. Citroëni v kombinaciji z mo-torji Maserati so zelo primer-na kombinacija. Predsednik Charles de Gaulle je rad upo-rabljali citroëna DS, ki ga pri nas poznamo pod imenom žaba. Imel ga je tudi papež Janez XXIII. Predsedniki od Georgesa Pompidouja do Jac-quesa Chiraca so uporabljali citroëna SM. Novi predsed-niški avtomobil je citroën C6. Francoski voditelji so se vozili tudi z luksuzno izvedbo znam-ke Facel Vega Excellence.

Italijanski voditelji so prej uporabljali avtomobile fiat in alfa romeo. Glavni protoko-larni avtomobil je legendarna lancia 335 flaminia quirinale,

potem lancia thesis. Najnovej-ši predsedniški avto je masse-rati quttroporte. Vatikan ima najraje mercedese, čeprav ima v svoji zbirki veliko različnih avtomobilov, med katerimi ima pomembno vlogo še do-kaj nova lancia thesis.

Ameriški predsedniki so v začetku uporabljali Fordove avtomobile. Že dolgo je glavni predsedniški avto lincoln con-tinental. V takšnem se je zgodil atentat na predsednika Ken-nedyja 1963. Najnovejši pred-sedniški avto je cadillac DTS oziroma cadillac one. Prej je bil zelo pogost cadillac devill. Poleg tega uporabljajo še town car. Glede na to, da predsednik ZDA uporablja izključno svoje limuzine tudi v tujini, imajo Američani posebno letalo za njihov transport.

Tudi Češka daje prednost svojim predsedniškim avto-mobilom tatra 603/613 in ško-da superb. Švedi uporabljajo volva, in sicer v zadnjem času volva 264 TE.

Na Daljnem vzhodu se ja-ponski voditelji vozijo z nis-

zasebna avtomobilska flota šteje približno 2500 avtomo-bilov. Na seznamu njegove za-sebne kolekcije je poleg redkih in pregrešno dragih serijskih modelov tudi veliko unikat-nih izdelkov. Med drugim najdemo v zbirki avtomobile znamke Rolls-Royce (130 pri-merkov), Bentley (362), Ferra-ri (199), Porsche (160), BMW (185), AMG (188), Mercedes-Benz (531) in en Fiat.

Ruski voditelji in voditelji držav skupnosti kot tudi bivši sovjetski voditelji po drugi sve-tovni vojni so uporabljali ZIC-110 in pozneje ZIL 114, 115, pa tudi avtomobile volga in čajka (chaika), ki so jo izdelovali v

sanom prince, kitajski pa s svojo znamko Hongqui, čeprav so uporabljali tudi ZIL in mercedesa. Daim-lerja majestic major ima na primer tajski kralj. Japonski kralj Hirohito, kitajski pred-sednik Mao, ugandski pred-sednik Idi Amin in egiptovski predsednik Hosni Mubarak so uporabljali mercedese. Maroški kralj ima facela vega excellence. Rolls-roycea ima kraljevska družina Saudske Arabije itd.

Druge države se vedejo različno glede na želje in po-men, ki ga dajejo ustreznim znamkam. Bivši predsednik Jugoslavije Tito je večinoma uporabljal mercedesa, hkrati pa je njegova zbirka zajemala še rolls-roycea, ZIL, chevro-leta in druge. Slovenski vodi-telji uporabljajo mercedesa, BMW in audija. Podobno je na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, BiH in Makedoniji. Zbir-ko Titovih avtomobilov hrani Tehnični muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki.

1. Stekla zdržijo strel iz puške in omogičajo nočno vidnost;2. Ogrodje je zelo močno, vrata se samodejno odprejo po potrebi;3. Avtomobil je izdelan iz 5 palcev debele pločevine;4. Posoda za gorivo je izdelana protieksplozivno;5. Kolesa omogočajo vožnjo tudi s predrtimi pnevmatikami.

Limuzina predsednika Rusije.

Tito in Haleselasije na Slovenski obali 19. avgust 1959.

Zbirka Titovih avtomobilov v Tehničnem muzeju Bistra.

Kolona Titovih avtomobilov.

Mercedes razreda S-VIP.

Konstrukcijske značilnosti Vip limuzin:

Emil Milan Pintar

AVTOPREVOZNIŠKA

Za božjo voljo, ne na sodišče; zahtevajte arbitražo!


Nobenega dvoma ni, da si-stem slovenskega sodstva in s tem pravni red v celotni državi slabo deluje. Čakalne dobe so se podaljšale tako, da skoraj ni več pravnoveljavne sodbe v ra-zumnem roku (za kar nas kaz-nuje Evropsko sodišče), sodni procesi se podaljšujejo zaradi zapletenosti procesnega prava in interesa odvetnikov, stroški procesov hitro naraščajo. Pa ne bi bilo treba: po številu sodnikov (0,44 na 1000 prebivalcev; vir: Nation Master.com) spadamo v sam vrh; samo Vatikan (0,75) in Rusija (0,47) jih imata več. Nor-malne evropske države jih ima-jo mnogo manj: Danska (0,12), Francija (0,11), ZDA (0,10), Špa-nija (0,08) itd., v povprečju 0,1 sodnika na 1000 prebivalcev. Ni povsem jasno, čemu lahko pri-pišemo tako obsežno slovensko sodstvo: ostankom socialistične dediščine, zapletenosti naše se-danje zakonodaje, prepirljivosti naših ljudi ali apetitom pra-vnikov. In sodna stavka gotovo ne bo skrajšala čakalnih dob. V tem sodnem mlinu se čedalje pogosteje znajdejo tudi prevoz-niki, in ker so pogosto manjša stranka, vedno v časovni stiski, so vse večkrat tudi žrtve sodnih procesov.

Družbeni razvoj v sosednjih državah je že zdavnaj pokazal, da poleg sodne poti obstaja tudi druga pot iz naše dileme, ki se oglasi: ali se spustiti v večletne sodne pravde, ki stanejo več, kot je predmet spora dejansko

vreden (ne gre samo za denar, predvsem za naš čas gre), ali po-žreti krivico in škodo ter v imenu miru odstopiti od pravdanja. In požremo, čedalje pogosteje in čedalje več.

Druga pot se imenuje (dogo-vorjena) arbitraža. Za kaj dejan-sko gre?

Celotno klasično sodstvo te-melji na procesnem pravu, za-pisanem v posameznih zakonih oz. kazenskem zakoniku. Poleg tega obstaja tudi materialno pravo, ki temelji na pravičnosti. S tem delom razsojanja sporov pa se ukvarja arbitraža, katere cilj je pravična razsodba, ne sle-pa, črki zakona zavezana sodba. Arbitraža se uveljavlja čedalje pogosteje, ne le ko se pravdajo države za ozemlja, npr. Sloveni-ja in Hrvaška za Piranski zaliv. Tu je procesno pravo že vse od začetka v težavah, saj enemu zemljevidu (razmejitvi) naspro-tuje drugi, eni zabeležki dejstev druga itd., in vse tako nazaj v zgodovino, dokler ne pridemo do točke, ko ni bilo niti Sloveni-je niti Hrvaške, temveč Beneška republika.

Toda načelo pravičnosti (ar-bitraža) ni uporabno samo v teh in podobnih zgodovinskih prav-dah, kjer različni dokumenti različno ne ustrezajo dejanske-mu stanju. Zelo praktično je tudi v preprostih sporih. Prevoznik je v sporu z naročnikom prevoza ali lastnikom blaga zaradi po-škodb na blagu v času prevoza. In znajde se v dilemi: ali sodna pravda, ki se bo vlekla več let, ali priznanje »krivde«, čeprav ta ni enostranska? Zakaj torej ne arbitraža, ki bo po načelu pravičnosti in ob upoštevanju materialnih dejstev (torej v si-stemu materialnega prava) raz-sodila v dveh mesecih, ob stro-ških, ki so bistveno, lahko celo desetkratno manjši od stroškov sodnega procesa. In naj se sliši še tako čudno, razsodila bo ob tveganju, ki je bistveno manjše,

da »izgubimo«, kot so tveganja v sodnem postopku. Saj so že stari Grki slikali pravico z zavezanimi očmi. S tem so hoteli pokazati, da sodišče ne vidi (stisk) ljudi, temveč črke zapisanega zakona. Za arbitražo to ne velja.

Kako se torej izogniti sodnim pastem? Najprej je to stvar naše-ga razmisleka: da ugotovimo, ali smo po naravi pravdarski ali ne. Če uživamo v desetletnem prav-danju, vlaganju pritožb, sestan-kih z odvetnikom (na katerih se ne morete znebiti občutka, da vas vodi iz ene pravde v drugo, iz ene pritožbe v drugo in tako v nedogled), potem še naprej bo-jujte pravde s temi mlini na ve-ter. Če pa ste poslovni človek, ki ga bolj zanimajo poslovanje in njegovi rezultati kot pravdanje, se odločite za sistem arbitraže.

V vseh svojih pogodbah eno-stavno zamenjate določilo, ki govori o pristojnosti tega ali onega okrožnega sodišča, kjer se sodni spor navadno začenja, z določilom, da bosta pogod-benika reševala morebitni spor z arbitražo. Prevozne pogodbe so lahko pisne ali samo ustne. Toda pazite: tudi če (ustno) do-govorite v primeru spora arbi-tražo, lahko druga stran kasneje to zanika in zahteva pristojnost sodišča, torej sojenje po proces-nem pravu, ne po načelu pra-vičnosti. In če ima druga stran koristi, če se sodni proces vleče v nedogled, bo zahtevala iskanje sodbe na sodišču, medtem pa bo zase ugodno obračala vaš de-nar, vi pa imate dodatne stroške za odvetnike in takse. Če pa se za arbitražo dogovorita v pisni po-godbi, to seveda ostaja v veljavi in te odločitve ne more spodbiti nobeno sodišče. Zato je pamet-no, da vsako ustno dogovorjeno pogodbo potrdite s posebnim pisnim formularjem (primer takega formularja bomo objavili v naslednji številki Transporta). Arbitražne postopke vodijo kva-lificirani sodniki. Če gre za manj-

še prepire (do 50.000 evrov), je to praviloma en sam sodnik, če gre za večje, vsaka stran izbere s seznama arbitražnih sodnikov enega, sodnika pa nato še tretje-ga, ki je predsednik arbitražne-ga sodišča. V vsakem primeru mora biti pravnoveljavna razso-dba končana v dveh mesecih in je praviloma (če ni bilo kršeno materialno pravo) ne more raz-veljaviti ali spremeniti nobeno sodišče. Arbitraža je enostavna, pravična, hitra in predvsem bi-stveno cenejša kot sodni pro-cesi. Nekateri jo iz nepoučenosti zamenjujejo z mediacijo, ki jo zdaj že pozna tudi naša zakono-daja, čeprav se slabo uveljavlja. Toda to ni isto, postopka si nista niti podobna. Mediacija je po-skus zgladitve spora pred razso-dbo; vodita jo odvetnika sprtih strani, ki sta največkrat zainter-esirana za nadaljevanje prav-danja. Poteka po vseh načelih procesnega prava, in če je dose-žen dogovor, ga mora potrditi še pristojno sodišče. Kar pa ni pri-mer v arbitražni (raz)sodbi: ta je končnoveljavna, temelji pa na materialnem pravu in teži k pra-vičnosti. V tem smislu je (nova) pravna forma stare tradicije: vsi poznamo zgodbe iz starih družb (babilonske, starih azij-skih družb, razcveta arabskega sveta itd.) o tako imenovanem »pravičnem sojenju«. Številni primeri so zapisani tudi v Bibliji, tako v Stari kot Novi zavezi (npr. v Evangeliju sv. Matevža, 18,19).

Če je tako, zakaj se torej tudi pri nas še ni uveljavila v večjem obsegu? Najprej zato, ker smo o tej možnosti slabo informirani, in drugič zato, ker nam jo od-vetniki pogosto zamolčijo ali očrnijo. Jasno je, zakaj: v arbitra-ži (praviloma) ne nastopajo in z njo ne služijo. S tem je povedano vse. V naših razmerah pa je arbi-traža še posebno pomembna, saj ima naš zakon o prevoznih pogodbah resno pomanjkljivost, na katero je dolga leta opozarjal

Članek je avtorski tekst in ne odraža nujno stališč Avtoprevozniške zbornice ali uredništva.

ZBORNICA


Æ

g. Svetek, vendar neuspešno. Za-kon namreč govori samo o po-godbenikih, to pa so praviloma (poleg prevoznikov) naročniki prevozov, ki pa niso vselej tudi lastniki tovora oz. blaga. Tako se nam vse pogosteje dogaja, da se pojavljajo navidezna, začasna posredniška podjetja (»podjetja s poštnimi nabiralniki«), ki orga-nizirajo prevoze, poberejo denar od lastnikov blaga – in prevozov ne plačajo prevoznikom, temveč izginejo kot kafra. V takih prime-rih ni mogoče uveljaviti niti dej-stva, da je prevoznik v času pre-voza nekakšen »lastnik tovora«, saj prevaža tovor drugega lastni-ka, ki ni pogodbeni udeleženec in ki je prevoz dejansko plačal – toda ne prevozniku, temveč go-ljufivemu posredniku. Situacijo še poslabšujejo slaba finančna disciplina in nenormalni plačil-ni roki. Kako naj prevoznik zadr-ži blago, če ne dobi pravočasno plačila (kar npr. omogoča fran-coska zakonodaja), če pa je pri-volil, da mu bo naročnik plačal prevoznino čez 120 dni. Včasih to pomeni – ob svetem nikoli.

Če bi v tem primeru imel prevoznik v rokah pogodbo s klavzulo arbitraže, bi po materi-alnem pravu oz. na osnovi pra-vičnosti imel pravico zahtevati vsaj del stroškov za prevoz ali drugih stroškov od pravega last-nika tovora, saj je ta, vede ali ne-hote, soodgovoren, da je orga-nizacijo tovora zaupal goljufivi posredniški firmi. Če boste torej zahtevali od naročnika prevoza pristojnost arbitraže (namesto sodišča) in se bo ta temu upiral, je to lahko tudi signal, da je na-ročilo sporno in da je čas, da se zavarujete na vse mogoče nači-ne – ali da se sumljivemu poslu sploh izognete. Mogoče ste se s tem izognili velikim težavam pri izterjavi prevoznine.

Skratka, vsi ti razmisleki nas vodijo v sklep, da začnemo v pisne pogodbe, ne le prevozne, tudi vse druge, vnašati klavzu-lo: v primeru spora je pristojna arbitraža. To pomeni, da smo se odločili predvsem za zelo hitro in pravično rešitev morebitne-ga spora: pravnomočno uve-ljavitev pravice bomo dosegli v dveh mesecih.

Zakaj (še) ne stavkamo?Zadnje dni dobivam veliko

klicev s približno enako vse-bino: Zakaj pa slovenski pre-vozniki ne stavkamo? Saj nam ne gre nič bolje kot španskim, italijanskim, britanskim ali francoskim prevoznikom; prej slabše.

Razlogov za stavko je res čez glavo: na eni strani nenormal-na rast cen goriva pa tudi cest-nin, dela, davkov itd., ki nam je požrla vso akumulacijo in zažira amortizacijo, na drugi strani brezbrižna, neodgo-vorna in nesposobna oblast, ki na našem področju že leta »ureja« promet z omejitvami in prepovedmi in ga s tem po-tiska v čedalje težji položaj in zastoje na cestah. Torej, situa-cija je za temeljit protest proti nastalim razmeram več kot zrela. Ali pa smo mi, prevozni-ki, zreli za enoten, organiziran protest?

Očitno ne, sicer bi se to že zgodilo. Situacijo najbolje ilu-strira pismo, ki sem ga dobil v torek od ene slovenskih pre-voznic. Naj ga citiram:

»Pred kratkim me je znanec prevoznik z dvema vozilo-ma krepko presenetil z izja-vami. Eno vozilo vozi on sam, eno pa voznik.

Vozi večinoma v Španijo in na Portugalsko. Rekel mi je, da je naredil v enem tednu čez 4600 km (po kakšnih promet-nih predpisih je uspelo to na-rediti enemu samemu vozni-ku, mi ni jasno) ter da je dobil za to vožnjo 3600 evrov in da je zadovoljen. Glede na moje ogorčenje nad ceno prevo-za se je začel hvaliti, da nima amortizacije, da je kamion že odplačal ter da zato ne more več obračunavati amortizaci-je. Kamiona ima stara od dveh do treh let. Meni popolnoma nejasno razmišljanje in kalku-liranje. Ko sem ga vprašala, s čim si bo kupil čez dve ali tri leta nov kamion oziroma kje ima denar za popravila, je bil pa tiho. Ko sem mu obrazlo-

žila bistvo amortizacije, mi je rekel, da imam verjetno prav. Naše podjetje finančno vodim že 18 let in doslej še nismo bili dneva v blokadi. To ni pohvala, ampak moja bojazen za pri-hodnost. Glede na sedanjo si-tuacijo pa si ne upam trditi, do kdaj bomo še poslovali. Prejšnji teden smo že stornirali naroči-lo, ki smo ga oddali januarja za novo vozilo, ki naj bi bilo do-bavljeno v oktobru.

Prepričana sem, da je prevoz-nikov, ki imajo premalo raču-novodskega znanja, še ogrom-no. In ravno takšni nam zbijajo cene prevozov. Predlagam, da poučite slovenske prevoznike o pravilni kalkulaciji prevozov ter razumevanju bilance. S skup-nimi močmi bomo mogoče preživeli v boju s ceno goriva in ostalih stroškov.« Vsem je jasno, da je normalna cena prevoza na km poti približno enaka ceni litra goriva, torej nekako od 1,2 do 1,3 evra. Samo v takih pogo-jih lahko prevozno podjetje po-sluje normalno in stabilno, kajti ne smemo pozabiti, da sloven-ske prevoznike poleg cen nafte tepejo predvsem dolgi plačilni roki in finančna nedisciplina. Najbolj pa seveda prevozni-ki tepejo sami sebe. Vse več je tistih, ki ne znajo kalkulirati svojega razvoja (ali vsaj repro-dukcije) in vozijo po ceni golih stroškov. Ali pa kršijo zakono-dajo pri gorivu, davkih, plačah itd. itd. – in vozijo po ceni, ki je normalna podjetja ne prenese-jo. S tem uničujejo trg, zažirajo drug drugega in vodijo zdrava podjetja v stečaj, slovenske pre-voznike pa v izumiranje.

Ker se začenja boj za pre-živetje, je nastopilo obdobje organiziranega sindikalnega boja. Kot vselej v zgodovini bodo morali prevozniki sami najprej izločiti tiste, ki z nelojal-no konkurenco uničujejo trg. In nobenega dvoma ni, da je vož-nja po 0,8 evra na km nelojalna ponudba, ki lahko temelji samo na neumnosti ali goljufiji. Zato

bodo solidni prevozniki prej ali slej zahtevali, da davkari-ja podrobneje pregleda taka podjetja in celo povpraša po zdravju njihove lastnike. Vse to je že »deja vu«, videno: prav to namreč počno prevozniška združenja v Italiji in Franciji.

Dokler pa te »samoočišče-valne akcije« ne izpeljejo tudi prevozniki, je praktično ne-mogoče stavkati. Kajti stav-kati ne pomeni, da kriče in groze zapremo ceste, temveč pomeni, da vozila parkiramo lepo doma (ali kvečjemu na dvorišča podjetij, ki se do nas vedejo najbolj izsiljevalsko) in rečemo: Gospodje, povejte, ko boste spoznali, da nas po-trebujete. Toda to zdaj pri nas enostavno ni mogoče, dokler imamo med seboj prevozni-ke, ki so pripravljeni voziti po 0,78 evra kot omenjeni pre-voznik: taki so dejansko stav-kokazi!

Gospodje prevozniki, ni (še) čas za stavko. Čas je za iz-ločitev nelojalne konkurence, za boljšo (sindikalno) orga-niziranost, za več enotnosti med prevozniki, za večjo dis-ciplino in izločitev tistih, ki s tihimi goljufijami ogrožajo nas vse.

Šele potem bo čas in mož-nost za učinkovito stavko – če bo sploh še potrebna. Verjetno ne bo: ko bo oblast ugotovila, da so prevozniki enotni in organizirani, bo sama predla-gala pogovore in rešitve. Tako je včeraj prevoznike poklical g. Berlusconi. In prejšnji mesec g. Sarkozy. Zato se vsaka ob-last organiziranosti in enotno-sti prevoznikov boji kot hudič križa in stori vse, kar zmore in zna, da ju ne bi bilo. In pri tem je, vsaj naša, še vedno uspešna. V teh pogojih je vsak poskus stavke obsojen na neuspeh in nevarnost, da se izrodi v nasi-lje z neslutenimi posledicami. Zato ni čas za stavko, zapore, kričanje, grožnje: čas je za do-govore in organizacijo.

AVTOPREVOZNIŠKA


Iz dela AZ Po precejšnjih težavah nam

je uspelo uskladiti vse tri zbor-nice, ki zastopajo slovenske avtoprevoznike, in v petek, 20. junija 2008, ob 12. uri orga-nizirati tiskovno konferenco o krizi v slovenskem avtopre-vozništvu, ki je nastala pred-vsem zaradi hitre rasti cen goriva, deloma pa tudi zaradi neustrezne prometne politike, ki zadnja leta poskuša reševati težave naraščajočega prometa zlasti z omejitvami:• omejuje hitrost;• zapira ceste (prej regional-

ne, zdaj del glavne pomur-ske prometnice);

• povečuje kazni, pri tem pa tako Policija kot CURS še vedno namenjata glavno pozornost v nadzoru slo-venskim prevoznikom.Stanje v slovenskem pre-

vozništvu je doseglo kritične razmere: delež slovenskih tovornjakov na naših cestah upada, mednarodna konku-renčnost slovenskih avtopre-voznikov se izgublja, finančna disciplina se slabša, čedalje več voženj opravljamo s čis-to izgubo. Zato posamezni prevozniki že odpovedujejo nekatere vožnje, parkirajo tovornjake, odpovedujejo del za letos naročenih novih to-vornjakov, odprodajajo del voznega parka. V takih raz-merah smo pisali (odprto) pismo predsedniku Vlade RS, sklicali tiskovno konferenco, oblikovali program ukrepov ter krizni štab oz. pogajalsko skupino. Po konferenci smo pisali tudi pismo ministru za promet g. Radovanu Žerjavu; zahtevali smo urgenten se-stanek.

Da bi naši bralci dobili ce-lovito sliko dogajanja v teh dneh, danes objavljamo:• pismo predsedniku Vlade

RS g. Janezu Janši;• pismo ministru za promet

g. Radovanu Žerjavu (v ka-terem je povzet program naših zahtev za ublažitev posledic naftnega šoka).

G. Radovan ŽerjavMinister

Ministrstvo za prometLangusova 41000 Ljubljana

Zadeva: Kaj storiti?

Spoštovani g. minister,

verjetno ste iz medijev dobili glavne poudarke naše skupne tiskovne konference. Na njej smo pokazali, v kako globoki krizi je slovensko prevozništvo predvsem zaradi hitrih rasti cen goriva: delež tujih tovornjakov na naših cestah hitro narašča, saj mi nismo več konkurenč-ni. Čedalje več vozil smo prisiljeni parkirati, ker vožnje prinašajo izgubo. Odpovedujemo za letos naročena vozila, odprodajamo del voznega parka, z nečloveškimi napori rešujemo dru-žinska podjetja.

V tem tednu smo se dogovorili za našo pogajalsko skupino (ki je identična tistim imenom, ki smo vam jih sporočili na zahtevo g. Simona Novaka); ta skupina bo funkcionirala tudi kot krizni štab.

Oblikovali smo tudi program zahtev. Če ga na kratko povzamem, moram poudariti nasled-nje zahteve, s katerimi se strinjamo vse tri zbornice:• javen nastop predsednika Vlade RS oz. njegovo opozorilo, da je cestni prevoz blaga v tež-

kem in celo kritičnem položaju, in nasvet potencialnim naročnikom, da uskladijo cene prevozov z (višjimi) cenami goriva;

• pritisk vlade na naftne družbe, da zmanjšajo marže in tako omogočijo pocenitev goriva;• predlog slovenske vlade evropskim instancam za zmanjšanje trošarine za pogonska goriva

oz. uveljavitev komercialne cene goriva za cestni prevoz blaga;• ukrepe za izboljšanje finančne discipline, vključno z uveljavitvijo nove prevozne pogodbe

s klavzulo o avtomatični rasti cen prevoznine z rastjo cen goriva;• poostren nadzor tujih vozil, zlasti ko gre za zastarela, amortizirana vozila, ki najbolj unič-

ujejo naše okolje in povzročajo največ ovir na cestah; če je treba, predlagamo uvedbo eko-loških con (regij), poostren nadzor prevoznikov z namenom odkrivanja prevoznikov, ki z neupoštevanjem predpisov (o minimalni plači, delovnem času voznikov itd) ustvarjajo ne-lojalno konkurenco;

• takojšno odpravo cestne takse, ne da bi jo nadomestili z davkom na motorna vozila;• odpravo večine omejitev tovornega prometa v času in prostoru ter povečanje pretočnosti

prometa. V ta kontekst spadata tudi preveritev in smiselna korekcija vseh prometnih zna-kov;

• posodobitev slovenske prometne politike, ki mora začeti (tovorni) promet sproščati, ne omejevati, kot to dela zadnja leta.

• ustanovitev URADA ZA CESTNI PREVOZ BLAGA pri MZP z nalogo spremljanja in analizi-ranja stanja na področju cestnega prevozništva To so nekatere glavne zahteve, usklajene med zbornicami. Vsaka zbornica pa sama po-

stavlja še nekaj drugih, ki jih ima za nujne. Prav tako pričakujemo od MZP kot resornega ministrstva, odgovornega za promet in v tem okviru tudi za normalne delovne razmere in razvoj slovenskega cestnega prevozništva, da pripravite predloge za normalizacijo sedanjega stanja, ki je doseglo razmere izrednega stanja tako po mednarodni definiciji kot opredelitvah našega ZPCP.

Ker ste, g. minister, za petek, 27. 06. 2008, ob 8.30 sklicali sestanek na ministrstvu v zvezi s cestninjenjem, želimo, da bi tem vprašanjem zaradi akutnosti problema slovenskega cestne-ga prevozništva dali prednost in se dogovorili za nujne ukrepe in za vašo podporo slovenskim avtoprevoznikom.

S pozdravi in spoštovanjem,

generalni tajnik AZ predsednik AZEmil Milan Pintar Lojze Rehar l.r. (podpisano) (podpisano)

*Posebna ponudba za pravne osebe. Podrobnosti izveste pri trgovcu z vozili Ford. Slike so simbolične. Summit motors Ljubljana, Flajšmanova 3, Ljubljana. www.ford.si

FordTransit je zaradi vzdržljivosti in prilagodljivosti že 40 let

dostavnik številka 1 v Evropi. Z več kot 300 različnimi izvedenkami izpolnjuje vsa pričakovanja večjih in manjših

podjetij. Izbirate lahko med prednjim in zadnjim pogonom, 7-imi različnimi motorji - do 148 kW (200 KM), tremi višinami strehe,

tremi medosnimi razdaljami in štirimi dolžinami, vozila pa so

serijsko opremljena z ABS, ESP, TCS ... Pregovorno vzdržljivost

boste merili s servisnimi intervali na 25.000 km/1 leto ali 50.000

km/2 leti, življenjsko dobo posameznih delov pa s 400.000

prevoženimi km. In nenazadnje, izkoristite ...

prihranek do 3.000 EUR*.

FordTransit

Zaposlite najboljšega delavcaZaposlite najboljšega delavca


SEKCIJA Pripravlja: Janez Kukovica


Avtoprevozniki niso več kos stroškomSlovensko avtoprevozništvo

je čedalje bolj vpeto v evrop-ske razmere na transportnem trgu. To namreč lahko sklepa-mo iz sporočila z nedavne no-vinarske konference treh av-toprevozniških združenj (20. junija), v katerem ta opoza-rjajo, da utegne nagla rast cen goriv spodbuditi avtoprevoz-nike k podobnim protestom, kot so v minulih dneh potekali (ali pa celo še potekajo) po nekaterih zahodnoevropskih državah.

Kot so povedali na omenje-ni konferenci – na kateri so prvič družno sodelovala vsa tri avtoprevozniška združe-nja – so cene pogonskih goriv samo letos narasle za približ-no 25 odstotkov, kar je avto-prevoznikom povečalo delež teh stroškov, ki zdaj v celotnih stroških poslovanja znašajo že od 35 do 40 odstotkov. Ker prevozniki praktično nimajo več rezerv, kamor bi prenesli omenjene stroške, jih čeda-lje več posluje na robu izgub, nekateri pa svoje negativno poslovanje začasno »rešuje-jo« s krčenjem dela, prodajo dela voznega parka ali z od-povedovanjem njegovemu normalnemu obnavljanju. Sli-šati je bilo celo tezo, da zaradi dramatične rasti cen goriv že (nekontrolirano) razpada trg.

Rešitev je seveda v ustreznem dvigu cen prevoznih storitev, vendar pa se ta preprosta (in logična) rešitev v naših raz-merah kaže kot naivna in zato praktično neuporabna. Po-sebnost naših tržnih razmer je namreč tudi velika razdroblje-nost prevozniških subjektov (veliki prevozniki po številu vozil obsegajo le tri odstotke prevozniške populacije), tako da pomembnih transportnih akterjev ni, posledica tega pa je, da so na trgu razmeroma zelo ranljivi.

Æ Dobrodošla že premierjeva »moralna« podpora

Ker torej prevozniki niso ti-sti, ki bi imeli v rokah škarje in platno pri urejanju (stroškov-nih) pogojev poslovanja, naj bi z nekaterimi ukrepi posre-dovala vlada. Zahteve prevoz-nikov po povečanju prevoznih cen naj bi javno podprl pred-sednik vlade in tako pripomo-gel k ustvarjanju boljše klime pri cenovnem dogovarjanju med prevozniki in uporabniki njihovih storitev. Podobno sta na primer vzela prevoznike v zaščito tudi francoski premier Sarkozy in hrvaški predsednik Sanader. Poleg premierjeve »moralne« podpore poveča-

nju cen, ki naj bi priznalo re-alno višje stroške prevozov, pričakujejo prevozniki tudi vrsto konkretnih ukrepov, ki naj bi jih uresničila vlada. Ta naj bi uveljavila tako imeno-vano naftno klavzulo, ki naj bi bila obvezni sestavni del prevoznih pogodb. Šlo naj bi torej za pravni mehanizem, s katerim bi samodejno dose-gali usklajenost cen prevozov z realnimi prevoznimi stroški. Slovenija naj bi se vključila in podprla prizadevanja vrste unijskih držav, ki predlagajo znižanje trošarine za gorivo za poklicno rabo. Poleg tega naj bi vlada naložila Darsu, da odpravi obveznost plačevanja cestnin prevoznikom, ki delu-jejo v javnem linijskem pro-metu. Po zgledu, ki so ga de-ležni kmetijstvo in gozdarstvo, železnice in žičnice, bi kazalo preučiti tudi možnost, da bi prevozniki v javnem linijskem potniškem prometu dobili vr-njeno polovico trošarine. Od vlade pričakujejo, da bo od-pravila omejitve prometa, ra-zen tranzitnih voženj, s čimer bi se izboljšala pretočnost cest (»kolateralni« učinek bi bil ugoden tudi na okolje), in da bo v najkrajšem času uvedla sistem cestninjenja ABC za tovorna vozila 4. cestninskega razreda.

Æ Dobri zgledi iz Evrope

Ob tej priložnosti je sekcija za promet pri OZS opozorila na to, da del svojih aktivnosti uresničuje tudi v okviru Ev-ropskega združenja cestnih prevoznikov – UETR. Prav to združenje pa je evropski komi-siji za promet pred dnevi pred-lagalo, da se prevoznikom v šestih mesecih odpravi plačilo DDV na trošarine, da se določi 30-dnevni rok za plačilo pre-voznih storitev, ob tem pa tudi kazenska klavzula za neupoš-tevanje tega roka, vzpostavitev mehanizma antidampinga, ki bi omogočil takojšen prenos stroškov na stranke, ter spre-jetje ukrepov za zagotavljanje konkurence po enakimi pogoji (poenoten sistem kontrole in kaznovanja).

S konference za novinarje so »združene zbornice« posla-le predsedniku vlade Janezu Janši pismo, v katerem ga pro-sijo za čimprejšnji pogovor (v desetih dneh) o omenjeni pro-blematiki, saj bi radi našli po-zitivne rešitve za avtoprevoz-ništvo predvsem z dialogom, pri čemer so izrazili bojazen, da bi opuščanje ali že samo odlašanje iskanja rešitev uteg-nilo sprožiti »samovžig« pro-testov med avtoprevozniki.

ZA PROMET


Æ

Prevoznikom podtikajo obveznost nakladanja tovora

Evropsko priznanje za slovensko taksistkoV Bruslju so v začetku juni-

ja podelili letošnje nagrade in priznanja za dosežke s podro-čja transportne ekologije. Po-deljujejo jih v 12 kategorijah. Med dobitniki priznanj je bilo tokrat tudi ljubljansko podjetje za prevoze z avtotaksiji Rume-ni taxi, ki ga vodi Vlasta Hojan (med stanovskimi kolegi znana tudi kot predsednica odbora avtotaksistov pri Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije). Na ocenjevalno komisijo je nare-dila vtis predvsem pogumna poslovna odločitev omenje-nega podjetja, ki je v zadnjem obdobju izdatno investiralo

v nakup vozil, prijaznih do okolja (hibridna vozila), in do-seglo prestrukturiranje svoje-ga voznega parka, kjer zdaj s 60 odstotki že prevladujejo hibridna vozila. Delo z ome-njenimi ekološkimi vozili ima pri Rumenem taxiju opazne ekonomsko-ekološke učinke: prihranki pri gorivu znašajo do 25 odstotkov, manjši so tudi nekateri drugi materialni stro-ški, seveda pa je pomembno tudi zmanjšanje hrupa, ki ga povzročajo vozila.

Hojanova poudarja, da so za priznanje zaslužni tudi njeni vozniki, ki so sprejeli ekološka

načela kot sestavni del svojih vsakodnevnih delovnih na-vad. Ekologija je našla prostor

tudi v njihovem poslovnem sloganu, ki se glasi Prijazni do okolja, prijazni do ljudi

Na zadnji skupščini sekcije za promet je bilo med eviden-tiranjem aktualne prevozniške problematike večkrat izpostav-ljeno vprašanje prevoznikove odgovornosti za naklad ozi-roma razklad tovora. Vse po-gosteje se namreč dogaja, da morajo prevozniki oziroma nji-hovi vozniki sami nakladati ali razkladati tovor. Pri tem je treba zelo natančno brati prevozno pogodbo.

Pri iskanju odgovorov, kakš-na je oziroma kdaj nastopi odgovornost prevoznika (voz-nika) za tovor, je treba najprej pogledati določila konvencije CMR. Njen 17. člen med dru-gim navaja, da »odgovornost prevoznika nastopi ob pre-vzemu tovora. Ali je to pred nakladanjem ali potem, ko je tovor že naložen na prevozno sredstvo, je odvisno od tega, kako je to določeno v prevozni pogodbi. Če je v njej izrecno zapisano, da je prevoznik dol-žan naložiti tovor in za to dobi tudi plačilo, potem prevozni-kova odgovornost nastopi že ob začetku nakladanja tovora. Če pa takega izrecnega dolo-čila ni, potem njegova obvez-nost nastopi s trenutkom, ko je tovor naložen na vozilo in ga prevoznik (voznik) s podpi-

som tovornega lista prevzame od pošiljatelja.

Zato prevoznikom (vozni-kom) svetujemo, naj nikar ne opravljajo naklada tovora, če to ni izrecno napisano v pre-vozni pogodbi. Če to kljub temu počno, s tem prevzema-jo nase dodatno (neplačano) obveznost in s tem povezano odgovornost. Če pride do po-škodbe ali izgube tovora, v takem primeru v celoti odgo-varja prevoznik.

Ko prevoznik podpiše tovor-ni list, s tem potrdi, da je pre-vzel takšno količino tovora in v takem stanju, kot je zapisano v tovornem listu. Zato bo pame-ten prevoznik (voznik), preden bo krenil na pot, preveril stanje tovorkov. Če ugotovi kakršne koli neskladnosti z navedbami v tovornem listu ali če ugotovi nepravilnosti na tovoru ali na embalaži, mora obvezno vpi-sati svoje pripombe v tovorni list (rubrika 18), ugotovitve pa mora podpisati tudi pošiljatelj.

Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet: »Siljenje voznikov, da sami nakladajo in razkladajo vozila, je seve-da perfidna pogruntavščina nekaterih logistov, ki seveda nakladalno-razkladalne sto-ritve naročnikom itak mast-

no zaračunajo, na ta način pa si ustvarjajo še dodaten dobiček. Ti ljudje namreč iz-koriščajo krutost konkurenč-nega boja, vedoč, da bo pre-voznik srečen, če bo le lahko odpeljal blago. Strošek zara-di rizika poškodb prenašajo s sebe na druge udeležence v

transportni verigi. Praviloma je na koncu udarjen prevoz-nik, saj bo količkaj iznajdljiv voznik znal hitro iztožiti svo-jega delodajalca, ker mu na primer ni bilo zagotovljeno dovolj varno delo, kot veleva-jo določila zakona o varstvu pri delu.«

Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet.

ZVEZA ZŠAM


Kako bi bilo, če bi čez noč s ceste izginili vsi prometni znaki?

tem vprašanju je ob koncu februarja razmišljalo 894 osnovnošolcev od 1. do 9. razreda devetletke na 127 osnovnih šolah po Sloveniji. Svoje misli in spoznanja so zapisali v obliki spisov in pesmic in jih poslali na sedež Zveze ZŠAM Slovenije.

Naša naloga je bila izbrati najboljše, kar pa ni bilo lahko. Vsak izdelek je namreč nosil svoje sporočilo, podano skozi otroške oči, ki je izredno dra-goceno. Vsi otroci, ki so nam posredovali prispevke, vedo, kako bi morali ravnati v pro-metu. Vedo, da smo ljudje sami postavili prometna pravila, pa jih prevečkrat ne upoštevamo, in vedo, da je prav naša lahko-miselnost na cestah največ-krat vzrok tragičnim zgodbam, o katerih prebiramo vsak dan v črni kroniki. Prav zato so vsi njihovi izdelki tako dragoceni, ker nam to sporočajo vsak po svoje, zato se jim še posebej zahvaljujemo. Vsem. Ne le zmagovalcem, ampak vsem otrokom, ki so sodelovali in nas pripravili do tega, da smo začeli razmišljati. Morda je to prvi korak v varnejšo prihod-nost na naših cestah.

Nagrajenci, ki so sodelovali v literarnem natečaju, so:

a) 1. in 2. razred• Spis: Lucija Pišot, 2.r; OŠ Šturje; mentorica: Klavdija Je-

rončič;• Pesmica: Tomaž Rojc, 1.r; OŠ Žužemberk, PŠ Šmihel; men-

torica: Petra Zega;

b) 3. razred• Spis: Anita Urankar, 3.a; OŠ Jurija Vege; mentorica: Tina

Grabnar;• Pesmica: Jurček Korpič Lesjak, 3.c; OŠ Ormož; mentorica:

Sabina;

c) 4. razred• Spis: Maša Indžić, 4.a; OŠ Mladika Ptuj; mentorica: Kar-

men Plavec;• Pesmica: Maruša Teržič 4.b; OŠ Prežihov Voranc Maribor;

mentorica: Polonca Gostenčnik;

d) 5. razred• Spis: Hana Zupan, 5.b; OŠ Vižmarje Brod; mentorica:

Ljudmila Gršič;• Pesmica: Tina Rus, 5.r; OŠ Stična, PŠ Ambrus; mentorica:

Tatjana Hren;

e) 6. razred• Spis: Kevin Kokol, 6.r; OŠ Cirkulane-Zavrč; mentorica:

Kristina Artenjak;• Pesmica: Zala Lešer, 6.a; OŠ Prežihov Voranc Maribor;

mentorica: Marijana Borovinšek;

f ) 7. razred• Spis: Gašper Bohinc, 7.a; OŠ Maksa Durjave; mentorica:

Tatjana Iršič; • Pesmica: Liza Škrlep, 7.c; OŠ Stražišče; mentorica: Vlasta

Bolka Cegnar;

g) 8. razred• Spis: Mia Zupančič 8.r; II OŠ Celje; mentorica: Liljana Pre-

volnik Jazbec;• Pesmica: Alen Krajnc, 8. r; OŠ Videm pri Ptuju; mentor:

Anton Roškar;

h) 9. razred• Spis: Matevž Ograjenšek, 9.b; OŠ Polzela; mentorica: Ma-

rija Kronovšek;• Pesmica: Alenka Bahovec 9.b; OŠ Ledina; mentorica: Ka-

tarina Rigler Šilc.

Z nagrajenci smo obiskali Ži-valski vrt v Ljubljani. V oči smo pogledali tudi čisto pravi kači. Spoznali smo rdečega goža, ki je podrl stereotipe o strašnih kačah, saj je bil zelo prijazen in zvedav. Kače so nas nekako spomnile na ceste, po katerih se vozimo. Lahko se prijazno vi-jejo, če pa nismo previdni, po-stanejo v trenutku smrtonosne!

ÆO

Sprehodili smo se tudi do ograje, za katero so nas pričakale zebre. Zebre imajo prav poseb-no lastnost. Pri svojih mladičih morajo poskrbeti, da ti natanč-no prepoznajo njihove proge … To je zanje življenjskega po-mena. Tako kot imamo ljudje enkraten prstni odtis, tako ima-jo tudi zebre enkratne in nepo-novljive proge. Mladič v divjini mora prepoznati svojo mamo, da ji lahko sledi in preživi. Zebre igrajo pomembno vlogo tudi v cestnem prometu. Premalokrat smo pozorni na njene izrisane proge in stečemo čez cesto tudi tam, kjer ni pravilno, in to nas lahko stane življenje …

Pozdravili so nas še drugi prebivalci živalskega vrta. Zani-mivo je bilo opazovati, kako se lahko toliko različnih živali gib-lje na tako majhnem prostoru. Ob upoštevanju pravil, ki ve-ljajo za vse, se ohranja varnost tako živali kot obiskovalcev. To je dober zgled tudi za nas, ki se vozimo po cestah. Po ogledu živalskega vrta smo nagrajence povabili v prostore naše hiše, kjer smo jim podelili priznanja in jih pogostili. Upamo, da so uživali v tem dnevu, ki je bil na-menjen le njim.

Če bi s ceste izginili pro-metni znaki, se nam vsekakor ne bi dobro pisalo!

S to ugotovitvijo smo se stri-njali prav vsi!

BILO JE NEKOČ


Æ

✃ Za naročnike revije Transport je oglas do 20 besed brezplačen. Možnost slike; doplačilo 12 EUR.

podjetje/ime in priimek: tip vozila/stroja:

ulica: km/del. ur: letnik: cena:kraj: vsebina oglasa:telefon:podpis:podatki so namenjeni preverjanju naročnika

Male oglase pošljite na naslov: Revija Transport, Linhartova 3a, 1000 Ljubljana, ali na faks: 01/439 36 10, ali na e-pošto: [email protected]

Za oglase izven dimenzij zahtevajte splošne pogoje oglaševanja.

KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS

MB ATEGO 15-28, l. 00, 500.000 km,

euro 3, komora za prevoz živil, dol-

žine 7.30 m, z nakladalno ploščadjo,

mala kabina, nove gume, ugodno.

MB ATEGO 18-28, l. 99, 300.000 km,

šasija za prevoz menjalnih kesonov oz.

za vse vrste nadgradenj do 7.40 m, viso-

ka spalna kabina, klima, zelene barve,

dobro ohranjeno, ugodno.

NADGRADNJE za tovorna vozila,

kesoni, komore, kiper nadgradnje,

hladilni agregati, nakladalne plošča-

di, različnih dimenzij, na zalogi.

ODKUP VSEH vrst tovornih vozil

vseh znamk, ter vseh letnikov v ka-

kršnemkoli stanju.Nudimo takojšnje

plačilo.

PRODAM vozilo Renault Mi-

dliner, letnik 1995, prevoženih

820.000 km. Avto v voznem sta-

nju. Nadgradnja je delno obnov-

ljena. Cena vozila po dogovoru.

GSM: 041/613 551.

RENAULT MAGNUM 440, letnik

2003, 5.000 km, prodam po delih.

GSM: 041 782 999

SCANIA R 470, letnik 4.05, 430.000

km, vlačilec bele barve, v odličnem

stanju, cena 60.000€, prodam.

GSM: 041 628 150.

IŠČEMO POVRATNE VOŽNJE ZA

3 t KAMION IZ ŠTAJERSKE PRO-

TI LJUBLJANI ZA UGODNE CENE.

GSM 041/ 667 628.

POLPRIKLOPNIKI »BIG ONE«

HUMBAUR – Na zalogi! Visoka

kvaliteta, ugodni leasing pogoji.

Tel.: 01/ 722 61 61, 031/ 606 910,

www.petrans.si

PRODAMO več vozil DAF in VOLVO

od letnika 2000 naprej. Ugodno. Tel.:

01/ 788 56 00

Æ Gospodarska vozilaVOLVO d.o.o., Celovška c. 492, 1000 Ljubljana, tel: 01 500 10 70, 031 641 130, 031 325 637

GIMPEX d.o.o., Novo mesto, www.gimpex.si, tel: 07 373 04 13, 041 671 375

AVTO CELJE d.d., Celje, www.avto-celje.si, tel. 03 426 11 68, 426 11 69, 051 619 080

SCANIA Slovenija d.o.o., PE Mari-bor, Miklavška c. 65, 2311 Hoče, tel: 02 613 02 24, 02 613 02 26

MAN Gospodarska vozila Slovenija d.o.o., Brnčičeva ul. 35, 1231 Ljub-ljana - Črnuče, tel. 01 530 93 00Podrobnosti in fotografije:www.man-slo.si

AUTOCOMMERCE AUTO d.o.o., Baragova 5, Ljubljana, g. Boris Pe-čar, tel. 01 58 83 611, gsm: 041 441 280, www.mercedes-benz.si

LMZ d.o.o., prodaja tovornih vozil, 3221 Teharje, tel./faks: 03 542 10 75, 041 646 780e.mail: [email protected]

Tovo rna vozila prodamo:

IVECO EURO TRAKKER 380 E 48 6x4, l. 02, 300.000 km, euro 3, alu kiper

, 13 t osovine, dobro ohranjen, klima, v

račun vzamemo starejši kiper.

MB ATEGO 12-23, l. 06, 100.000 km,

euro 3, keson 8.20 m, z nakladalno

ploščadjo, mala kabina, klima, kot nov,

ugodno.

MB ATEGO 815 l.2005, 100.000 km, ša-

sija na blazinah, klima , mala kabina, v

odličnem stanju

MB ATEGO 918, l. 07, 13.000 km, euro

4, keson 7.20 m, s cerado ter nakladalno

ploščadjo, mala kabina, bele barve, kot

nov, ugodno.

MB ATEGO 10-23, l.2000, komora za

živila 6,20 m z nakladalno ploščadjo,

nosilnost 4800 kg, v odličnem stanju

Æ Storitve

RAČUNOVODSKI SERVIS SPE-CIALIZIRAN ZA AVTOPREVOZ-NIKE NUDI KAKOVOSTNE IN KVALITETNE STORITVE ZA S.P. IN D.O.O.

Ebona d.o.o., Teharje 34, 3221 Te-harje, tel.: 037810266 in 040781266

IŠČEMO VOZNIKA Z B, C, in E KATEGORIJO ZA PREVOZE PO SEVERNI EVROPI (A, I, D, NL, B, GB). Avtoprevozništvo IZLAKAR, GSM: 041 642 980

Iščemo komercialista za pro-dajo storitev mednarodnega transporta v Sloveniji. Zahte-vamo: znanje angleščine ali italijanščine, komunikativ-nost, vozniški izpit. Prošnje na: [email protected].

Kombi prevozi po Sloveniji in tujini z MB Sprinter 313 CDI furgon, letnik 2002. Nosil-nost 14m³ - 4.2 – 1.3 t. Ugodno. GSM 041 363 422.

Opravljamo prevoze v doma-čem in mednarodnem prome-tu s kombijem, 14 m3, nosilnost 1600 kg ter s kamioni nosilnost 3,5 t. Vrtačnik Transport, tel: 04 513 84 60 in 041 668 443.

Kombi prevozi, selitve po SLO in tujini, nosilnost do 2,5 t, 15 m3, tudi prevozi nevarnih snovi (ADR). GSM 041 602 815.

Selitve in drugi prevozi, MB. 3 tone. Pomoč pri nakladanju. Ugodne cene. GSM 041 644 946.

Expert – selitveni servis, oprav-ljamo kompletne selitve, mon-taže, selitve blagajn in klavirjev, prevoze. Prevozi potnikov z no-vimi Minibusi (8+1). Tel: 01 427 15 13 in GSM 041 632 542.

Avtoprevozi do 6 t, živil (izoli-ran furgon) ali stvari 8.1 m ali tudi do 10 m dolžine, volumna 50 m³, 20 euro palet, nakladal-na ploščad, možnost bočnega nakladanja. Vsak dan na relaci-ji Kočevje – Ljubljana.

GSM 532 626.

Ukvarjamo se z avtovleko ter iz-

rednimi pre-

vozi tovora,

g r a d b e n i h

strojev, vili-

carjev in to-

vornih vozil

do teze 23 t. GSM: 041/613 551.

PRODAJA PRIKOLIC HUMBAUR,

KPR d.o.o., Breznica 43, 4247 Žirov-

nica, tel. 04 580 92 00, 031 661 215,

www.kpr.si

KUPIM tovorna vozila znamke MB, MAN, Scania, Volvo, vse od letnika 1996 naprej. Delovne stroje Cater-pillerje, Komatsu, …

Telefon: 0043-676-88 400 2188.

TEHNOCOMMERCE d.o.o., Trža-ška 133, Ljubljana, tel.: 01/ 256 14 35, gsm: 041/ 209 546

Montaža, popravila in prodaja av-tomobilskih vetrobranskih stekel – vsi tipi vozil.

TU-VAL d.o.o., Domžale, tel.: 01 721 21 23, faks: 01 721 27 46

Zastopnik za Titgemeyer:

- deli za tovorne nadgradnje – keso-ni, alu profili, dvižno dno, okovje,ponjave, - pritrdilna tehnika in vijačni material, - vse za varjenje.

Gebar d.o.o., Transport-trgovina, gsm: 041 678 473, tel/fax: 01 517 16 51, www.gebar.si

Vozila so na zalogi v Avtomontaži na Celovški cesti v Ljubljani. Za vsa vozila nudimo ugoden leasing ali kredit. Več na: www.gebar.si

Prodaja novih viličarjev Hyster in

Jungheinrich, po ugodnih cenah,

možen kredit, leasing, staro za novo,

Viličarje Jungheinrich nudimo tudi v

najem. Avtobiro B d.o.o., tel: 01 50 01

488, www.avtobiro-b.si

Æ Rezervni deli

Za vozila MAN in MERCEDES ima-

mo na zalogi vse vrste glav Evropa 10

ton, reduktorje ter turbine MAN.

Prodaja: trgovina Naraglav, Krško, tel.: 07 490 12 81, gsm: 041 625 586.

http://www.petrans.si

http://www.mercedes-benz.si/

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]

http://www.kpr.si

http://www.gebar.si

http://www.gebar.si

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJASlovenija- 1/1 (nad 12 ur do vključno 24 ur) 15.02 EUR

- 1/2 (nad 8 do 12 ur) 7.51 EUR

- znižana (nad 6 do 8 ur) 5.26 EUR

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINI nad 14 ur do 24 ur (velja od 25. 3. 2007 dalje)

Država Valuta CenaAlbanija EUR 40 Avstrija EUR 55Belgija EUR 63Bolgarija EUR 40Bosna in Hercegovina EUR 40Češka EUR 40Črna gora EUR 40Danska EUR 55Estonija EUR 40Finska EUR 55Francija EUR 55Gibraltar EUR 50Grčija EUR 40Hrvaška EUR 40Irska EUR 55Italija EUR 55Luksemburg EUR 55Madžarska EUR 40Makedonija EUR 40Nemčija EUR 55Nizozemska EUR 55Norveška EUR 55Poljska EUR 40Portugalska EUR 55Romunija EUR 40Rusija EUR 40Slovaška EUR 40Srbija EUR 40Španija EUR 55Švedska EUR 55Švica EUR 55Turčija EUR 40Velika Britanija EUR 55

KILOMETRINAKilometrine od 1. 1. 2008 dalje po uredbi, objavljeni v URL 140/2006.

Od − do Prevoz na službenem potovanju Prevoz na delo in iz dela od 1. 1. 2008 dalje 0,29 EUR 0,15 EUR

datum bencin kilometrina kilometrina tujina nad 500 km

01. 07. 2008 1,217 0,37

17. 06. 2008 1,206 0,36

03. 06. 2008 1,187 0,36

20. 05. 2008 1,157 0,35

06. 05. 2008 1,114 0,33

22. 04. 2008 1,083 0,32

08. 04. 2008 1,069 0,32

26. 03. 2008 1,055 0,32

11. 03. 2008 1,058 0,32

26. 02. 2008 1,067 0,32

12. 02. 2008 1,022 0,31

29. 01. 2008 1,027 0,31

01. 01. 2008 1,055 0,32

Opozorilo: Če se cena neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov spremeni, velja nova višina kilometrine od dneva spremembe cene naprej v višini 30% njegove cene, ne glede na to kdaj je znesek objavljen v katerikoli publikaciji.

40 % cene neosvinčenega m. bencina 95 Oktanov

(v EUR)

država neosvinčeni bencin diesel EUR valuta oktani cena v EUR cena

AVSTRIJA 98 1,41 1,39 EUR 95 1,34BELGIJA 98 1,59 1,42 EUR 95 1,58 BiH 98 2,26 1,16 2,42 1,24 BAM 95 2,18 1,12BOLGARIJA 98 2,59 1,32 2,56 1,31 BGL 95 2,43 1,24ČEŠKA 98 34,50 1,38 35,00 1,40 CZK 95 32,50 1,30 DANSKA 98 11,92 1,60 11,37 1,52 DKK 95 11,63 1,56 ESTONIJA 98 18,10 1,16 19,55 1,25 EEK 95 17,60 1,13FINSKA 98 1,60 1,44 EUR 95 1,57 FRANCIJA 98 1,51 1,42 EUR 95 1,47 GRČIJA 98 1,39 1,37 EUR 95 1,23 HRVAŠKA 98 9,60 1,32 9,84 1,36 HRK 95 9,50 1,31IRSKA 95 1,25 1,32 EURITALIJA 98 1,61 1,59 EUR 95 1,53 SRBIJA 95 108,10 1,34 103,10 1,28 CSDČRNA GORA 98 1,17 1,28 EUR 95 1,18 LUXEMBURG 98 1,31 1,28 EUR 95 1,34 MADŽARSKA 95 310,00 1,27 330,00 1,36 HUFMAKEDONIJA 98 76,50 1,25 74,50 1,21 MKD 95 75,50 1,23NEMČIJA 98 1,61 1,49 EUR 95 1,53 NIZOZEMSKA 98 1,75 1,46 EUR 95 1,69 NORVEŠKA 98 13,90 1,77 13,74 1,75 NOK 95 13,59 1,73POLJSKA 98 4,81 1,42 4,70 1,39 PLN 95 4,64 1,37PORTUGALSKA 98 1,64 1,43 EUR 95 1,50 ROMUNIJA 98 3,87 1,06 4,29 1,18 ROL 95 3,84 1,05SLOVAŠKA 95 40,86 1,31 43,87 1,41 SKKSLOVENIJA 98 1,252 1,295 EUR 95 1,217ŠPANIJA 98 1,30 1,05 EUR 95 1,19 ŠVEDSKA 98 14,39 1,55 14,79 1,59 SEK 95 14,09 1,52 ŠVICA 98 2,03 1,25 2,28 1,41 CHF 95 1,98 1,22V. BRITANIJA 98 1,25 1,56 1,31 1,64 GBP 95 1,18 1,47* Tečajna lista z dne 26. 3. 2008

Æ CENE BENCINA V EVROPI 1. 07. 2008

SERVISNE INFORMACIJE i


Æ

http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=574

http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200626&dhid=81447


SERVISNE INFORMACIJEi

Na področju AC baze Ljubljana

AC odsek Odsek po BCP od km do km Izvajalec Opis del Opis zapore, motnje v prometu Ocenjena ali pogodbena

vrednost del v EUR z DDV

Mesec predvidenega

pričetka del

Dejanski oziroma predvideni pričetek in

zaključek del

Pogodbeni rok

prometne zapore

Nadzor Opomba

AC Malence - Višnja gora odsek 0620, 0621, 0622 Preplastitev, ojačitev vozišča, zamenjava varnostne ograje

Zapora C2+1 z dnevno menjavo 3.000.000,00 jesen 2008, pomlad 2009

A2 Barjanska - Dolenjska cesta- Južna obvoznica

A1 odsek 0018 od km 0,00 do km 3,550

Preplastitev in ojačitev vozišča z zamenjavo varnostne ograje

“C” zapora 2+1+1 2.500.000,00 julij, avgust zaključeno do 30.08. 50 dni Dela se bodo izvajala ob zapori C2+1+1 V primeru, da elaborat ne bo dovoljeval take zapore bodo večurni

vsakodnevni zastoji

AC A2 Šmartno - Celovška odsek0012 SCT,d.d. Sanacija ramp na stari galeriji Šentvid

Popolna zapora najprej izvoza in uvoza na Celovško

1.000.000,00 Avgust, takoj po odprtju predora

Šentvid

2x20 dni Povečan promet in zastoji na priključku Brod

AC Malence-Grosuplje A1 odsek 0020 in 0620 km 1,100 in 5,00

Sanacija drenaž v predorih Debeli hrib in Mali vrh

Zapora enega voznega pasu 690.000,00 oktober Zapora prometnega pasu se bo izvedla samo v času manjših prometnih obremenitev (vikendi, prazniki) zato se ne

pričakuje zastojev

A2 Malence-Šmarje Sap - Grosuplje odsek 0020 in 0021 in 0620 ter 0621

J.V. Primorje +

SCT

Izgradnja protihrupne zaščite zapora odstavnega pasu, dva zožana prometna pasova, v času manjših

prometnih obremenitev po potrebi le en vozni pas

5.265.000,00 15.3.2008 Predvideno postavljanje zapore 31.3.08

180 dni Vojska 031-659-784, Tanko

051-648-052

V času izvedbe pilotiranja bo promet potekal v eno smer samo po enem zožanem prometnem pasu. V času dnevnih

konic, se zapora umakne. Ne pričakuje se večjih zastojev.

Na področju AC baze maribor, Slovenske Konjice in Vransko

AC A1 Meja-Šentilj odsek 0030 in odsek 0630 od km 683 do km 0,150 do km 1,200

Obnova in ojačitev vozišča “C” zapora 1+1 1.243.000,00 september ne pričakuje se zastojev

A1 Slovenske Konjice - Dramlje odsek 0038 in 0638 od km 2,800 do km 6,000

Tenzor (predori),

Preplastitev vozišča med predori na odseku 0038,

zamenjava dilatacije, nadgradnja elektrostrojnih

naprav v predorih

“C” zapora 1+1 8.230.000,00 + 584.000,00

julij, avgust, september,

oktober

120 dni Šoberl, Marolt Občasno, v času ekstremnih konic se pričakuje krajše zastoje, po prometnih podatkih je prometna propustnost

enega pasu zadostna

A1 Dramlje - Celje odsek 0039 od km 5,740 do km 7,700

Obnova in ojačitev vozišča skupaj s sanacijo podvozov

Ljubečna in Leskovc

“C” zapora 1+1 1.000.000,00 + 256.000,00

september ne pričakuje se večjih zastojev

AC A1 Celje - Arja vas odsek 0040 od km 1,200 do km 1,800 in od km 4,00 do 4,850

Obnova in ojačitev vozišča “C” zapora 1+1 400.000,00 oktober Ni pričakovati večjih zastojev

AC A1 Celje - Arja vas odsek 00040 v km 3,900 Obnova podvoza Ostrožno “C” zapora 1+1 280.000,00 september, oktober

Ni pričakovati večjih zastojev

Predvidena obnovitvena dela do konca leta 2008

Na področju AC baze Postojna in Kozina

HC H4 Šempeter - Vrtojba odsek 0780 od km 0,00 do km 2,200

Zamenjava nosilne plasti in nadgradnja vozišča

C zapora 1+1 2.100.000,00 avgust

AC A1 Logatec - Unec odsek 0054 v km 10,000 Obnova podvoza Unec, VA 0165 “C” zapora 2+1, C2+1+1 240.000,00 september, oktober

V smeri enega prometnega pasu lahko pričakujemo zastoje v vikend konicah, občasno zaprt izvoz Unec

AC A1 Postojna - Razdrto odsek 0056 v km 5,00 Obnova podvoza Dilce, VA 0198 “C” zapora 2+1 240.000,00 september, oktober

Ni pričakovati večjih zastojev, menjava ob vikendih

AC A1 Razdrto - Čebulovica odsek 0657 v km 0,051 Obnova podvoza na razcepu Nanos, VA 0291

“C” zapora 2+1 340.000,00 september, oktober


AAC A1 Logatec - Unec odsek 0654 od km 3,500 do km 5,500


C zapora po sistemu 2+1 2.000.000,00 oktober Zaradi možne menjave dveh vozmnih pasov v času vikendov ne pričakujemo zastojev

Sermin - Bertoki odsek 0236 od km 0,345 do km 1,130


“C” zapora 2+1 2.500.000,00 november V času dnevnih konic se v eno smer pričakuje večje zastoje (do 30 min)

AC A1 priključek 0150 Vrhnika AC priključek 0150 Vrhnika J.V. SCT + Primorje (Gradis)

Razširitev mostu čez Ljubljanico še za en pas

Delna zapora priključka zaradi izvajanja del, število prometnih

pasov se ne zmanjšuje

983.000,00 junij-februar 6 mesecev Vojska, Tanko Ni pričakovati večjih zastojev

Na področju AC baze Hrušica

Predor Karavanke odsek 0001 in 0601 SCT Nadgradnja razsvetljave v predoru Karavanke

polovična zapora predora, semafori 850.000,00 75dni Marolt Zaradi izmeničnega vodenja prometa je pričakovana čakalna doba 30 min

AC A2 Hrušica - Lipce odsek 0001, 0601, 0002, 0602 Zamenjava izlivnikov na viaduktih

zapora voznega pasu 120.000,00 september Ne pričakujemo zastojev

AC A2 Lipce- lesce 0dsek 0603 od km 3,296 do km 4,800

Obnova in ojačitev vozišča “C” zapora 1+1 740.000,00 oktober Ne pričakujemo zastojev

Vir: DARS


Æ

SERVISNE INFORMACIJE i

Na področju AC baze Ljubljana

AC odsek Odsek po BCP od km do km Izvajalec Opis del Opis zapore, motnje v prometu Ocenjena ali pogodbena

vrednost del v EUR z DDV

Mesec predvidenega

pričetka del

Dejanski oziroma predvideni pričetek in

zaključek del

Pogodbeni rok

prometne zapore

Nadzor Opomba

AC Malence - Višnja gora odsek 0620, 0621, 0622 Preplastitev, ojačitev vozišča, zamenjava varnostne ograje

Zapora C2+1 z dnevno menjavo 3.000.000,00 jesen 2008, pomlad 2009

A2 Barjanska - Dolenjska cesta- Južna obvoznica

A1 odsek 0018 od km 0,00 do km 3,550

Preplastitev in ojačitev vozišča z zamenjavo varnostne ograje

“C” zapora 2+1+1 2.500.000,00 julij, avgust zaključeno do 30.08. 50 dni Dela se bodo izvajala ob zapori C2+1+1 V primeru, da elaborat ne bo dovoljeval take zapore bodo večurni

vsakodnevni zastoji

AC A2 Šmartno - Celovška odsek0012 SCT,d.d. Sanacija ramp na stari galeriji Šentvid

Popolna zapora najprej izvoza in uvoza na Celovško

1.000.000,00 Avgust, takoj po odprtju predora

Šentvid

2x20 dni Povečan promet in zastoji na priključku Brod

AC Malence-Grosuplje A1 odsek 0020 in 0620 km 1,100 in 5,00

Sanacija drenaž v predorih Debeli hrib in Mali vrh

Zapora enega voznega pasu 690.000,00 oktober Zapora prometnega pasu se bo izvedla samo v času manjših prometnih obremenitev (vikendi, prazniki) zato se ne

pričakuje zastojev

A2 Malence-Šmarje Sap - Grosuplje odsek 0020 in 0021 in 0620 ter 0621

J.V. Primorje +

SCT

Izgradnja protihrupne zaščite zapora odstavnega pasu, dva zožana prometna pasova, v času manjših

prometnih obremenitev po potrebi le en vozni pas

5.265.000,00 15.3.2008 Predvideno postavljanje zapore 31.3.08

180 dni Vojska 031-659-784, Tanko

051-648-052

V času izvedbe pilotiranja bo promet potekal v eno smer samo po enem zožanem prometnem pasu. V času dnevnih

konic, se zapora umakne. Ne pričakuje se večjih zastojev.

Na področju AC baze maribor, Slovenske Konjice in Vransko

AC A1 Meja-Šentilj odsek 0030 in odsek 0630 od km 683 do km 0,150 do km 1,200

Obnova in ojačitev vozišča “C” zapora 1+1 1.243.000,00 september ne pričakuje se zastojev

A1 Slovenske Konjice - Dramlje odsek 0038 in 0638 od km 2,800 do km 6,000

Tenzor (predori),

Preplastitev vozišča med predori na odseku 0038,

zamenjava dilatacije, nadgradnja elektrostrojnih

naprav v predorih

“C” zapora 1+1 8.230.000,00 + 584.000,00

julij, avgust, september,

oktober

120 dni Šoberl, Marolt Občasno, v času ekstremnih konic se pričakuje krajše zastoje, po prometnih podatkih je prometna propustnost

enega pasu zadostna

A1 Dramlje - Celje odsek 0039 od km 5,740 do km 7,700

Obnova in ojačitev vozišča skupaj s sanacijo podvozov

Ljubečna in Leskovc

“C” zapora 1+1 1.000.000,00 + 256.000,00

september ne pričakuje se večjih zastojev

AC A1 Celje - Arja vas odsek 0040 od km 1,200 do km 1,800 in od km 4,00 do 4,850

Obnova in ojačitev vozišča “C” zapora 1+1 400.000,00 oktober Ni pričakovati večjih zastojev

AC A1 Celje - Arja vas odsek 00040 v km 3,900 Obnova podvoza Ostrožno “C” zapora 1+1 280.000,00 september, oktober

Ni pričakovati večjih zastojev

Predvidena obnovitvena dela do konca leta 2008

Na področju AC baze Postojna in Kozina

HC H4 Šempeter - Vrtojba odsek 0780 od km 0,00 do km 2,200


C zapora 1+1 2.100.000,00 avgust

AC A1 Logatec - Unec odsek 0054 v km 10,000 Obnova podvoza Unec, VA 0165 “C” zapora 2+1, C2+1+1 240.000,00 september, oktober

V smeri enega prometnega pasu lahko pričakujemo zastoje v vikend konicah, občasno zaprt izvoz Unec

AC A1 Postojna - Razdrto odsek 0056 v km 5,00 Obnova podvoza Dilce, VA 0198 “C” zapora 2+1 240.000,00 september, oktober


AC A1 Razdrto - Čebulovica odsek 0657 v km 0,051 Obnova podvoza na razcepu Nanos, VA 0291

“C” zapora 2+1 340.000,00 september, oktober


AAC A1 Logatec - Unec odsek 0654 od km 3,500 do km 5,500


C zapora po sistemu 2+1 2.000.000,00 oktober Zaradi možne menjave dveh vozmnih pasov v času vikendov ne pričakujemo zastojev

Sermin - Bertoki odsek 0236 od km 0,345 do km 1,130


“C” zapora 2+1 2.500.000,00 november V času dnevnih konic se v eno smer pričakuje večje zastoje (do 30 min)

AC A1 priključek 0150 Vrhnika AC priključek 0150 Vrhnika J.V. SCT + Primorje (Gradis)

Razširitev mostu čez Ljubljanico še za en pas

Delna zapora priključka zaradi izvajanja del, število prometnih

pasov se ne zmanjšuje

983.000,00 junij-februar 6 mesecev Vojska, Tanko Ni pričakovati večjih zastojev

Na področju AC baze Hrušica

Predor Karavanke odsek 0001 in 0601 SCT Nadgradnja razsvetljave v predoru Karavanke

polovična zapora predora, semafori 850.000,00 75dni Marolt Zaradi izmeničnega vodenja prometa je pričakovana čakalna doba 30 min

AC A2 Hrušica - Lipce odsek 0001, 0601, 0002, 0602 Zamenjava izlivnikov na viaduktih

zapora voznega pasu 120.000,00 september Ne pričakujemo zastojev

AC A2 Lipce- lesce 0dsek 0603 od km 3,296 do km 4,800

Obnova in ojačitev vozišča “C” zapora 1+1 740.000,00 oktober Ne pričakujemo zastojev

Vir: DARS


Oglaševalci v tej številkiArko ...................................................68

Bijol ....................................................49

CVS Mobile ........................................ 41

Cordia ............................................... 11

Ford ...................................................59

Hengst filtri ......................................69

Hyva ...................................................49

Iveco Daily ........................................ 71

Koegel ...............................................69

Kogovšek Tomaž ............................. 13

Lev ....................................................... 7

LPP Delavnice ...................................68

MAN ..................................................... 2

OMV ..................................................... 3

Petrans ..............................................49

Petrol .................................................45

S leasing ............................................29

Scania ................................................ 41

Schmitz Cargobull ...........................29

Schwarzmuelller ..............................49

SKB leasing ....................................... 41

TBS TEAM 24 .....................................69

TCI Trading ........................................45

Teknoxgroup .................................... 19

Teufel logistika ................................... 9

TV Pika ..............................................45

UniCredit Leasing .............................. 8

Volvo .................................................... 1

Izžrebani reševalci iz številke 5/08Med prispelimi rešitvami nagradne križanke iz aprilske številke revije

Transport smo izžrebali naslednje reševalce, ki prejmejo praktične nagrade podjetja Renault Nissan Slovenija d.o.o.:

1. Nahrbtnik: Damjan Kunavar, Zgornji Tuštanj 2, Moravče; 2. Majica z dolgim rokavom: Helena Intihar, Podskrajnik 18a, Cerknica; 3. Majica z dolgim rokavom: Anton Knavs, Ul. Borcev za severno mejo 4., Ljubljana; 4. Majica z dolgim rokavom: Leon Topolovec, Ptujska Gora 71, Ptujska Gora; 5. Maketa: Edvard Oberstar, Stara cesta 20, Škofja Loka; 6. Pisalo z lučko: Damjan Lahajnar, Idrijske krnice 28b, Sp. Idrija

AVTOR:MARKO

DREŠČEK

MOZOLJA-VOST

KAROBSTAJA

NADNARAVNIMV KRŠČAN.

EDVARDRUSJAN

SREDNJEHITERHOD

KONJA

SNOV, KIPOSTAJATRDNA,ŽELATI-NASTA

NISSAN

NIKZUPANČIČ

N Z ŠVEDSKIPESNIK

HANSSON

DESNIPRITOKSAVE

TINAGORENJAK

ILUSTRA-TOR

IZMETAČNABOJEVPRI PUŠKI

ZAŠČITNOPREMAZNOSREDSTVO

REKAV SEVERNIFRANCIJI

DODATEKK POGODBI A N E K S

LOKOSTREL

S A M O S T R E LPALICABOGA

DIONIZA

PROUČE-VANJE

ZNAČAJEVLJUDI K A R A K T E R O L O G I J ANUŠA

DERENDA N DGL. MESTOKAŠMIRJA

V INDIJI S R I N A G A RUDARECS SEKIRO S E KBRIT.DIRIGENT(SIMON)

PREDNJASTRAŽA

SLABAŠOLSKAOCENA E N A

PLAVALNISLOG K R A V L

ORIENT.

A R A K ČEBELIPODOBNAŽUŽELKA

NEKD. AM.BOKSAR

(MUHAMED)

RIŽEVOŽGANJE

PREDUJEM, NAPLAČILO

A V A N SNACE

JUNKER N JPREBIVA-

LIŠČE

KRAJ PRISEVNICI A R T OSLADKOVOD. PLOŠČATA

RIBA Z DOLGOHRBTNO PLAVUTJO

NAŠPEVEC(ALFI)

AM. BOKSARHOLLY-FIELD

ADAMAIN EVE

VLADARSKINASLOV K R A L J

FR. FILMSKIIGRALEC

(PHILIPPE) N O I R E TSREDIŠČEVRTENJA O SGLAVNA,

NAJVEČJAARTERIJA

JUDOVSKIDUHOVNIK

ITAL.PEVEC

IN IGRALEC(MASSIMO) R A N I E R I

PREPROSTALOPUTNA

VRATA V A V T A R AEDVARDSTANIČ

PROSTORZA MEJNO

ČRTOIGRIŠČA A V T PRIPRAVA

ZA NAPE-NJANJE N A P E N J A L O ODMIRANJE

TKIVAZ GNITJEM

GLAVNOMESTO

JORDANIJE

HRVAŠKIOTOK V

KVARNERJU P A GMOČVIRSKE

PTICE I B I S ICMERAVEC

N E R G ASISTEMVODOV ZA

PRENOS EL.ENERGIJE

GORA VJULIJSKIH

ALPAH

TRANSPORTPEVEC,KI POJE

BAS

NAŠ NEKD.SKLADAT.

(BLAŽ) A R N I Č VELIKAPOSODAZA VINO S O D

NEKD. MBTOVARNA T A MBRIT.DIRIGENT(JEFFREY)

DEPARTMAV FRANCIJI

PREBI-VALECBARJA B A R J A N

NAJVEČJIDESNI

PRITOKDONAVE NEMČIJI

MLEČNIIZDELEK

S M E T A N AAVST.-ANG.KIPAR

(JOSEPH)

AMERIŠKIFILMSKIIGRALEC(ALAN) A L D A KRAJ OB

ARALSKEMJEZERU

MESTOV EKVA-DORJU,V ANDIH I B A R R A

GIANNANANNINI G NLESENOOGRODJEPRI SITU

SPLOŠNOPRIZNANJE

VELIKEVREDNOSTI,

VELJAVES L A V A

DEVETIDAN V RIM.KOLEDARJU N O N E

TRENJE,FRIKCIJA T O R RUSKI

VLADARSKINASLOVTOVARNA

V CELJUTOYOTIN

DŽIP

RIMSKAŠTEVILKA

2 I IGRŠKA

IGRALKAPAPAS I R E N E

KONJSKISAMEC Ž R E B E CPIJAČASTARIH

SLOVANOVZORANKOVAČ

LIST ZNAPISANIMI

IMENI S E Z N A M JELKA H O J A OSEBNIZAIMEK O N A

VRATNAPRIPRAVA

ZA TRKANJE T R K A L O MLETJE(STAR.) M L E V KAR

DOBIMOZASTONJ D A R

MOFFETT KOOI so oprtni viličarji (oprtajo se na previs vozila), za težje terene, čelno-bočni, zmogljivosti do 3 t.

ARKO d.o.o., Prešernova 25, 9240 Ljutomertel.: 02 5849 620 - centrala, faks: 02 5849 630

e-pošta: [email protected]

COMBI LIFT - čelni, bočni in regalni viličarji v enem, zmogljivosti do 10 t.

Izguba tovora?

Zavarovanjetovora po EN 12642 XLv seriji

Kot PRVI in EDINI pri vseh Kögel MAXX oprtnih

priklopnikih:

To ni našakrivda!

Kögel Fahrzeugwerke GmbHIndustriestraße 1, D-89349 Burtenbachfon +49 · 8285 · 88 · 0, fax +49 · 8285 · 88 · [email protected], www.koegel.com

www.nothing-to-do-with-us.com

Ad_Koegel_lasi_90x271 16.06.2008 12:11 Uhr Seite 1


TUNING

�

�

�

��

��

��

��

�

��

Tehnis d.o.o., Linhartova 3/a, 1000 Ljubljana, tel.: 01 430 60 61, www.gradbenik.net

Novosti, nasveti, informacije ...Novosti, nasveti, informacije ...

Oglas Gradbenik 2.indd 1 6/30/08 1:05:16 PM

Documents

Revija Transport julij_avgust 2008