Click here to load reader

Revija Instalater 6 - September 2009

  • View
    2.401

  • Download
    12

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Strokovna revija za ogrevanje, vodovod, prezračevanje in gradnjo. Razvoj na področju gradbeništva in strojnih instalacij je v zadnjih treh desetletjih postal izredno zanimiv in hiter. Projektanti, tehniki, izvajalci, skratka vsi, ki se ukvarjajo z omenjeno stroko, morajo pri svojem delu, spremljati številne novosti, pa tudi možnosti za dobavo posameznih elementov. Pri svojem delu potrebujejo prospekte in navodila proizvajalcev, ki jih ti radi pošiljajo vsem zainteresiranim. Tudi mi, pri strokovni reviji, si želimo, da postane revija, ne samo informator, temveč da bo prirejena tudi kot učbenik. Zato so med tekstom tabele s karakteristikami najbolj uporabljenih elementov, s katerimi lahko izvajalci del in tudi v šolah izdelajo predpisane programe in tudi projekte za centralna ogrevanja in druge vrste strojnih instalacij. Vsekakor pa si želimo, da bo revija dobro služila tehnikom in izvajalcem v praksi, saj je podobnih revij in učbenikov, v slovenščini, še relativno malo.

Text of Revija Instalater 6 - September 2009

Instalater September 2009 1Ogrevanje na biomasoKWB ogrevanje na biomaso Specialist za ogrevanje na sekance, pelete in polena 10-300 kWwww.kwb.siObiite nas na sejmu MOS v Celju, 9. - 16. septembra hala LSEPTEMBER 2009 LETO II TEVILKA 6www.instalater.siTiskovina / ISSN 1855-6108 Potnina plaana pri poti 2102 MariborSTROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAEVANJE IN GRADNJOUmweltzeichenweil hoher WirkungsgradMAGO d.o.o.Partizanska cesta 1376210 SeanaTel: 05/70 70 220Fax:05/73 44 382www.mago.siZastopa:dSolarni sistemi Msolar za ogrevanje sanitarne vodeAkcija traja do 31 avgusta 2009germanqualityaluminij StarKDELTALL Alumplast0.4 mmAlumplast0.3 mmAlumplast0.2 mm0510152025PRONOST AL (bar)DELTALL Alumplast0.4 mmAlumplast0.3 mmAlumplast0.2 mm0102030405060708090100PORUITVENI TLAK (bar)StarK je skrivnost cevi DeltAll: plast aluminija, ki je bila skrbno razvita tako v SESTAVI kot v DIMENZIJSKI ZGRADBI, specifino za vsako dimenzijo cevi DeltAll posebej. Samo tako lahko izdelek zagotavlja najbolje rezultate vzdrljivosti in obdelovalnosti pri vseh pogojih.Plast aluminija StarK je izdelana iz ZLITINE s kmalu DVOJNO VZDRLJIVOSTJO v primerjavi z obiajnim aluminijem, uporabljenim v klasinemu alumplastu.Visoka TRDNOST aluminija StarK zagotavlja izdelano obliko v asu polaganja cevi.Graf prikazuje tlak, pri katerem se cev prine ravnati.StarK: plast aluminijaPREDNOSTI izbire cevi DeltAllKo se je spomladi leta 2006 podjetje Unidelta svojemu proizvodnemu programu odloilo dodati alumplast cev, je imelo e tridesetletne izkunje v proizvodnji OMREENEGA POLIETILENA, zavedali pa so se da bodo morali veliko vloiti v opremo in razvoj najprimernejega aluminija.Tako se je zaelo natanno in vztrajno sodelovanje z najboljimi evropskimi podjetji, ki delujejo na podroju obdelave in ekstruzije aluminija. To raziskovalno delo je omogoilo Unidelti idealen spoj osnovnih materialov (tako plastike kot kovine), kot tudi razvoj napredne tehnologije izdelave. Ta razvoj je privedel do izdelave novega POPOLNOMA INOVATIVNEGA IZDELKA, ki lahko v celoti zadovolji zartane smernice: POPOLNA VARNOST, ENOSTAVNOST UPORABE, NAJBOLJE RAZMERJE KVALITETA/CENA.Tako lahko sedaj Unidelta trgu ponudi veplastno cev DeltAll, kjer inovacijo predstavlja StarK, plast posebnega aluminija, ki zagotavlja odlino razmerje med VZDRLJIVOSTJO in OBDELOVALNOSTJO.Omreen polietilen - PEXOmreen polietilen - PEXLepiloLepiloAluminij StarKMAGO d.o.o.Partizanska cesta 1376210 SeanaTel: 05/70 70 220Fax:05/73 44 382www.mago.siZastopa:dInstalater September 2009 4ZANIMIVOSTIENERGAPSOLARNO VODOVODVsebinaSlovenska strokovna revija instalaterjev energetikovUstanovitelj: Gregor Kleve Izdajatelj: Drutvo instalaterjev energetikov Maribor in Energap.Odgovorni urednik revije: Ivo Kleve, e-pota: [email protected] oglasnega prostora: Helena Pehant, e-pota: [email protected]: 031 / 39 35 39Nastja Kleve, e-pota: [email protected] pregled lankov: dr. Jurij Krope,mag. Ale Glavnik univ.dipl.in.strLektoriranje;Silva SkrtGrana priprava: Gregor Kleve, e-pota: [email protected]: MA-TISK d.o.o. Naslov urednitva: Drutvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10e-pota: [email protected] Instalater sodi med stroko-vne revije in je v celoti brezplana. Revija izide 6 krat letno.ISSN 1855-6108OGREVANJEGRADNJAPREZRAEVANJERAZNODrutvo DIEM na sejmu MOS v Celju 6Ostriga - Energija valov 7Avtoplin 8Novost vodilnega proizvajalca sistemov ... 10Toplotno udobje 12Izraun za cevno omreje 14Elektrika iz BIOMASE 16Hitre sponke Weidmuller za razdelilce 16Ogreva s toplotno rpalko 17Toplotne podpostaje HERZ 20Ropot v radiatorjih 23Nepravilna regulacija ogrevanja 24ECODAN toplotna rpalka zrak-voda 25Dodelana grelna telesa z integriranimi venli 26Segrevanje vode, s toplotno rpalko 29Zaite se pred nevarnim sevanjem 31ista pitna voda brez kompromisov 34Savna obramba pro gripi 38Instalacije 39Uporaba solarne energije 42Elektrini generator 44Toplotni hranilnik 45Termina solarna energija 46Zaetki energetske uinkovitos 48Zvona izolacija v lahkih stenah 49Pridobitki in izgube skozi okenske odprne 50ATech z najboljo inovacijo primorske. 52Osnovno naelo pasivne hie 53Sikla peat, pomeni kakovost v vseh pogledih! 54S toplotno izolacijo prepreimo kondenzacijo 57Izkoristek odpadne energije 58Varevanje z vodo in izraba deja 60BMW AcveHybrid 64Barve v prostoru 66MRAPASS-NET - Evropska mrea zdruenj pasivnih hi 62Ogled naselja pasivnih hi v Grossshoenau 62Ponudbe za poslovna sodelovanja 63September 2009 Instalater 5e mesece ne mine dan, ko nas ne bi mediji obveali o naraa-nju cen za energijo, o prevelikih oddajanjih emisij CO2 in, iz ome-njenega, naraa tudi inflacija. Is-kreno reeno, ali se ne poutite e preobremenjeno?V primeru, da se z mojim vpra-anjem strinjate, vam elim, da si na spletu preberete novo doku-mentacijo z navodili Leto 2100 podnebje v krizi. Pomaga vam, da boste vedno znova podpirali ukrepe, ki so namenjeni zaiti okolja. V Navodilih 2100 se podnebne spremembe obravna-vajo iz globalnega vidika, ki mu sledi globalno segrevanje, s posle-dicami za ljudstvo in okolje.e ez dobri dve leti bo, po izra-unih, zaradi globalnega segreva-nja, zgrajen najveji raunalnik na svetu Zemeljski simulator, ki bo prikazal, kakno bo videti podnebje ez 100 let. Posledi-ce globalnega segrevanja bodo dokumentirane in prikazane na uinkovit nain. Prikazan bo ekstremni porast vre-menskih pojavov, ki je samo eden izmed tevilnih. Zaradi taljenja ledu in dviga morske gladine, se zmanjuje ivljenjski prostor mi-lijonom ljudi. Po prognozah bo na jugu Evrope, zaradi hitrega razvoja, vse ve sunih podroij, velik bo izpad pridelkov za pre-hrano, vse ve ljudi pa si bo pri-siljeno iskati nov dom. Zelo za-skrbljujoe so tudi prognoze za zelena pljua naega planeta. Deevni gozd, kot ga imenujemo na obmoju reke Amazonke, vse bolj postaja savana in poasi se bo spremenil v puavo. Ta spre-memba vsekakor ne bo na osno-vi napredka, temve kot posledica globalnega segrevanja.Potrebno je tudi omeniti, da je v urbanem naselju Pariza, leta 2003 e vekrat prilo do izredno vroih dni. Za takne podnebne situacije so naa mesta e relativ-no slabo pripravljena. Obstaja re-sna nevarnost za stareje in bolne ljudi.Kljub vsemu, da so nevarne napovedi v prikazanem filmu Scenarij za leto 2100 postale, za obinstvo zaskrbljujoa, jih v veini vseeno obstaja preprianje, da morajo, v svojem vsakdanjem ivljenju, dati vsaj majhen prispe-vek za reevanje podnebne krize. Po mnenju mnogih strokovnja-kov, nam bodo ostale posledice, tudi sedanje finanne in gospo-darske krize, ta, nas bo verjetno spremljala e kar nekaj asa. etudi, v teh kriznih asih, na-menjajo nekatere vlade tudi ve milijard teke reevalne pakete velikim podjetjem in tovarnam, toda kaj se pravzaprav dogaja na regionalnem nivoju? Katere posledice ima globalna kriza na manje obinske blagajne? Jih je morda kriza kratko malo obla? V sedanji aktualni finanni krizi, ki si jo eli reformirati celotna druba, in ni pomembna samo za gospodarsko in politino elito, temve poziva vse dravljane, da sodelujejo pri sedanjih spremem-bah, na regionalnem, kot tudi glo-balnem odnosu. Glavna toka bi morala glasiti: nihe ne sme priti pod kolesa. Potrebno je realizirati socialne projekte, pomagati pri revini in zagotavljati nova delovna me-sta. Neka druga delovna skupina mora poskrbeti zato, da se spod-buja poraba lokalnih produktov. Na regionalnih obmojih je po-trebno razviti bannitvo, tako imenovano Solidarno vareval-no knjiico, oziroma priskrbeti ugodne Solidarne kredite, za obane, kot tudi za obrtnike in male podjetnike, z namenom spodbujanja regionalnega razvoja in odpiranja novih delovnih mest. Poskrbeti je potrebno tudi za do-deljevanje subvencioniranih posojil (brez velikih bannih pri-bitkov!). Delodajalcem omogoiti pogoje, da osebe, stare nad 50 let, prite-gnejo k sodelovanju v njihovem podjetju. Tudi enskam, po poro-du, omogoiti ponovno vkljuitev v poklicno ivljenje. tevilo brez-poselnih pa je potrebno zmanjati na minimum. S pomojo posebej odprte hranilne knjiice, lahko vsi varevalci podprejo tale projekt. Gregor KleveUvodnikDrutvo instalaterjev energetikov MariborAhacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 [email protected] IZJAVAPodpisani/a _____________________________________________elim postati lan/lanica Drutva instalaterjev energetikov MariborDatum rojstva: __________________________________________Izobrazba: ______________________________________________Delovno podroje: _______________________________________Organizacija: ____________________________________________Telefon: _________________________________________________Naslov: _________________________________________________Elektronski naslov: _______________________________________Dovoljujem Drutvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence lanstva in za medsebojno obveanje. Seznanjen/a sem, da bo Drutvo in-stalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov lan/lanica.________________________ ________________________ Datum: Podpis: Podpisano prijavnico poljite na naslov drutva po navadni oz. elektronski poti.Instalater September 2009 6Kljub vsem teavam s katerimi se drutvo sooa, pa je iz obinskega preraslo na dravni nivo. Glavni-no njenega lanstva tvorijo lani iz celotne Slovenije. Zato bo e v kratkem potrebno razmisliti ali se naj drutvo prei-menuje v Slovensko drutvo. Slo-venija je za obinska povezovanja zagotovo premajhna. Na nivoju drave je mogoe laje izvajati tudi vidneje projekte. V planu jih je e kar nekaj. Najvejo podporo pri delovanju drutva nam nudita agencija ENERGAP iz Maribora pod vodstvom dr. Vlaste Krmelj in Mariborske razvojne agencije (MRA), ki jo zastopa g. Vladimir Rudl. Odprti pa smo tudi za vse tiste posameznike, ki si elijo so-delovanja z nami.Da bi tevilni lahko bolje spoznali delovanje Drutva instalaterjev energetikov in njene projekte, smo se odloili za predstavitev na letonjem Mednarodnem obr-tnem sejmu v Celju. Na razstav-nem prostoru v hali H-10 se bodo predstavili tudi nekateri lani drutva. Na sejmu si elimo predstaviti strokovno revijo Instalater. e v prvem letu delovanja je bila de-lena velikega zanimanja. tevilo naronikov se iz dneva v dan po-veuje. tevilni so mnenja, da je bil skrajni as, da stroka konno dobi svojo pravo revijo. tevilne pohvale nam dajejo spodbudo, da strokovni literaturi, v prihodnje namenimo e vejo pozornost. Nartujemo, da e v kratkem iz-damo prvi strokovni prironik za stroko . V kolikor nam bodo sponzorji na-klonjeni tudi tukaj, bo za tevilne slovenske strokovnjake in lane drutva DIEM broura brezpla-na. Ve o tem bo mogoe sliati tudi na naem razstavnem pro-storu v Celju. tevilni obiskovalci letonjega obrtnega sejma bodo imeli tudi prilonost seznaniti se s proi-zvodnjo in montao energetskih naprav, ki jih bodo predstavili lani naega drutva. In prav je, da slednjim namenimo tudi nekaj ve pozornosti ter jih v tej tevilki revije na kratko predstavimo:ELBATRADE d.o.o.ELBATRADE d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z montao toplotne, sanitarne in klimatske tehnike.Zaetki poslovanja podjetja sega-jo v leto 1975. Leta 2003 je bilo ustanovljeno podjetje ELBA-TRADE d.o.o., ki je podedovalo dolgoletne izkunje in kvaliteto dela. Njihovi strokovnjaki se nenehno izobraujejo in dopolnjujejo svo-je znanje doma in v tujini. Le z dobrim znanjem in spremljanjem najsodobnejih svetovnih tehno-logij lahko izboljujejo kvaliteto njihovega vsakdanjega dela.Elbatrade d.o.o.Ljubljanska cesta 26,3230 entjur,SlovenijaTel.: 03/749 21 51DUAN PREJAC s.p.V podjetju ponujajo storitev montae centralnih kurjav, ki za energent uporabljajo predvsem: lesena polena, lesne sekance in lesne pelete. Podjetje ima e veletne izkunje in vpeljano dobro poslovno tradi-cijo. Inovativnost, prilagodljivost in prizadevanja za uporabo naj-sodobneje tehnologije ter naj-novejih materialov in opreme so najveje odlike podjetja. Znanje za vgrajevanje in upra-vljanje najsodobnejih tehnologij, materialov in montao strojne opreme sproti nadgrajujejo doma in v tujini in jo tudi predstavijo na razlinih strokovnih sejmih.Podjetje je pri svojem delu v teku z najsodobnejo tehnologijo, saj vgrajujejo predvsem materiale z ustreznimi certifikati in obvezni-mi standardi, kot so: Bakrene in jeklene cevi press sistem FRA.BO, Aluplast cevi press sistem IVAR PRESS, Inox inovativni pregibalni sistem cevi za vodo in plin EU-ROTIS, Uporaba najnovejih spojk in ventilov, Sonni sprejemniki M-SOLAR Uporaba sodobne kotlovske regulacije (PROMATIC D20) in solarne regulacije (ND 1 in ND2) ter ostalega drobnega materi-ala. Duan Prejac s.p.Intalaterstvo energetskih napravPetanjci 51 C, Petanjci 9251 Tiina 041 722 551LETRAL d.o.o.Podjetje Letral d.o.o., je trgovsko podjetje s estnajstletno tradici-jo in uveljavljenima Trgovinama VODNAR, v katerih prodajajo material za vodovod, centralno ogrevanje in prezraevanje. Pod-jetje posluje na dveh lokacijah, kjer z bogato ponudbo presenea-ta, lepo urejena prodajna salona kopalnikega pohitva, parketov in keraminih ploic. Trgovini VODNAR imata v svoji ponudbi e vse vrste in dimenzije strenih lebov, prav tako pa tudi celotno paleto tehninih in go-spodinjske pline. Podjetje Letral d.o.o. pa je uvelja-vljeno ime tudi na podroju stroj-nih instalacij, kjer je v petnajstih letih, na podlagi kvalitetnega in strokovnega izvajanja, pridobilo zelo veliko referenc, tako na sta-Drutvo DIEM na sejmu MOS v CeljuEna izmed glavnih nalog Drutva instalaterjev energe-tikov Maribor (DIEM) je priprava in izvedba sodobnih energetskih projektov. Za delovanje drutva so potrebna velika finanna sredstva. Drutvo si, denar za delovanje, priskrbi le s svojim delom in brez obvezne lanarine.September 2009 Instalater 7novanjskih hiah, kot tudi na te-vilnih blokih, olah, potah, po-slovno stanovanjskih objektih,Trgovina VODNAR Slovenska BistricaRatejeva ulica 1 2310Slovenska BistricaTel.: +386 2 843 17 00, Fax: +386 843 17 01, gsm: +386 31 297 803 Slovenske KonjiceLiptovska 38e 3210 Slovenske KonjiceTel.: +386 2 759 00 76, Fax.: +386 2 759 00 77, gsm: +386 31 297 804VALHER TOMA s.p.Podjetje e od leta 1995 nadaljuje s proizvodnjo ogrevalnih kotlov, ki je bila ustanovljena e v zaet-ku sedemdesetih let prejnjega stoletja. S programom smo nada-ljevali in ga nenehno posodabljali. Tako je nastal na najnoveji av-tomatizirani toplovodni kotel na lesno biomaso, -lesne pelete. Zaradi integriranega zalogovni-ka, visokih izkoristkov in avtoma-tizacije, se lahko primerja s plin-skimi oziroma oljnimi kotli. Na najnoveji avtomatizirani kotel, se po kvaliteti lahko primerja z vsemi podobnimi, najsodobneji-mi izdelki.Valher Toma s.p. Strojno kljuavniarstvo in trgovina na drobnoSpodnji Bo2352 Selnica ob Dravi Tel: (02) 674 02 90Fax: (02) 674 02 91Ostriga - Energija valovOstriga je hidroelektrini valovni energijski pretvornik, namenjen za pretvorbo vodne energije v ele-ktrino. Na obali je nameen hi-droelektrini energetski pretvor-nik, ki vodo z visokim pritiskom pretvori v elektrino energijo.Oyster oziroma ostriga se imenu-je novi vir energije, ki jo je razvilo podjetje Aquamarine power, ki se nahaja v Edinburgu na kot-skem. Podjetje je predstavilo nji-hov najnoveji izum za pridobiva-nje energije iz valov. Za poskus in predstavitev nove-ga izuma so se odloili na obali otoka Orkney na otoju severne kotske. Nov izdelek za izrabo valov iz morja so poimenovali Ostriga. Prednost novega tipa iz-delka za izrabo valov je predvsem v tem, da se ga lahko namesti v neposredni bliini morske obale in v plitki vodi. V podjetju zagotavljajo, da lah-ko vsaka posamezna enota proi-zvede od 300-600 kW elektrine energije. Tako bo na kompletni farmi, kot takno postavitev na morju najpogosteje imenujejo, stalo kar 10 enot Ostrig, ki merijo 18 x 12 x 2 m. Enote bodo posta-vljene ena za drugo in bodo, sko-zi leto, s proizvedeno elektrino energijo, lahko oskrbovale pribli-no 6 tiso domov.Da je izdelek zanimiv, dokazuje-jo tevilna veja podjetja, ki se z tovrstno dejavnostjo ukvarjajo. Proizveden produkt je drugaen od vseh do sedaj izdelanih podob-nih sistemov. tevilni vitalni deli za delovanje celotne naprave so namre na-meeni na obali. Ko se v vodo nameeni ovali, zaradi valovanja morja zavrtijo, potisnejo vodo skozi posebno cev, ki je speljana na obalo kjer je nameen elek-trini generator, ki nato pretvori vodno energijo v elektrino.Del sistema se nahaja v morju na globini 16 m, kjer je valovanje morja najbolj konstantno. Celo-ten sistem deluje tiho in ne pov-zroa ropota za okolje in ivali, ki se gibljejo v neposredni bliini. Proizvajalec upa, da bo ostriga v kratkem prela v masovno pro-izvodnjo. Po izraunih pa naj bi celoten sistem na leto zmanjal do 500 ton emisij CO2 v ozraje. Z razvojem sistema so v podjetju zaeli e leta 2005 in trenutno je celotna naprava e na stopnji ra-zvoja. Zaetki razvoja so bili testi-rani v bazenu v merilu 1:4 in 1:20. Prvi preizkusi v pravem merilu pa so bili na kotskem leta 2008. Prvi pravi produkt bo izdelan in predan v pogon e letonjo jesen.Strokovnjaki predvidevajo, da bo energija valov, z ime-nom Ostriga, e v blinji prihodnosti postala eden naj-bolj zanesljivih in predvidljivih virov obnovljive energije. Slika 1 V morje nameene ostrige Slika 2 Delovanje sistema s pomojo valovanjaInstalater September 2009 8Avtoplin je utekoinjen naftni plin (UNP) za uporabo v motor-nih vozilih. Primeren je za vse bencinske motorje, ki so posebej prirejeni za uporabo avtoplina. V primerjavi z ostalimi najbolj razirjenimi pogonskimi gorivi je okolju najmanj kodljivo gorivo, saj prispeva k znianju duikove-ga oksida za 34 odstotkov, oglji-kovega dioksida za 15 in ogljiko-vega monoksida za 50 odstotkov. Zato avtoplin zelo pogosto upo-rabljajo v javnem mestnem potni-kem prometu (Dunaj, Moskva, Budimpeta, Praga, Milano), taksisti in je v nekaterih mestih celo predpisano pogonsko gorivo. Pametne drave celo nimajo da-jatev (npr. troarine) za uporabo avtoplina. Vgradnje sistemov v avtomobile celo subvencionirajo v razlinih deleih v odvisnosti od doseenega zmanjanja onesna-evanja zraka. Vrednost vgradnje sistema za uporabo avtoplina je odvisna od tevila valjev motor-ja in se giblje v viini od 1.300 do 1.800 EUR. V ceni je e zajet DDV in certifikati za homologa-cijo vozila.V Sloveniji ima Skupina Petrol na bencinskih servisih trenutno 28 rpalk za avtoplin (slika 1) na katerih je bila realizirana prodaja v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 za 156 % veja (slika 2). Nartujemo, da bo do konca leta 2009 skupaj s konkurenco mo-no napolniti avtoplin e na ve kot 40 mestih.Avtoplin je lahko hlapljiva tekoi-na z visokim oktanskim tevilom, ki je po svoji energijski vrednosti najblije bencinu. Z vgradnjo sodobnih naprav za uporabo avtoplina je poraba avtoplina v primerjavi z bencinom samo e nekaj odstotkov nija, mo mo-torja pa ostaja skoraj enaka. V svetu je avtoplin dodobra uvelja-vljeno pogonsko gorivo. Najbolj razirjeno je na Japonskem in v Evropi, kjer ga ga uporablja e de-set odstotkov voznikov, najve v Italiji, na Nizozemskem, Poljski, v Franciji, Avstriji, Nekateri proizvajalci avtomobilov imajo v svojem prodajnem programu e tovarniko predelane avtomobi-le na avtoplin, ki imajo monost uporabe dveh vrst goriv. Ponudba tovarniko predelanih vozil je iz dneva v dan veja. Ocena tevila vozil je po podatkih Ministrstva za notranje zadeve v Sloveniji ne-kaj nad 3.000. Zelo priljubljen je med taksisti. e vedo zakaj.Plinski pogon je mono nakna-dno vgraditi tudi v skoraj vsa vo-zila na bencinski ali dieselski po-gon, pri emer se pravi prihranki pokaejo predvsem pri vgradnjah v bencinskih motorjih. Obstaja le majhno tevilo vozil, pri katerih vgradnja ni mogoa (na primer nekatera vozila s turbinskimi pol-nilniki). Plin je v vozilih varno shranjen v atestiranem jeklenem rezervoarju in pod tlakom do 10 atm, tako da je v tekoem agregatnem stanju. Rezervoar se napolni samo do 80 odstotkov prostornine, preostali prostor pa je namenjen tempe-raturnemu raztezanju tekoine. Tudi vse druge komponente plinske napeljave morajo biti ate-stirane in preizkuene. Plinska napeljava ne zahteva posebnega zakonsko predpisanega vzdreva-nja. Zadostuje e enkratni servi-AvtoplinKaken je idealen vir energije? Idealen vir energije mora biti ist, prilagodljiv in cenovno sprejemljiv. V tem primeru lahko glede na razpololjive kapacitete in ekonomije obsega vozil v Sloveniji reemo, da je avtoplin zagotovo med temi viri. Slika 1: rpalka za avtoplin Slika 2: Prodaja avtoplina v SlovenijiSeptember 2009 Instalater 9Za vsakega novega najemnika, ki nam ga priporoite in bo do 31.12. 2009 postavil plinohram, boste nagrajeni s 40!Vsak nov najemnik, pri katerem bomo do istega datuma postavili plinohram, pa bo ob prvem plailu plina nagrajen s 100 litri plina.Pokliite na 080 22 66 ali oddajte predloge na www.petrol.si/UNPakcija2009Ve o pravilih in pogojih sodelovanja v akciji si preberite na www.petrol.si/UNPakcija2009S plinom do iste topline.sni poseg na vsakih 20.000 prevo-enih km (ali vsaj enkrat letno), kjer se izvede ienje plinskega filtra in pregled cevnih povezav. Dosedanje izkunje kaejo, da so zelo redki primeri, ki bi terjali resneji poseg ali celo zamenjavo vgrajene plinske naprave pred prevoenimi 50.000 km. Avtoplin ima med pogonskimi gorivi naj-ve prednosti.Prednosti in slabosti uporabe avtoplinaPrednosti: Pripomore k zmanjevanju globalnega segrevanja ozraja, saj povzroa znianje NO do 34 %, CO2 do 15 % in do 60 % manj CO v izpuhu, do 40 % manj smoga in skoraj brez emisij SO2. Podaljanje ivljenjske dobe motorja. Manji stroki vzdrevanja vozila. Znianje strokov goriva. Enostavna in hitra vgradnja. Kratek rok povrnitve investi-cije (odvisno od letno prevoe-nih kilometrov). Popolno zgorevanje zmesi pli-na in zraka brez dima in trdih delcev. Tije in mirneje delovanje motorja z enostavnim preklo-pom med bencinskim in plin-skim pogonom. Veje prevoene razdalje zara-di dveh sistemov.Slabosti: Vozil na plinski pogon ni dovo-ljeno parkirati v zaprtih gara-nih hiah. Premalo pooblaenih zasto-pnikov proizvajalcev opreme in naprav za pogon vozil na avtoplin. Visoka cena vgradnje sistema za avtoplin in s tem povrnitev investicije. Znianje moi motorja od 2 do 10 %.Ali menite, da e ni as za prehod na avtoplin? Kateri so vai zadr-ki? Prosimo vas, da nam sporoi-te kaj bi vas najbolj vzpodbudilo k tej odloitvi?Instalater September 2009 10SplonoUponor, kot vodilni proizvajalec sistema veplastnih cevi, je sino-nim za kvalitetne reitve v hinih instalacijah. Sistem veplastnih cevi UPONOR je odlina reitev za zadovoljitev vseh zahtev, najsi naj bo to pri vodovodu, radia-torskih prikljukih, ploskovnem ogrevanju ali pri reitvah za kom-primiran zrak. Celovit asortiman izdelkov omogoa izvedbo celo-tne instalacije (od dvinih vodov do iztonih mest) na enostaven in ekonomien nain.Kljub celovitemu asortimanu in izredno kvalitetnim izdelkom pri Uponorju vedno skrbijo za izbolj-ave in novosti. Glavno vodilo pri nadaljnjem razvijanju in izpopol-njevanju izdelkov je zagotoviti enostavno, hitro in zanesljivo montao. Barvno oznaevanje fitingovNovo generacijo dobro poznanih Uponorjevih zatisnih fitingov, ki so na naem trgu prisotni od leta 2007, zaznamujejo barvno uskla-jeni plastini obroki na zatisnih puah. Vsaka dimenzija od 14 do 32 mm ima svojo lastno barvo. S tem je zagotovljena prepoznav-nost tako v skladiu kot tudi v trgovinah in na objektih. Sistem barvnega kodiranja napravi mon-tao otroko lahko in zanesljivo, saj prepreuje kakrno koli zme-njavo (slika 1). Novi barvni plastini obroki na zatisnih puah omogoajo varno pozicioniranje zatisnih eljusti. Med procesom zatiskanja plasti-ni obroki avtomatino odpadejo (slika 2).Ob vizuelni kontroli spojev se tako nezatisnjeni spoji vidijo e na dale, saj so na nezatisnje-nih spojih zatisne pue e vedno opremljene z barvnimi plastini-mi obroki. Poleg tega pa je fiting konstruiran tako, da v primeru, da spoj ni zatisnjen, zane pri tlanem preizkusu puati (slika 3).Ker na zatisnjenih spojih ni ve plastinih obrokov, je zelo eno-stavno navlei neprekinjeni sloj izolacije ez spoj (slika 4).Novost vodilnega proizvajalca sistema veplastnih ceviPrva generacija fitingov z barvnim kodiranjem in oznae-vanjem zatisnjenosti Slika 1: Vsaka dimenzija ima svojo barvo obroka Slika 5: Nain oznaevanja novih zatisnih eljusti Slika 2: Ob zatisnjenju spoja plastien obroek odpade Slika 4: Neproblematino navlaenje izolacije preko spojev Slika 3: Nezatisnjen spoj 100% puaSeptember 2009 Instalater 11Barvno oznaevanje zatisnih eljustiPovrina zatisnih eljusti je elektrolitsko galvanizirana. Uponorjeve zatisne eljusti v dimenziji od 14 do 32 mm se opremljene z barvno oznako (sli-ka 5), ki je usklajena z barvno oznako na fitingu (slika 6). S tem je prepoznavnost posameznega orodja in fitingov oitna. Poleg tega se na vsaki zatisni eljusti nahaja tudi (neponovljiva) serij-ska tevilka ter nalepka, ki ozna-uje servisni takt. Kot je znano, je potrebno vse zatisne eljusti na priblino 3 leta poslati na servis, kjer se ugotavlja ustreznost/neu-streznost zatisnih eljusti.ZakljuekTakno oznaevanje fitingov in zatisnih eljusti pripomore k bolj-i prepoznavnosti posameznih di-menzij na terenu, v trgovinah in v skladiih. S tem prihaja do manj napak pri rokovanju in montai (ugotavljanje ustreznosti dimen-zije glede na barve). Za dodatne informacije se lahko obrnete na zastopnika sistema veplastnih cevi Uponor, podjetje TITAN d.d. iz Kamnika.Vili Zabret, TITAN d.d. Slika 6: Barvne oznake na fitingu in zatisnih eljustih se morajo ujematiOdkrijte Uponorjev svet na nai novi spletni strani!Raziite nov Uponorjev svet na nai novi spletni strani in si oglejte Uponor 3D mesto, kjer boste nali celoten pregled naega irokega asortimana gradbenih reitev, kot tudi odlien vpogled v praktien prikaz uporabe naih izjemnih produktov.Poleg tega novi Servisni center vkljuuje Uponorjev spletni katalog izdelkov, najpogosteja vpraanja in download center za iroko paleto detajlnih informacij in pomoi.Za ve informacij kontaktirajte:TITAN d.d., T: (01) 8309 170 prodaja / (01) 8309 168 tehnina slubaF: (01) 8309 171, E: [email protected] Raziite nae virtualno mestoPoiite skrite rkeSporoite nam vao reitevZadenite enega od 25-ih iPodov nano na www.uponor.siOljni grelnikOljne grelnike uporabljamo navadno za ogrevanje obtonega zraka. Gorilnik brizga v zgorevalni prostor tekoe gorivo, navadno lahko kurilno olje. Ventilator potiska zrak mimo ogrevalnih povrin in skozi odprtina na vrhu v prostor. Mona je regulacija temperature v prostoru, tako da prostorski termostat izklaplja in vklaplja gorilnik.Izvedba instalacije je ceneja kot razvod zraka v kanalih, potreben je pa seveda oljni rezervoar, cevno omreje za dovod olja do posameznih grelnikov in za vsak grelnik poseben dimnik. Oljne grelnike uporabljamo predvsem za ogrevanje v industrijskih halah, vejih zimskih vrtovih in podobno. Instalater September 2009 12Te so: Smer in hitrost kroenja zraka v prostoru. Srednja in lokalna razporedi-tev temperature zraka v pro-storu. Temperatura povrine sten, ki vplivajo na osebe v prostoru, zaradi sprejemanja in oddaja-nje temperature.Ogrevan prostor ima zmeraj neko povrino, ki ima nijo temperatu-ro od ostalih povrin, na primer zunanja stena z oknom. Kroe-nje zraka je zato odvisno od te hladne povrine in razporeditve ter velikosti grelnih teles. Na pri-mer, da namestimo grelno telo na zunanjo steno, potem preprei-mo vdor hladnega zraka skozi to hladno povrino, zaradi kroenja zraka, kot je prikazano na sliki 1. Po pravilu, grelno telo ni enake doline kot je zunanji zid.Pri namestitvi grelnega telesa na steno, ki ni zunanja stena, ali, da je grelno telo integrirano znotraj zakljuene povrine, na primer talno ogrevanje, potem pride do kroenja zraka. Hladen zrak iz zunanje stene ne-ovirano pada navzdol, preplavi povrino tal s hitrostjo 0,3 0,5 m/s, potisne topel zrak po notra-njih stenah navzgor in po stropu nazaj, proti zunanji steni. Vije temperature talnega ogrevanja na obrobnih pasovih in oddaja to-plote s talnimi konvektorji (brez ventilatorja), niso sposobni, da bi to kroenje zraka obrnili. Zaradi kroenja zraka v prostoru, pride do razlinih temperatur v samem prostoru. Grelno telo, ki je nameeno na zunanjo steno tvori temperature glede na veli-kost, kot je prikazano na sliki t. 3. Iz tega sledi, da za enakomer-no porazdelitev temperature v Toplotno udobjeNaloga vsakega ogrevanja je, da se osebe, ki ivijo v zgrad-bah poutijo ugodno v mrzlih zimskih dnevih. Glede na nain instalacije grelnih teles, njihove velikosti in oddane temperature lahko vplivamo na to udobno bivanje. Slika 2 Gibanje zraka v prostoru pri talnem ogrevanjem proti hladni zunanji steni Slika 1 Gibanje zraka v prostoru pri razporeditvi ogrevalnih povrin na hladno zunanjo stenoRazlaga k sliki 3:a) Ploato grelno telo viina 920 mm Dolina 1500 mm Srednja ogrevalna temperatura 82,0 oC Temperatura zunanje stene 5,9 oCb) Ploato grelno telo viina 920 mm Dolina 1500 mm Srednja ogrevalna temperatura 53,9 oC Temperatura zunanje stene 12,9 oCc)Ploato grelno telo viina 495 mm Dolina 2500 mm Srednja ogrevalna temperatura 57,5 oC Temperatura zunanje stene 11,5 oC Slika 4 Navpini temperaturni profil v prostoru pri talnem ogrevanju Slika 3 Vertikala temperaturnega profila v prostoru pri razlini velikosti grelnega telesa in za razline primere temperatureSeptember 2009 Instalater 13prostoru, mora biti grelno telo im dalje. To izhaja iz tega, da je ogrevalna naprava narejena po dananjih standardih, za niz-kotemperaturno obmoje. Pri talnem ogrevanju nastanejo tem-peraturni profili, kot so prikazani na diagramu, slika t. 4. Tukaj je lahko temperatura pod stropom vija, kot srednja temperatura, na primer, e govorimo o sredinskem stanovanju in je zgornje nadstro-pje prav tako ogrevano. Lahko pa je tudi hladneje, e je nad stropom streha ali podstreje. Temperatura je lahko nija nad ogrevanimi tlemi, kar nam pri-kazuje slika t. 2, zaradi kroenja zraka, ki ga povzroa hladna zu-nanja stena. Izguba temperature je toliko veja, im hladneja je zunanja stena, zato je potrebno dodatno grelno telo na tej steni slika t. 2, da zmanjamo ali preusmerimo vpliv hladnega zraka zunanje ste-ne.e primerjamo toplotne vredno-sti grelnega telesa s talnim ogre-vanjem, dobimo, kot je prikazano na sliki t. 5, toplotna podroja s pripadajoimi temperaturami. Vseeno prihaja do razlike pri talnem ogrevanju v podroju zunanje stene, priblino -3K, in v notranjosti prostora priblino +1K. Viek temperature sevanja od -3K tejemo za neugodno.Za izbiro ogrevala v prostoru, za prijetno poutje, imamo na izbiro veliko tevilo ogreval. Ogrevala izberemo po razlinih kriterijih in merah. Pri tem ne gre toliko za optini ali oblikovalski videz, kot za tehnino stalie.Kateri model iz tevilne ponudbe izbrati, je odvisno tudi od stranke, kajti poleg lepega optinega vide-za in cene, je predvsem bistvene-ga pomena tehnina uporabnost ogrevala. Slika 5 Ogrevana povrina in povrina, ki izgublja temperaturo v prostoru z odgovarjajoimi nad in pod tempe-raturami (srednja vrednost) AkCIIA WNCVC51 M V kCGkAMU IMAMC VLLIk I28Ck kCIL5ICNALNIn CkCDII IN kCVCkCV 2A CkCDIA 5 UNIVLk2ALNC kCCNC CkCDIL 2A 51I5kANIL kCN1Ak1CV hDd^Dd/

Instalater September 2009 14Za natanen izraun cevnega omreja, oziroma napeljave za ogrevanje, je potreben strokov-njak s primernim znanjem. Za dimenzioniranje morajo biti grel-na telesa, z njihovimi toplotnimi uinki, prikazana v tlorisu in cevna napeljava tono doloena.Posamezne cevne napeljave, od ogrevalnega kotla do grelnega te-lesa, se otevilijo in se skupaj, s toplotno mojo ter dolino cevi, vnesejo v cevno shemo.Obrazloitev izraunaDa ogrevalni medij v cevni insta-laciji lahko kroi, je potrebna, za premagovanje upora, razlika v tlaku, v sami rpalki p. Nominalna dolina cevne nape-ljave je odvisna od razlinih para-metrov, in sicer: Od velikosti ogrevalnega siste-ma in temperaturnega razpona Velikosti instalacije, volumen-skega pretoka in hitrosti vodne-ga pretoka Tlane izgube in posameznih uporov v cevnem sistemu Potrebne koliine pretoka in potrebne viine pretoka rpal-ke.Tlanih izgub ne moremo izra-unati, e ne poznamo premera cevi. Zato najprej doloimo pre-mere cevi, da dobimo dokonen izraun. Sicer pa prinemo ra-unati tlane izgube od najbolj neugodno postavljenega grelnega telesa. To je, pri ogrevanju s rpalko, najbolj oddaljeno in najvije ogrevalo. Na primernem formu-larju vpisujemo toplotno mo, v posameznem odseku (posredno je znana tako koliina vode), dol-ino odseka, izbrani premer cevi, hitrost pretoka. Iz primerne tabele oditamo tla-no izgubo v ravnih delih cevi, zmnoek R 1, vsoto koeficien-tov, izgubo v cevnih elementih, vsoto izgub v ravnem delu cevi in cevnih elementih, v tem odseku in na koncu skupno vsoto, od za-etnega grelnika do odseka, ki ga raunamo. Na sliki t. 1 je prikazana skica ogrevalnega sistema in po prika-zani preglednici t. 1. Pregledni-ca t. 1 nam prikazuje nekatere orientacijske vrednosti premera cevi, za manje ogrevalne napra-ve, v eno ali ve druinskih hiah.V praksi poznamo razline naine cevnih napeljav Po pravilu upotevamo pred-videne izgube tlaka po me-tru (m) doline (ca. 5.300 Pa/m), ki se zdruujejo, zaradi Izraun za cevno omrejeCevno omreje mora biti ekonomino. e izberemo pre-velike cevi, bodo tlane izgube majhne, stroki za pogon rpalke nizki, toda investicijski stroki, za cevi z velikimi premeri, visoki. V drugi skrajnosti bodo investicijski stro-ki, za drobne cevi, nizki, zelo pa bodo narasli obratovalni stroki, zaradi velikih tlanih izgub v ceveh.Preglednica t. 1: Orientacijske vrednosti cevnih napeljav t. Vrsta napeljave Pribline orientacijske vrednosti1 Prikljuki za grelna telesa DN 10 (do DN 15)2 Dvini vod za 2-4 grelna telesa DN 15 (do DN 20)3 Dvini vod za 2-4 grelna telesa DN 20 (do DN 25)4 Dvini vod + horizontalna razdelitev od 10 ogrevalnih zank DN 25 (do DN 32) Slika 1 Skica ogrevanja po preglednici t. 1 Slika 2 Tichelmannov enocevni sistemSeptember 2009 Instalater 15trenja v ceveh R 1 in posame-znih uporov Z, v odvisnosti od zahtevanega pretoka m, premera cevi d, od moi posa-meznih dvinih vodov in tako ugotovimo potrebno mo r-palke p. Pri drugem primeru lahko, na osnovi poznane (ali obstojee) moi rpalke p, ki doloa ka-rakteristiko cevi, izraunamo potrebno cevno omreje. Za ugotovitev hitrosti pretoka v ,skozi cevi je podanih nekaj na-slednjih smernic: Porazdelitev cevnega omreja v kleti v = 0,4..1,0 m/s Porazdelitev cevnega omreja v stanovanju v = 0,2..0,5 m/sHidravlina izravnava: da vsem grelnim telesom, v toplotno raz-delilnem sistemu, omogoimo enakomerno porazdelitev kolii-ne toplotnega medija, je potrebna hidravlina izravnava. To dose-emo s pomojo regulacijskih ventilov na dvinih vodih, z dife-rennimi tlanimi regulatorji, ali z regulacijo pretoka. Pri enocev-nem ogrevanju je potrebno doda-tno upotevati razline tempera-ture, v posameznih ogrevalih. Pri razvejani cevni instalaciji na-stanejo, v posameznih predelih cevi, razlini tlaki. Da to prepre-imo uporabimo, tako imenovani Tichelmannov sistem (slika t. 2), kjer so vsote dolin cevi predtoka in povratnega toka, enake in splet najdaljih cevi predtoka, ima naj-kraji povratni tok in obratno.Orientacijske vrednosti pri nartovanjuNatanno dimenzioniranje, po-sebno za enocevne sisteme in za veje naprave, mora opravi-ti strokovnjak s podroja ogre-vanja. Natanna montaa cevi ogrevalne naprave, hidravlina iz-ravnava, izbira mealnih ventilov, rpalk in pogonskih elementov je potrebno prepustiti strokovnjaku za toplotno ogrevanje. Pri razvejanem cevnem omreju nastanejo v posameznih delih cevi razlini tlaki. Drugi najveji akvarij na svetu - Kuroshio SeaV Japonskem mestu Okinawa se nahaja drugi najveji akvarij, kar jih je bilo zgrajenih. Akvarij, ki nosi ime Kuroshio Sea vsebuje 7.500 kubinih metrov vode, katero zadruje najveja steklena ste-na, ki meri 8.2 x 22.5 metra in v debelino 60 centimetrov.V akvariju ivi priblino 80 razlini morskih ivali od najmanjih rib pa vse do morskih psov. Zraven akvarija pa se vrstijo tevilne druge dejavnosti. Najbolj obiskana je predstava z delfini v glavni vlogi.Instalater September 2009 16Soproizvodnja je tehnologija za soasno pridobivanje elektrine in toplotne ali elektrine in me-hanske energije iz istega goriva. Sistem soproizvodnje pretvarja z zgorevanjem biomase prido-bljeno notranjo energijo goriva v elektrino energijo preko mehan-skih vrteih se delov v procesu, pri katerem se v zaprtem procesu delovni plin izmenino kompresi-ra v hladnem cilindru cikla in ek-spandira v vroem cilindru. Pred-nost Stirling motorja pred motorji z notranjim izgorevanjem je, da se zgorevanje ne vri znotraj cilin-dra, temve zunaj njega, ter da se toplota prenese v delovni cilinder preko prenosnikov toplote. Toploto v delovnem plinu, ki se na gredi ne spremeni v delo, pre-nesemo na vodo, ki jo lahko v nadaljevanju procesa uporabimo za ogrevanje ali pa za pripravo sanitarne vode. Stirling motor ima vgrajen asinhroni generator elektrinega toka, ki ga ob ustre-zni hitrosti neposredno povee-mo z elektrinim omrejem in proizvedeno elektrino energijo. Tovrstno proizvodnjo vzpodbuja tudi drava z dodatnimi premi-jami pri odkupu zelene elektrike. Na sistem Stirling motorja je gle-de ekonominosti in uporabnosti tehnologije najproduktivneji v soproizvodnji elektrine energije iz biomase.Delovni plin v naih motorjih je helij. Po nekajletnem razvoju nudimo triu agregate, ki z optimalni-mi grelniki za prenos toplote v vsakokratnem ciklu v celoti pre-nesejo prevzeto toploto v delovni cilinder motorja. S celovito rei-tvijo vodov za delovni plin smo z minimalnimi jalovimi volumni zagotovili dober izkoristek mo-torja, ki se giblje okoli 32%, kar je tudi povprena meja izkoristkov v motorjih osebnih vozil, ki so dandanes prodajani na triu, s to razliko, da mi koristno upora-bimo e toploto, ki ostane v tem procesu zgorevanja. Moi sistemov se gibljejo na meji individualnih kuri moi od 30kW in naprej. V fazi projektira-nja je sistem soproizvodnje s 750 kW izhodne elektrine moiFeroterm vrhunska toplotna tehnikaproizvaja in razvijaEkotherm d.o.o.www feroterm.siElektrika iz BIOMASEBlagovna znamka feroterm kot prva v Sloveniji uvaja nove tehnologije za najuinkovitejo rabo lesne mase za ogrevanje in proizvodnjo elektrine energije . Instalacijske sponke Weidmller PUSH IN se uporabljajo za hitro, pregledno, varno, funkcionalno in kvalitetno spajanje bremen v razdelilnih omaricah. Na eni stra-ni se sponke poveejo na avto-matske varovalke (odklopnike), na drugi strani pa direktno na bremena. Za enofazno poveza-vo bremena zadoa ena spon-ka PDL 4, za trifazno povezavo bremen pa dve razlini sponki PDL 4. Primera sta prikazana na slikah.V sponke lahko s pomojo vzmetne tehnologije PUSH IN direktno prikljuite finoine vo-dnike presekov od 0.5 do 4mm2(vedno s tulci) ali polne vodnike presekov do 6 mm2. Prihranki na asu so v primerjavi z vijano tehnologijo so ogromni, kvaliteta spoja pa ostaja na enako visokem nivoju. Pomembni prednosti sta tudi vezava nevtralega vodnika N na skupno zbiralko 10 x 3 mm in ozemljitev PE preko kontakta z nosilno letvijo.. Za potrebe me-ritev in testiranj se lahko zbiralka preprosto odklopi. Nemko pod-jetje Weidmller je e desetletja sinonim za vrhunsko kakovost na podroju stikalne tehnike. Spon-ke so skladne z vsemi veljavnimi standardi. Zastopnik za Sloveni-jo je podjetje: Elektrospoji d.o.o. iz Ljubljane.Kontaktna oseba: Janez vab, [email protected] Hitre sponke Weidmuller za razdelilceKako do hitre in pregledne montae z razdelilcem s spon-kami Weidmller PUSH IN.September 2009 Instalater 17Zanesljiva tehnologija, nove monostiToplotna rpalka je paradni pri-mer za uradno pridobivanje to-plote. Za okoli 100 % ogrevalne energije potrebujemo samo 25 % pogonske energije. Ostalih 75 % pridobimo iz okolja shranjene sonne energije. e ta nizek vlo-ek pogonske energije proizvede-mo s pomojo elektrine energije iz obnovljivih virov, je toplotna r-palka ena okolju najbolj prijaznih sistemov ogrevanja.Toplotna rpalka se v obliki hla-dilnika e leta uporablja v vsakem gospodinjstvu, kjer v ve mili-jonih primerov dokazuje svojo sigurno delovanje. Z izmeninim izparevanjem in utekoinjanjem hladilne tekoine, odvzame to-ploto iz notranjosti hladilnika in jo oddaja v okolje. Na sliki t. 1 so prikazani naini za izrabo energi-je s toplotno rpalko.V primerjavi s tem, odvzame to-plotna rpalka iz zemlje, vode ali zraka toploto in rpa iz okolja pridobljeno energijo v ogrevalni sistem. Sonce poilja na Zemljo letno velike koliine brezpla-ne energije, katera se nakopii v zemlji, vodi in zraku. V kolikor hoemo to shranjeno sonno energijo uporabiti z nizkotempe-raturnim ogrevalnim sistemom, potrebujemo toplotno rpalko.Za nizko energijsko hio, s pov-preno velikostjo, potrebujemo, v najbolj hladnem zimskem obdo-bju, okoli 5,0 kW toplotne energi-je in za pasivno, priblino 2,5 kW, kar ni veliko. Tako potrebujemo, v prvem primeru, za ogrevanje povpreno mo 1,5 kW in v dru-gem, za pasivno hio, na osnovi sveega zraka, ki ga dovajamo predgretega skozi zemljo, le okoli 0,5 kW, kar pa je zanemarljivo. Velike povrine nizkotemperatur-nega ogrevalnega sistema , kot sta stensko in talno ogrevanje, imata tevilne prednosti in sta danes, zaradi ugodnega poutja, e pov-sem sprejemljiva.Na osnovi nizke temperature ogrevalnega medija v predtoku, maksimalno do 30 oC, je izkori-stek toplotne rpalke tako dober, da danes njen uinek e dosega tevilo 4. tevilka uinka pove, kolikokrat ve moi, za ogrevanje prostorov, imamo na razpolago, od vloene elektrine energije, ki jo porabimo za pogon toplotne rpalke. Drugae reeno: Iz toplotne r-palke pridobimo za en kW vloe-ne elektrine energije, do tiri kW toplotne energije. Rezultat tega so niji stroki in visoka uinko-vitost. Na sliki t. 2 je v prerezu prikazan nain delovanja toplo-tne rpalke.Kako deluje toplotna rpalkaTehnologija toplotne rpalke je primerljiva s hladilnikom, samo v obrnjenem smislu. V kronem sistemu (Carnot-sistem) se, iz okolja odvzeta toplota, prenese na visok temperaturni nivo in se uporabi za ogrevanje. V tokokro-gu kroi hladilna tekoina z nizko temperaturo vrelia.1. V uparjalnik, s hladilno teko-ino, dovajamo toploto iz okolja. Tu preide iz tekoega v plinasto agregatno stanje. 2. Hladilna tekoina v plinastem stanju se mono zgosti in pri tem ogreje na visoko temperaturo. Za Ogrevati s toplotno rpalkoZ tehnologijo toplotne rpalke izrabljamo shranjeno sonno energijo iz zraka, vode in zemlje. Ta tehnologija teje v sedanjem asu za eno najbolj sodobnih sistemov ogrevanja, ki so na trgu. e pred 140 leti je Avstrijec Peter Ritter von Rittinger, pri pridobivanju soli na jezeru Eben-see, prvi krat dojel nedvomen pomen shranjene toplote, ki jo lahko uporabimo za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode. Slika 1 Izraba energije s toplotno rpalko Slika 2 Nain delovanja toplotne rpalke v prerezuInstalater September 2009 18taken prehod potrebuje toplo-tna rpalka okoli 25 % elektrine energije.3. Toplotna energija se prenese direktno na ogrevalni krogotok. Hladilna tekoina pa se medtem ponovno ohlaja in utekoini.4. V ekspanzijskem ventilu se hladilna tekoina, zaradi znia-nega tlaka, tako mono ohladi, da lahko ponovno prevzema toploto iz okolja.Tipi toplotnih rpalkGlede na uporabo energije, ki jo pridobimo iz okolja, vode, zemlje ali zraka in glede na ogrevalni medij, voda ali zrak, lahko upo-rabimo naslednje vrste toplotne rpalke: Toplotna rpalka - voda / voda Toplotna rpalka - zemlja / voda Toplotna rpalka zrak / voda Toplotna rpalka zrak / zrakPrve tri natete so primerne za ogrevanje in za pripravo tople vode. etrta pa se uporablja za kontrolirano prezraevanje s to-plim zrakom. Nain delovanja toplotne rpalkeO monovalentnih toplotnih r-palkah govorimo, kadar, skozi celo leto, potrebno toploto prido-bimo izkljuno le, s toplotno r-palko. Za taken nain delovanja so primerne toplotne rpalke, ki delujejo po sistemu: Voda / voda Zemlja / vodaToplotne rpalke zrak-voda in zrak-zrak so veinoma brez do-datnih pripomokov, na primer, nimajo vgrajenega toplotnega menjalnika, s katerim bi lahko za-gotovili ogrevanje iz zemlje tudi pri nizkih zunanjih temperatu-rah. Tako ne zadoajo za samo-stojno ogrevanje.Po nekaj hladnih dnevih, v kate-rih za ogrevanje zgradbe toplotna rpalka ve ne zadoa, je potreb-no vkljuiti dodatno ogrevanje, oziroma bivalentno, ogrevanje. Zemeljski toplotni izmenje-valnikZrak -voda in zrak-zrak toplotne rpalke so primerne v zimskem obdobju, samo za monovalentno delovanje, kadar hladni zunanji zrak, e preden preide v toplotno rpalko, predhodno ogrejemo na +2 do +3 oC. To lahko storimo v odgovarjajoe velikem beton-skem vodnjaku, s premerom od 250 - 300 mm in doline 80 - 120 m. Da zagotovimo, da se tla pod kletjo preve ne ohladijo, mora-mo energijski vodnjak vgraditi neposredno poleg objekta in ne pod samo zgradbo. Energijski vodnjak mora biti vgrajen v mini-malni globini 1,5 m, da preprei-mo zmrzovanje. Toplotna rpalka voda - vodaZa kW toplotne moi je potreb-nih priblino 240 litrov podtal-nice na sekundo, ki ima vstopno temperaturo od 8 do 10 oC in za hlajenje od 3 do 4 oC. Toplotna rpalka voda-voda lahko toplotne potrebe za hio pokriva skozi celo leto samostojno (monovalentno). Podtalnica je na voljo le v ome-jenih koliinah in njena uporaba potrebuje predhodno pridobitev ustreznih dovoljenj. Za upora-bo podtalnice potrebujemo dva vodnjaka. V prvem vodnjaku podtalnico pridobivamo in jo prerpavamo v drug vodnjak, ki je oddaljen minimalno 15 m. Tu se, ohlajena podtalnica, ponovno odvaja v zemljo. Toplotna rpalka zemlja-voda V zemljo shranjeno sonno ener-gijo lahko uporablja s pomojo ravnih zemeljskih toplotnih zbiralnikov ali, iz globoko v ze-Slika 4 Letni temperaturni nivo zemlje v globini od 0 do 20 m Slika 3 Toplotna rpalka zemlja-vodaSeptember 2009 Instalater 19mljo, izdelanih vrtin (zemeljska sonda). Na sliki t. 3 je prikazan nain delovanja toplotne rpalke zemlja-voda s pomojo ravnega zemeljskega toplotnega hranilni-ka.Toplotne rpalke zemlja-voda de-lujejo bodisi po postopku z direk-tnim uparjanjem, kjer se hladilni medij uparja direktno v ceveh in se, brez toplotnega menjalnika, zgoen dovaja v kompresor, ali indirektno, kot zaitna meanica (dva dela vode in en del Glikola), kjer se toplota, ki je hranjena v zemlji, prenese na krogotok to-plotnega hranilnika. Pri pogonu z zaitno tekoino, je v toplotni rpalki potreben dodatni toplo-tni menjalnik. Toplotna rpalka zemlja-voda dosega letno grelno tevilo 3,5 do 4,0 in lahko samo-stojno (monovalentno) pokriva toplotne potrebe skozi celo leto. Globinsko vrtanje - zemelj-ska sondaPri omejeni velikosti zemljia lahko izvedemo hranilnik toplote z navpinim vrtanjem zemeljske sonde, v globino od 50 do 200 m. Za izvedbo toplotnega hranilnika so idealna vlana ilovna tla. Suha peena tla niso primerna. Za kW toplotne energije potrebujemo od 12 do 15 m globoko vrtino. Za eno ali za veje tevilo potrebnih vrtin, se obiajno izvrtajo vrtine do globine 100 m, v posameznih primerih pa lahko tudi do 200 m. Potrebni minimalni odmik med vrtinami mora znaati vsaj 5 m.Zemeljske sonde ne uporabljamo samo na osnovi obnovljivih virov energije preko Sonca, temve tudi za korienje geotermalne energije, kjer je v globokih zemelj-skih plasteh, na vsakih 100 m za priblino 3 oC vija temperatura. Slika t. 4 prikazuje diagram za nivo temperature zemlje, ki je odvisen od letnega asa, v globi-ni od 0 do 20 m. V globini 20 m je temperatura zemlje neodvisna od letnega asa in znaa okoli 10 oC. Pod vplivno podroje sonne-ga sevanja se upoteva srednja temperatura okroglo 3 oC na 100 m globine, kar pomeni, da znaa temperatura zemlje okoli 13 oC. Zaradi tega je monovalentna to-plotna rpalka za delovanje mo-goa skozi celo leto. Pod vplivom sonnega sevanja, se temperatura zemlje povea za priblino 3 oC. To pomeni, da je temperatura ze-mlje v globini 100 m okoli 13 oC, kar zadostuje za monovalenten nain delovanja toplotne rpalke. Sonde se izdelajo iz plastine cevi v obliki rke U, kjer sta predtok in povratni tok. Tako imenovana U cev je vtaknjena v vejo plastino ovojno cev, katera je zapolnjena s toplotno prevodno maso. Ovojna cev meji na zemljo in po-skrbi za prenos toplote iz zemlje na ogrevalni medij v U cevi, ki kroi do toplotne rpalke, kjer odda toploto in se ohlajena po-novno vrne nazaj, v vrtino. Slika t. 5 prikazuje razporeditev ze-meljskih sond. Slika 5 Razporeditev zemeljskih vrtinInstalater September 2009 20V dananjem asu je toplotna podpostaja pomemben element v ogrevalnem sistemu, s pomojo katerega uinkovito vzdrujemo ugodno klimo v bivalnem okolju. Toplotne podpostaje se uporablja-jo v ogrevalnih sistemih vesta-novanjskih zgradb, kjer imamo centralni vir toplote (centralna kotlovnica, daljinska oskrba s to-plotno energijo), podpostaja pa nam omogoa za vsako bivalno enoto oskrbo s toplotno energijo glede na potrebe le te, kar nam posledino prinaa manjo pora-bo energije in nije stroke ogre-vanja.Zato smo v letonjem letu razi-rili svojo ponudbo s toplotnimi podpostajami, ki so plod razvoja naih strokovnjakov. Rezultat tega je toplotna podpostaja tip 4008 v treh izvedbah.Znailnosti toplotne podpo-staje HERZ: istoasno omogoa pripravo tople sanitarne vode (STV) in ogrevanje prostorov; toplotna mo podpostaje za ogrevanje prostorov: 7 19 kW; kapaciteta tople sanitarne vode: 12,5 l/min 45C; patentiran sistem montae; uporabna v novogradnjah in renoviranih objektih; nadometna ali podometna vgradnja; decentralizirana priprava tople sanitarne vode; zaradi integriranega pretone-ga grelnika sanitarne vode ni monosti nastanka legionele; temperatura STV omejena na 55C; minimalni tlak dotone sani-tarne vode: 3,5 bar; maximalni delovni tlak: 10 bar; maksimalna delovna tempera-tura: 90C; minimalna poraba prostora; direktna ali indirektna poveza-va z virom toplote; hitra in enostavna vgradnja; nizki stroki vzdrevanja; z ustrezno razdelilno postajo omogoen priklop na talno ogrevanje (HERZ Compact Floor); predpripravljena mesta za vgradnjo vodomera in kalori-metra.Toplotna podpostaja PRO-JEKT ( nar. t.: 1 4008 21): Osnovna izvedenka z vsemi po-trebnimi varnostnimi in regulacij-skimi elementi. Kot e samo ime (PROJEKT) pove, je namenjena za objekte, kjer je pomemben kvaliteten proizvod za spreje-mljivo ceno in funkcionalnost. Temperatura sanitarne vode je omejena na 55C in se ne da spreminjati. Pripravljena so na-mestitvena mesta za vodomer in kalorimeter.Toplotna podpostaja STAN-DARD (nar. t.: 1 4008 23): Z by-pass-om, dodatnim tempe-raturnim varovanjem STV ter regulatorjem diferennega tlaka nadgrajena izvedba. By-pass na dovodu toplotne energije omo-goa hitro odreagiranje toplotne podpostaje na potrebe po energiji za ogrevanje ali pripravo STV. V obsegu dobave so tudi vsi potreb-ni zaporni elementi.Toplotna podpostaja DE LUXE (nar. t.: 1 4008 25):Najbolj opremljena toplotna podpostaja. Vgrajen kombiniran regulator diferennega tlaka omo-goa regulacijo diferennega tlaka in consko regulacijo temperature (on-off ali zvezno), ki je odvisna od vgrajenega regulatorja tempe-rature. Posebna montana konzo-la z zapornimi elementi omogoa vgradnjo toplotne podpostaje po zakljuku vseh gradbenih del. In-stalacijske cevi se lahko prikljui-jo iz stene (stenski priklop) ali pa iz tal (talni priklop).Pripravil:Borut vajger HERZ d.d.Toplotne podpostaje HERZV Sloveniji je podjetje HERZ pomemben ponudnik ka-kovostnih reitev za sisteme ogrevanja in hlajenja bivalnih prostorov ter oskrbe z neoporeno sanitarno vodo.Plinska poarna pipaV bliini vstopa v zgradbo z ve potroniki je na dostopnem mestu vgrajen glavni zaporni element. Najvekrat uporabljamo krogelne pipe, ker jih lahko hitro zapremo in ker zanesljivo tesnijo. Pipa mora biti dostopna, da jo je ob poaru mogoe hitro zapreti. e je to v stopniu, kjer se bojimo, da bo to pipo nekdo zaprl iz objestnosti, jo namestimo v kovinski omarici s kljuem, ta pa je v vdolbini vrat omarice, za steklom. Steklo je mogoe razbiti, s kljuem odpreti vratca in zapreti glavni zaporni organ. e vodi plinovod za zapor-nim organom v ve zgradb, je v bliini zapornega organa tablica s podatki, katere druge zgradbe so e oskrbovane po tem plinovodu ali iz katere zgradbe prihaja oskrba.Instalater September 2009 21Instalater September 2009 22Do sedaj se je uporaba Ecodan sistemov za pripravo ogrevalne in sanitarne tople vode zelo raz-irila po evropskih drav, sedaj pa odline lastnosti notranje enote v kombinaciji s toplotno rpalko Zubadan Mitsubishi Electric lah-ko koristimo tudi v Sloveniji.ECODAN sistem s 180l ali 280l zalogovnikom za toplo vodo in Zubadan Mitsubishi Electric to-plotna rpalka (8.0 kW, 11.2 kW ali 14.0 kW), sta preverjeni in testirani tehnologiji v neprijaznih pogojih drav Skandinavije. Kako deluje Ecodan? Ecodan v kompletu z Mitsubishi Electric zrak voda toplotno rpal-ko Zubadan proizvaja sanitarno vodo in ogreva prostore. Zuba-dan zunanja enota zbira toploto zunanjega okolja in jo uporablja za ogrevanje notranjosti stavbe. Rezervoar za vroo vodo v siste-mu EcoDan vsebuje e dodaten rezervoar (rezervoar v rezervo-arju) za pridobivanje dodatne toplote. Grelec, ki je sestavni del sistema se avtomatsko aktivira takrat, ko toplotna rpalka sama ne zmore zadovoljiti vseh zah-tev uporabnika oz. ko se rpalka ustavi zaradi prenizkih zunanjih temperatur (-25C mejna tem-peratura). Grelec slui tudi za dogrevanje sanitarne in ogrevalne vode, ko je le-to potrebno ter za prepreevanje nastanka legionele (programsko se vklaplja enkrat tedensko, kar lahko enostavno nastavimo na krmilniku). Sistem vodo segreva na podlagi senzorja, ki je vgrajen na zalogov-niku ter na podlagi nastavitev, ki jih izberete s pomojo enostavne-ga krmilnika na Ecodanu s pregle-dnim zaslonom. Vgrajen poseben pretoni elektrini grelec, omo-goa sistemu, da vodo segreje do zelo visokih temperatur oz. do max. 75C. Zelo pomemben podatek je, da Zubadan zunanja enota deluje do -25C zunanje temperature, kar pomeni, da je toplota vaega doma zagotovlje-na tudi v ekstremno mrzlih po-gojih, torej tudi v najbolj hladnih obmojih Slovenije. Tehnologija Zubadan omogoa nivo optimal-ne uinkovitosti preko celega leta, saj z avtomatsko regulacijo siste-ma predstavlja eno izmed naju-inkovitejih nainov za ogreva-nje in oskrbo s toplo vodo. Zakaj je ECODAN/ZUBA-DAN sistem drugaen od obiajnih zalogovnikov?Ecodan v kombinaciji s toplo-tno rpalko Zubadan zagotavlja pripravo tople vode in ogrevanja hkrati, torej zagotavlja podobno ugodje kot klasini sistemi na fo-silna goriva, toda med njimi je kar nekaj bistvenih razlik: Prvi:Ecodan/Zubadan kombinacija je izredno energijsko varna in ener-getsko uinkovita, saj vam rau-ne za energijo zmanja za ve kot tretjino. Drugi:Ecodan/Zubadan v primerjavi s tradicionalnimi gorivi pri pro-izvodnji tople vode ustvari za 50% manj kodljivega CO2 , kar seveda zmanjuje onesnaevanje okolja. Tretji:ni ve nevarnosti za zastrupitev z ogljikovim monoksidom, saj ne potrebujete dimnika. etrti:ECODAN lahko namestite kjer-koli v bivalnih prostorih, saj delu-je tiho in nemotee. Ali Ecodan / Zubadan zares zagotavljata topel dom?V primerjavi z tradicionalnimi ra-diatorji, ki se segrevajo in ohlaja-jo, da zagotavljajo doloeno tem-peraturo v prostoru, je Ecodan/Zubadan popolnoma drugaen sistem. Sistem namre zagotavlja kon-stantno oskrbo radiatorjev s toplo vodo, kar dejansko prepreuje nihanje temperature v bivalnih prostorih. Termostat naravnate na eleno temperaturo in uivali boste v kontrolirani in konstantni toploti... posledica: UGODJE IN ZNIANJE STROKOV OGREVANJA. Ali je zagotovljena topla sanitarna voda? Popolnoma nobene razlike ni utiti. Ecodan/Zubadan zagota-vljata sanitarno vodo do 60C, pri zunanji temperaturi -15C, brez vklopa vgrajenega elektro grelca (le ta se vklopi pri poveani po-rabi oz, nijih zunanjih tempera-turah). Kako namestiti ECODAN/ZU-BADAN sistem v nove ali obsto-jee objekte, kako lahko upora-bljamo zunanje enote POWER INVERTER s plonim toplo-tnim izmenjevalcem, za priklop na obstojee zalogovnike in vse dodatne informacije o principu delovanja, tehnine podatke in informacije o nadaljnji prodaji in sodelovanju nas pokliite ali se oglasite v naih poslovnih prosto-rih REAM d.o.o. v Trzinu. Z vese-ljem vam bomo odgovorili. Mateja Mauser, REAM d.o.o., pooblaeni in uradni uvoznik in distributer Ecodan/Zubadan sistemov. T ZUBADAN Mitsubishi electric in sistem ECODANEcodan predstavlja novo dobo varne priprave tople sa-nitarne vode in ogrevanja, ki deluje le v kombinaciji z zunanjo enoto Zubadan proizvajalca Mitsubishi Electric, ki je v svetovnem merilu vodilni v ustvarjanju udobnega ivljenjskega okolja. September 2009 Instalater 23Naloga radiatorja je, da ustvari v prostoru prijetno toploto. Pri centralnih ogrevanjih je nosilec toplote voda. Vodo ogrevamo v kotlu in jo nato, preko cevne in-stalacije, vodimo do radiatorjev. Da bi pretok vode, v cevnih in-stalacijah, potekal brezumno, je potrebno poskrbeti za dobro odzraenje cevne instalacije in radiatorjev, na najvijih mestih. V kolikor ne poskrbimo za pravilno prezraevanje, se zgodi, da voda ne bo prenaala samo toplote, temve tudi zvok, oziroma ume-nje. Zvoki v cevni instalaciji in ra-diatorjih so zelo motei. Pojavlja-jo se dalj asa, z enako mojo in jih zaznamo kot umenje. Seveda pa zvoki, oziroma umnost, niso odvisni samo od slabega prezra-evanja instalacije in radiatorjev. Velik problemi predstavljajo pred-vsem noveje izvedbe centralnih ogrevanj, kjer se najpogosteje so-oamo z razlinimi zvoki. Le ti nastajajo zaradi velikih hi-trosti pretoka ogrevalnega medi-ja, ki se pretaka po minimalno di-menzioniranih dimenzijah cevi in s tem povezanega prevelikega di-ferennega tlaka. umnost izsto-pa predvsem v zapornih organih. S hidravlinim uravnoveenjem ali s kaknim drugim posegom, s katerim odpravimo prevelik dife-renni tlak, lahko umenje odpra-vimo.Mote pojav pri centralnem ogrevanju povzroa tudi obasno pokanje. Nastanek pokanja je teje do-loiti, saj se pojavlja le obasno. Pomotoma pa jih veina pripisuje radiatorjem. Veino zvokov pov-zroa raztezanje v razdelilnem sistemu, e posebej v primeru hitrega ogrevanja. e prepreimo raztezanje, pri prehodu skozi zid ali strop, na primer z betonom, brez ustrezne izolacije do cevi, pride do poka-nja. Vse dokler je oprijemalna sila betona do neizolirane cevi veja, od sile raztezanja, ne sliimo ni-esar. Ko pa postane raztezanje premono, zasliimo v radiatorjih pok, v neenakih presledkih. Za nastanek poka ni kriv radiator, ampak je vzrok za to potrebno poiskati drugje. Zato je prav, da nameanju cev-ne instalacije, skozi zidne in stro-pne prehode, namenimo veliko pozornost.Da bi e pri izvedbi del prepreili nastanek pokanja, je priporoljivo, da cevi, skozi prehode, zaitimo, s primerno izolacijo tako, da ni dotikov, ki bi prepreevali raztezanja cevi. Poskrbeti je tudi potrebno, da so vsa cevna drala opremljena s plastinimi vloki. S tem omogoimo drsenje cevi in istoasno prepreimo prenos zvo-kov po ceveh. Tudi vse nosilne konzole za radiatorje je potrebno opremiti s plastinimi vloki, da prepreimo direkten stik.Ropot v radiatorjihDa do moteih zvokov v radiatorjih ne bo prihajalo, je po-trebno e pri nartovanju ogrevalnega sistema poskrbeti, da se temu izognemo. Mote zvok v radiatorjih lahko od-pravimo na razline naine.Instalater September 2009 24Zraven ugodja moramo upote-vati tudi energijsko uinkovitost in prijaznost do okolja, kar je po-vezano tudi s stroki. V zadnjih letih je cena kuriv obutno pora-stla. Vendar pa niti najsodobnej-i in najuinkoviteji kotel, v e tako dobro izoliranem objektu, ne more ustvariti prijetne tempe-rature, e ga ne podpira primeren regulacijski sistem. Samo nakup in vgradnja dobrega regulacijske-ga sistema ni dovolj, e nam dela ne bo opravil za to usposobljen strokovnjak. Napake bodo opa-zne e takoj, ob prvih hladnih dnevih. Vsekakor pa je dobro, da moderno ogrevanje stanovanjske hie reguliramo v dveh stopnjah: neposredno na kotlu za centralno ogrevanje in na radiatorjih s ter-mostatskimi ventili (slika 1). Le, e oba sistema delujeta usklajeno, bomo imeli ustrezno ogrevanje in s tem manje stroke. Najpogo-steja napaka je napana name-stitev regulatorja kotla (napana krivulja ogrevanja). Instalaterji praviloma upotevajo srednje vrednosti, kar pa ne daje pravilne krivulje ogrevanja.Avtomatina regulacija ogreva-nja, ki deluje z zunanjim tipalom, zunanje temperature, deluje le pozimi, ko se zunanje tempera-ture zniajo, pod mejo zmrzova-nja. V prehodnem obdobju, to je spomladi in jeseni, je najbolje ogrevanje regulirati rono. V tem primeru, s termostatskimi ventili ne prihranimo energije za ogre-vanje, ker morajo ventili stalno izravnavati napano temperaturo v kotlu. Radiatorji so tudi pozimi segreti le v zgornji tretjini.Zato je prav, da krivuljo ogreva-nja, naravnamo na spodnje po-droje. To terja manjo mo kotla in temperature vode so lahko nije. Da doseemo, v prostoru, im ugodnejo temperaturo, ter-mostatske ventile povsem odpre-mo. To je potrebno tudi zato, da ti takoj reagirajo na dodatno ogre-vanje prostora, z loneno pejo ali s soncem in zaprejo radiator ter s tem prihranijo energijo za ogreva-nje. Krivuljo ogrevanja naj doloi pristojni strokovnjak. To delo je dokaj zamudno, zato si lahko pomagamo z avtomatom in mikroprocesorjem. Ta naprava lahko sama programira ogrevalno krivuljo, glede na dejansko stanje. Na sliki 2 je prikazana nastavitev krivulje za sisteme z nizko tempe-raturo.Razline vrste regulacije je mo-goe vgraditi v nove, oziroma obstojee naprave za ogrevanje. Pred samo vgradnjo se je potreb-no posvetovati s strokovnjakom, ki predhodno pregleda obstoje-i ogrevalni sistem in ugotoviti, ali je e v taknem stanju, da bo vgradnja regulacije e smotrna.Nepravilna regulacija ogrevanjaZ ogrevalnim sistemom zagotavljamo potrebno tempe-raturo v bivalnih in delovnih prostorih, pri nizki zunanji temperaturi. Delovanje ogrevalnega sistema mora biti prilagojeno zunanjim pogojem in zahtevam, uporabnikov prostorov. Energijsko uinkovito delovanje ogrevalnega sistema, lahko zagotovimo s kakovostno regulacijo. Slika 1 Regulacija s termostatskimi ventili Slika 2 Regulacija velja samo za sisteme z nizko temperaturoSeptember 2009 Instalater 25Energija je naa prihodnost, zato smo vedno bolj pripravljeni var-evati z njo. Toplotna rpalka zrak-voda v deljeni izvedbi omo-goa kulturo boljega, varnega in ekoloko naravnanega bivanja. Ecodan, toplotna rpalka zrak-voda je sistem v deljeni izvedbi (split sistem) sestavljen iz zuna-nje enote, ki je proizvod MIT-SUBISHI ELECTRIC in notra-nje vodne enote, ki je proizvod BOR. Notranja enota je na zunanjo enoto prikljuena prek freonskega cevnega razvoda. Proizvajalca sta znanje in naju-inkoviteje tehnologije zdruila v toplotno rpalko split sistem zrak-voda, kar mogoa energet-sko varno in uinkovito ogreva-nje prostorov in pripravo tople sanitarne vode ter enostavno upravljanje celotnega sistema. Toplotne rpalke-zunanje enote, delujejo z visoko uinkovito in varno invertersko tehnologijo. Pri sestavi sistema v deljeni iz-vedbi lahko izbiramo med dvema serijama zunanjih enot MITSU-BISHI ELECTRIC, serijo PO-WER INVERTER in serijo ZU-BADAN. Zunanje enote so izredno diskre-tne do okolice, saj so kompaktne in tihe. ZUBADAN lahko deluje vse do zunanje temperature -25 C, brez dodatnega elektrinega grelnika pa lahko vzdruje kon-stantno nazivno grelno mo do zunanje temperature -7 C in nije (odvisno od modela). Po-leg tega se temperatura vode v sistemu Zubadan dvigne dvakrat hitreje kot pri navadni toplotni r-palki zrak-voda. Notranja vodna enota vsebuje vse bistvene elemente: hidravli-no enoto, rezervoar za vodo (185 l ali 285 l) iz nerjaveega jekla, tripotni ventil, obtono rpalko, mreasti filter, ekspanzijsko po-sodo in regulacijski vmesnik, po-vezan z zunanjim in prostorskim senzorjem temperature. Notranja enota zavzema manj kot 0,4 m2 povrine. Rezervoar za vodo s sistemom tank-in-tank oz. rezervoar v rezervoarju zagotavlja odlino toplotno izmenjavo in zmanja nastajanje vodnega kamna: to-pla sanitarna voda se zadruje v nepropustnem rezervoarju, ki je nameen znotraj drugega rezer-voarja, napolnjenega s toplo vodo ogrevalnega toka. Rezervoar za vodo prostornine 185 l ali 285 l je iz nerjaveega jekla, eleno temperaturo dosee v samo 30 minutah, sanitarna voda se zelo hitro ogreje. ECODAN toplotna rpalka zrak-vodaECODAN toplotna rpalka zrak-voda je sistem v delje-ni izvedbi (split sistem), ki omogoa uinkovito in poceni ogrevanje prostorov in sanitarne vodeSlovenski distributer klimatskih naprav in toplotnih rpalk Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/338 49 99, www.klimatiziramo.si Poceni in uinkovito gretje s toplotno rpalko MITSUBISHI ELECTRIC Instalater September 2009 26Zaradi razlinega podroja upo-rabe je bilo potrebno izpolniti doloene zahteve, ki bi zadovolje-vale im iro uporabno podroje. Poleg tehnino predpisanih zah-tev, so proizvajalci grelnih teles, posebej pazili na sodobno obliko. Armature v grelnem telesu mo-rajo biti skrite integrirane. Termostat (tipalo), je nameen horizontalno, v grelno telo , osta-li elementi pa so nameeni za ogrevalno ploo, pri enovrstnih grelnih telesih, pri vevrstnih pa med ploama (slika 1). Univerzalna garnitura ventilov je sestavljena iz spodnjega razdelil-ca, zgoraj je armatura ventila, z ventilskim vstavkom, termosta-tom in dvino cevjo, ki oba dela med seboj povezuje (slika 2). Vsi deli, na ogrevalu, so vgrajeni v dodelano grelno telo. Uporabljajo se lahko za enocevni, kot tudi za dvocevni ogrevalni sistem.Termostate lahko izbiramo med razlinimi proizvajalci. V vsakem primeru je mono s pomojo brezstopenjsko nastavljive pre-mostitve, v spodnjem delu raz-delilnika, korigirati ekonomino uporabo enocevnega sistema, tudi med obratovanjem. S popol-no zaporo premostitve (Bypas-sa), je razdelilnik pripravljen za uporabo pri dvocevnem sistemu. Prav tako, lahko doseemo spre-membo kv vrednosti. Spodnji razdelilnik uporabimo za priklop grelnega telesa na sistem cevne instalacije. To nam omogoa hitro in eno-stavno montao. Pri uporabi do-delanih grelnih teles, z integrira-nimi ventili, moramo upotevati e nekatere dodatne toke. Enocevni sistem: Pri enocev-nem je kroni vod povezan z grelnimi telesi, ki imajo se-tevek uinka 12 kW in mini-malno predtono temperaturo okoli 110 oC. Razdelilnik ima, s strani proizvajalca, doloe-no odstopanje termostatskega ventila 2 K, pri pretoku ogre-valnega medija, skozi grelno telo in 35 % nastavitev krone-ga pretoka. Za natanno prila-goditev, na lokalne pogoje in za optimiranje tlaka, ga lahko, tudi pri delovanju ogrevalne naprave, stopenjsko nastavi-mo. Pri enocevnem sistemu na-stajajo toplotni mostovi, zaradi pretoka medija preko premo-stitve (Bypassa). Tega proble-ma so se lotili z natannostjo in skonstruirali povezavo, ki ta toplotni most povsem iznii. Dvocevni sistem: S pomikom vretena v levo, je, po diagramu, mona nastavitev kv vrednost. Ta prednastavitev ima nalogo, da ogrevalno napravo, hidra-vlino uskladi, glede na izraun cevnega omreja in tako termo-statskemu ventilu omogoi ne-moteno delovanje. Prav tako, je ta nastavitev mona v asu delovanja naprave. Dodelana grelna telesa z integriranimi ventiliZa poenostavitev montae, grelnih teles, so na triu, e dalj asa, na razpolago dodelana grelna telesa, ki imajo vgrajen regulacijski ventil. Slika 1 Izvedba s termostatsko glavo pri dodelanih radiatorjih Slika 2 Dodelani radiator z vgrajeno ventilsko garnituroEcodan predstavlja vestransko reitev, primerna je tako za ogre-valni sistem za novogradnjo kot za prenovo obstojeega ogre-valnega sistema. Zato tudi pri prenovi vgradnja notranje enote ne zahteva dodatnega dela v sta-novanjskih prostorih, saj se pri-lagaja obstojeemu ogrevalnemu sistemu. Pri obstojeih bivalnih objektih, ki se ogrevajo s kotlom na kurilno olje ali plin, lahko s toplotno r-palko zrak- voda Ecodan, porabo energije zmanjamo tudi do tri-krat. Energijska poraba, in posle-dino tudi prihranki, je odvisna od temperature vode, ki kroi v radiatorjih centralnega ogrevanja, in od zunanje temperature okolja, kjer se bivalni objekt nahaja.Pri novogradnjah je talno ogreva-nje v kombinaciji z zunanjo enoto sistema v deljeni izvedbi, toplotno rpalko Zubadan, idealen nain ogrevanja, saj Zubadan omogo-a uinkovito gretje tudi pri nizki temperaturi vode v sistemu (pri-blino 35 C). Poleg tega visok koeficient uinkovitosti toplotne rpalke Zubadan omogoa opti-malne energetske prihranke.Napreden daljinski upravljalni sistem omogoa nenehno gretje, na zahtevo uporabnika pa lahko daje prednost pridobivanju tople sanitarne vode. Zahvaljujo dve-ma senzorjema temperature pri svojem delovanju upoteva zuna-njo temperaturo in temperaturo v prostoru. Upravljalni sistem je bil zasnovan za mono povezavo na drug grelni vod. Ogrevanje hie in pridobivanje sanitarne tople vode se programirata posamezno, prav tako kot prehod z zimskega na poletni nain upravljanja sistema.Avtor: Primo KomparaVITANEST d.o.o. Industrijska cesta 9, Kromberk 5000 NOVA GORICA September 2009 Instalater 27Kotel je sestavljen iz dveh izgore-valnih komor, ki sta medsebojno loeni s obo, s kuriem v kate-rem je na spodnji strani name-en ognje-odporni betonski vlo-ek z vzdolno odprtino za odvod dimnih plinov. Ognje odporna betonska oba tvori srce kotla, ki zagotavlja zanesljivo delovanje pri visokih temperaturah, okrog 1000 oC.Termini betonski deli v prede-lu kuria, kjer se odlaga pepel, akumulirajo toploto izgorevalnih dimnih plinov, hkrati pa povea-jo toploto na povrini terminih betonskih delov, ki delujejo kot katalizator izgorevanja. S tem je v kotlu zagotovljeno isto izgo-revanje dimnih emisij.Za izdelavo terminih betonskih delov so bili uporabljeni zelo stro-gi kriteriji. Tudi oblika je razvita na osnovi dolgoletnih izkuenj da se lahko dosegajo najbolji rezul-tati izgorevanja.Termini betonski deli so pri kur-jenju obremenjeni z zelo visoko temperaturo in so zato narejeni iz ve delov,da je omogoeno razte-zanje oziroma diletacija.Vsak termini betonski del se izdela v posebni pei, kjer ga pu-stijo nekaj dni, da pridobi primer-no trdnost in elene mehanske lastnosti. Za dosego ustrezne trdnosti se termini beton e do-datno armira z jeklenim materia-lom, kar dodatno zagotavlja dol-go ivljenjsko dobo. V izgorevalnem prostoru pod ter-mino betonsko ploo je ognje-odporen prostor za pepel. V zadnjem delu kotla se nahaja navpini izgorevalni kanal, ki je na vrhu opremljen z loputo za i-sto izgorevanje. Zraven se nahaja e nastavek za prikljuitev odvo-dnega dimnega kanala.Velika prednost uplinjevalnih kotlov ATTACK DP, je veliko kurie, s katerim je omogoeno kurjenje tudi z daljimi, do 500 mm dolgimi poleni. Dodatno prednost imata kotla z mojo 75 in 95 kW, katerih kurie omogo-a nalaganje do 1 m dolgih lesnih polen. Prednost obeh kotlov bodo e posebej cenili mizarji oziroma vsi, ki imajo opravka z lesnimi od-padki vejih dimenzij.Uplinjevalni kotel na lesno biomaso ATTACK DPKotel je izdelan za kurjenje lesa po principu uplinjanja in z uporabo sesalnega ventilatorja za odvod dimnih plinov iz ogrevalnega kotla.Francoski proizvajalec toplotnih rpalk Airwell, je pred enim letom predstavil revolucionarno novost - visokotemperaturno toplotno rpalko ZRAK-VODA ki segreva vodo do 65C tudi pri temperaturi zunanjega zraka do -20 C in to ob izredno visokih izkoristkih. Vse to je plod dolgoletnega razvoja toplotnih rpalk, ki sega vse v leto 1947, ter Airwellove patentirane dvostopenjske tehnologije, ki omogoa iroko obmoje delovanja in vsestransko uporabnost. Pri snovanju naprave so bila glavna vodila doseganje visokega izkorist-ka COP, doseganje nizkega nivoja glasnosti, dolga ivljenjska doba in velika fleksibilnost naprave glede na zahteve posameznika.Toplotna rpalka PAC HT je posebej namenjena zamenjavi obstoje-ih kotlov, ter je primerna tako za ogrevanje z radiatorji kakor tudi za pripravo tople sanitarne vode ez vse leto. Zaradi tri stopenjske regulacije moi in zmogljivega mikroprocesorja se naprava lahko prilagaja trenutnim potrebam po potrebni toploti glede na zunanjo temperaturo skozi celo leto. V kombinaciji s iroko paleto originalne dodatne opreme, postane toplotna r-palka PAC HT zelo uinkovit in eno-staven sistem ogrevanja vae nove ali stare hie.Za izraun potrebne kapacitete in predvidenega znianja strokov ogrevanja na letnem nivoju Vam ponujamo poseben program, ki tudi grafino prikae stanje pred vgradnjo toplotne rpalke ter po njej.September 2009 Instalater 29Ogrevanje s toplotno rpalkoSisteme s toplotno rpalko obi-ajno izvedemo tako, da lahko z njimi hkrati ogrevamo in hladi-mo objekt. To je z energetskega, ekolokega in tudi ekonomskega vidika najugodneja reitev. Pri ogrevanju s toplotno rpalko sonce prispeva do 75% potrebne energije, ki je shranjena v oko-lju. Toplotna rpalka deluje s pomojo vode, zemlje in zraka. Toplotna rpalka potrebuje za de-lovanje tudi elektrino energijo in sicer za pogon kompresorja. To je priblino 1/4 toplote za ogrevanje hie. Preostali del to-plote izvira iz toplotnega vira, na katerega je toplotna rpalka prikljuena. Razmerje med prido-bljeno toplotno energijo in pora-bljeno pogonsko eneregijo je za toplotne rpalke zrak priblino 3,5; za toplotne rpalke -zemlja priblino 4,0 in toplotne rpalke -voda priblino 4,5. V principu je toplotna rpalka podobna kompresorski hladilni napravi in ima tudi enake sestav-ne elemente: kompresor, konden-zator, duilni ventil in uparjalnik Razlika je v tem, da hladilna na-prava z uparjanjem hladilnega sredstva odvaja toploto iz prosto-ra, to pomeni, da zniuje tempe-raturo, medtem, ko toplotna r-palka, s kondenzacijo delovnega sredstva, dovaja toploto v prostor. Pri tem izkoriamo pojav, da se tekoine pri visokem tlaku upar-jajo pri viji temperaturi, kot pa je temperatura uparjanja pri nijem tlaku.V osnovi poznamo tri izvedbe toplotnih rpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo in medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo sisteme toplotnih rpalk zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda. Pri oznaevanju tipa toplotnih rpalk se na prvo mesto postavlja medij, ki ga hladimo, na drugo mesto pa medij, ki ga grejemo. PodtalnicaPodtalnica je e posebej ekono-mien vir toplote, predvsem za-radi konstantne temperature med 8 10 oC (glej sliko t. 1) skozi celo leto,v globini ve kot 5 m. To je dejansko konstantna tempera-turna raven, ki omogoa mono-valentnim toplotnim rpalkam delovanje preko celotne kurilne sezone.S toplotno rpalko voda - voda dosegamo visok izkoristek, oziro-ma visoka grelna tevila konstan-tno, preko celega leta. Z relativno visoko temperaturo toplotnega vira je razmerje med skupno pri-dobljeno energijo in vloeno elek-trino energijo najvije. Vsi ogre-valni sistemi voda - voda nudijo Segrevanje vode, s toplotno rpalko voda/vodaVoda ni kot zrak. V okolju je povsod ni na razpolago, predvsem ne v izobilju. Vendar pa obstajajo tudi v vodi razlini naini, da lahko uporabimo v vodi nabrano koli-ino toplote.Legenda k sliki 2:1. Presek studenca2. Prerez dna studenca3. Prerez cevi za filter4. Nasuti pesek okoli filtra5. Glinena zavora6. Nastavna cev za filter7. Odvodna cev8. Prikljuna glava 9. Odprtina za dovod kabla10. Jaek studenca11. Dovodna in odvodna in-stalacija12. Zaporni ventil13. Prazna cev14. Potopna rpalka15. Rezervna rpalka16. Prazna cev17. Manometer18. Izpust za vodo19. Merilnik temperature20. Varovalo pretoka Slika 2 prikazuje strukturo upravienosti za izgradnjo vodnjaka. Za izvedbo vseh vrtin in cevovodov se morajo uporabljati izkljuno le nerjavei materiali. Slika 1 Podtalnica se v zemlji segreva, temperatura je odvisna od globine in letnega asaInstalater September 2009 30zelo iroko podroje uporabe ogrevanja in ohlajevanja, skupaj s pripravo sanitarne vode. Sistem toplotne rpalke voda-voda zago-tavlja najve energije po najniji ceni.Za pridobivanje toplote iz podtal-nice potrebujemo dva vodna zaje-tja ali studenca. Iz enega zajetja, podtalnico rpamo in jo, preko toplotne rpalke, vodimo do dru-gega vodnjaka (ponorja), kjer jo ponovno vraamo pod povrino zemlje (slika t. 2). V peenih tleh ali pri zelo globo-ki podtalnici lahko izvedemo tudi zemeljske vrtine sonde.Uporaba podtalnice je primer-na, e se, na zemljiu, kjer stoji zgradba za ogrevanje, podtalni-ca ne nahaja globlje od 20 ... 25 m. Pomembno je, da je voda na razpolago v zadostnih koliinah in, da je struktura tal primerna. Posebno pozornost je pri vsem tem potrebno nameniti temu, da je vode zadosti tudi v sunem ob-dobju. Za enodruinsko hio s toplotni-mi potrebami med 12.15 kW, potrebujemo toplotno rpalko z mojo okoli 2,5 m3/h. Seveda pa si je potrebno pred uporabo pod-talnice pridobiti, od pristojnega organa, dovoljenje za njeno upo-rabo. Da ugotovimo, e koliina vode ustreza vsem zahtevam, je priporoljivo predhodno izvesti meritve z preizkusno vrtino.Drugi in kljuni dejavnik za od-loitev uporabe podtalnice je vsekakor kvaliteta vode. Potrebna je analiza vode, ki nam da infor-macijo o tem, kateri materiali so najprimerneji za izdelavo upar-jalnika toplotne rpalke. Razen tega se, s pomojo prisotnega e-leza in mangana oceni, e obstaja nevarnost za vodo v rpalnem vodnjaku. Na podlagi vseh potrebnih razi-skav in analiz se priakuje dovo-ljenje od pristojne institucije za uporabo podtalnice, za izrabo to-plote. Izvedbo vrtine in vodnjaka lahko izvede samo za to pristojno podjetje. Pri uporabi podtalnih voda, v glavnem, uporabljamo potopne rpalke. Za uporabo do maksi-malne globine 6 m lahko uporabi-mo tudi centrifugalno rpalko , ki jo vgradimo nad povrino zemlje. Potrebno dimenzijo rpalke izra-unamo, glede na velikost toplo-tne rpalke in koliino volumske-ga pretoka vode. Za priblini, oziroma grobi izra-un se lahko posluimo podatkov v preglednici t. 1. Pri tem lahko pride do povprene ohladitve podtalne vode za priblino 4.5 K. Doloanje rpalne viine je odvisno od tlanih izgub toplo-tne rpalke, cevne instalacije, od vgrajenih armatur, kakor tudi od viinskega razmerja, med nivo-jem podtalnice in nivojem kon-denzatorja v toplotni rpalki. Hidravlina povezava med lego vodnjaka za toplotno rpalko voda/voda je prikazana na sliki t. 3. K temu je nujno dodati, da je potrebno v rpalnem jaku na-mestiti povratni ventil, da se pre-prei delovanje rpalke, ko je cev prazna. Za zajetje vejih delov umazanije se vgradi vodni filter. Vodnjak moramo, na primer, pred zagonom predhodno dobro oistiti in sprati. Da to lahko izve-demo je potrebno vgraditi kratko cevno povezavo (bypass), z odgo-varjajoimi zapornimi organi in potrebnimi preseki. Poleg tega je priporoljiva e vgra-dnja varovala za koliino preto-ka, da se v primeru prenizkega vodnega pretoka ali prevelikega onesnaenja vode, rpalka izklju-i in preprei zamaitev filtra. S tem lahko prepreimo pokod-bo pretone rpalke, kakor tudi zamrznitev uparjalnika v toplotni rpalki. Poleg vsega navedenega je priporoljiva tudi vgradnja vo-dnega tevca.Povrinske vodeZa izraz povrinske vode sma-tramo stojeo in pretono vodo, ki se nahaja na povrini zemlje. Povrinska voda, kot toplotni vir ni tako zanimiva za izkorianje, kot podzemna, saj se njena tem-peratura spreminja v odvisnosti od temperature zraka v okolju. Preglednica t. 1: Toplotna mo toplotne rpalke v kWLegenda k sliki t. 31. Voda / voda, toplotna r-palka 2. Fleksibilni prikljuki 3. Zaporni organ4. Prezraevalnik 5. Potopna rpalka 6. Povratni ventil 7. Filter 8. Kratka vezava z zapor-nim organom 9. Prikljuek za jemanje vzorca vode 10. Predtok in povratek ogre-valnega sistema Slika 3 Povezava podtalnice s toplotno rpalko za ogrevanje voda/voda September 2009 Instalater 31Med stojeo vodo pritevamo ribnike in jezera, med pretone pa potoke in reke. Povrinske vode so zelo dober toplotni hranilnik, vendar so izpostavljene vejim sezonskim temperaturnim niha-njem. Tudi v normalnih zimskih mese-cih lahko, v veini primerov pade temperatura vode na povrini pod +7.+5 C, kar povzroa nevar-nost zaledenitve uparjalnika to-plotne rpalke. Zato je v taknih primerih priporoljiva vgradnja bivalentne toplotne rpalke.Pogo-ji za odvzem toplote v povrinskih vodah so priblino enaki kot za uporabo podtalnice. Priporoa se: da se nahaja toplotni hranilnik vode im blije zgradbi, ki jo e-limo ogrevati da ima vodni zbiralnik zado-stno koliino vode, ki odgovar-ja zahtevanim potrebam ogre-vanja s toplotno rpalko da je voda primerne kakovosti kvaliteta vode mora ustrezati zahtevanim uredbam Pri odvzemih pretone vode mo-ramo vgraditi umirjevalni bazen, oziroma korito. V vodi nahajajo-e se delci umazanije in usedlin se tukaj lahko deponirajo na dno korita. Naeloma, pa je potrebno kasneje poskrbeti, da, z doloenimi asov-nimi intervali in s pomojo odgo-varjajoega filtra, ki ga vgradimo v cevno instalacijo, vodo oisti-mo vseh neisto. Pri odvzemih vode, kjer je prisotna velika sto-pnja umazanije, je najprimerneja uporaba toplotnega menjalnika ali vgradnja vejega tevila cevi. Pri slednjem zapisanem primeru bo, potem odvzeta toplota, preko vmesnega preklopnika, napol-njenega s slanico, dovedena do toplotne rpalke. Materiali za iz-vedbo cevne instalacije in priklop toplotne rpalke se izberejo glede na kvaliteto vode, ki jo bomo upo-rabljali v ta namen. Zaitite se pred nevarnim sonnim UV sevanjemZadnja leta zdravniki ugota-vljajo vse ve sonnih ope-klin, pokodb koe, nee-nakomerne pigmentacije, razvoj sive mrene, staro-stne mrene in primerov konega raka. Dokazano je, da je UV sevanje rako-tvorno.Eden izmed glavnih ra-zlogov za bolezni koe je vedno tanja ozonska plast, ki prepu-a vse ve nevarnih ultravijoli-nih arkov, ki jih oddaja sonce.Najbolj je izpostavljenost UV se-vanju nevarna za dojenke, otro-ke in mladostnike ter odrasle s tevilnimi pigmentnimi zname-nji in svetleje polti.Sevanju smo izpostavljeni vsi. Zato je e toliko bolj pomemb-no, da imamo vedno pri sebi merilnik UV sevanja, ki nam izmeri varno izpostavljenost UV sevanju, saj kreme za sonenje delujejo le kraji as in ne nudijo dolgotrajne zaite.Nevarno UV sevanje je prisotno tudi v oblanem vremenu ali ko nimamo ob-utka vroine, kot na primer v gorah, v vetrovnem vremenu, v vodi ... Posredna nevarnost je tudi odsev UV arkov od svetle-ga peska, snega ali vode.Na slovenskem trgu vam pred-stavljamo novosti, ki vam bosta v pomo vedno, ko se boste od-pravili na prosto. UV merilnik lahko kupite v vai najbliji le-karni in se zaitite pred nevar-nim sonnim sevanjem.UV merilnik Evertone ED-UV650 UV merilnike zastopa podjetje Trion iz Ljubljane.http://www.trion.sita- dNeprivremutkInstalater September 2009 32S iroko paleto izdelkov elimo pokriti celotno podroje uporabe sanitarne tehnike v kopalnikih in sanitarnih prostorih. Zadovo-ljimo lahko potrebe po zelo raz-linih nainih vgradnje in ponu-jamo reitve za praktino vsako situacijo. Glede na nain vgradnje je v po-rastu uporaba suhomontanih elementov. V blagovni znamki LIV so tovrstni izdelki zdrueni v druini LIV-FIX. Druino sesta-vljajo suhomontani elementi z ve razlinimi tipi splakovalnikov, suhomontani elementi za umi-valnik, bide, pisoar, sifon pralnega stroja. Prav tako so v druini suhomon-tani elementi za opore, drala in druge elemente, ki so prisotni v sodobnih kopalnikih prostorih. Tokrat podrobneje predstavlja-mo novi izdelek druine suho-montanih elementov; LIV-FIX suhomontani element s spla-kovalnikom 7512 za viseo WC koljko, standard, H=115 cm. Tako splakovalnik kot tudi sam suhomontani element sta popol-noma nova izdelka in imata ve naprednih lastnosti;Nain vgradnjeIzdelek je namenjen vgradnji v montane stene, kot samostojni element za predstensko intalaci-jo v suhi montai, za predstensko kotno intalacijo ter za univer-zalno masivno zidavo s stensko intalacijo. Aktiviranje splakovalnika in viina elementaSplakovalnik podpira montao aktivirne tipke spredaj, vgradna viina elementa je 1150 mm.Volumen splakovalnika in nastavitve izpustov vodeVolumen splakovalnika je 7,5 li-tra. Serijsko vgrajena armatura za dvokoliinsko izpiranje omogoa nastavitve; Velika koliina vode se lahko nastavi na 7,5 litra, 6 litrov ali 5 litrov. Mala koliina vode omogoa nastavitev na 3 ali 4 litre. Armatura podpira funkcijo push-stop; ob sproitvi velike koliine vode z ponovnim pri-tiskom na veliko tipko prekine-mo iztekanje vodeIzredno tih polnilni ventil 12 dB (prvi umnostni razred). Ven-til zagotavlja skoraj neslino in hitro polnjenje splakovalnika in je namenjen najbolj zahtevnim uporabnikom.Aktivirne tipke Na splakovalnik LIV-FIX 7512 je mogoe montirati aktivirne tipke druin Aplite, Aplite Eco, Selenite, Selenite Eco, Zircon, Ruby in aktivirne ploe senzo-rike; Aplite Senso, Aplite senso DUO, Celestine 230V, Celesti-ne baterijska. Montaa aktivirnih tipk brez uporabe orodja. Preprosta nastavitev regulirnih vijakov, z konstrukcijo zagoto-vljena pravilna nastavitev glo-bine regulirnega vijaka. Posoda splakovalnika in zaita pred rosenjem ohija; Posoda in pokrov splakoval-nika izdelana iz PEDH mate-riala material je obstojen in zagotavlja zanesljivo tesnjenje posode splakovalnika. Posoda je pred rosenjem zai tena z stiropor oblogo.Kotni ventil nove monosti priklopa na dovodno cev in monost kasneje zamenjave kotnega ventila Kotni ventil se na dovodno cev prikljui v ali izven posode splakovalnika prilagodljivost razlinim situacijam na objek-tu. Monost zamenjave ventila brez orodja uporabe orodja in brez posega izven posode spla-kovalnika omogoa preprosto kasnejo zamenjavo kotnega ventila. Monost priklopa dovodne cevi iz PEX materiala, plastine ali kovinske cevi. Kotni ventil se odpira/zapira z vrtljivim gumbom orodje ni potrebno.Suhomontani element lastnosti in dimenzije Okvir povrinsko zaitenega s pranim lakiranjem v modri b